JULIJ 16 P Karmel. M.B. + 17 S Alekslj_ 18 N 9. pobink. 19 P Vincencij Pavi. 20 T Hieronim 21 S Praksed 22 č Marija Magd. 23 P Apolinar + C 24 S Kristina_ 25 N 10. pobink. 26 P Ana 27 T Krištof, mu2. 28 S Viktor 29 č Marta BO P Julita, dev. + 3 31 S Ignacij Lojol. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH, štev. (no.) 143. ■i .'ir 11 CHICAGO, ILL., TOREK, 27. JULIJA — TUESDAY, JULY 27, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. V v Važna strategična točka pred Madridom padla dvakrat v . enem dnevu. — Vladne čete so s pomočjo ameriških „ prostovoljcev vzele nazaj predmestje Brunete. — V . španskih armadah se borijo vojaki vseh narodov. Madrid, Španija__V soboto večer se je vojevala ena najbolj krvavih bitk v sedanjih španskih bojih. Bele čete, ki jih vodi general Franco so pričele že v jutru s srditimi napadi. Po hudem artilerijskem ognju je prišla na plan pehota in vršil se je veČurni boj, nož na nož in mož proti možu. Dvakrat so bele čete v bajonetnih naskokih potisnile vladne vojake iz predmestja Brunete, a so ga morale končno ponovno prepustiti vladnim četam, ki so bile v tem sektorju v precejšni premoči. Med vladnimi četami so se nahajali ameriški prostovoljci in prostovoljci drugih narodov. Kljub temu pa ta lokalna zmaga vladnih sil dosti ne pomeni. Zmagali so le vsled oja-čenj tujih prostovoljcev, ki so dospeli iz Amerike, Francije in še iz drugih krajev. Francove čete se nahajajo prav pred durmi Madrida. Bru-netska okolica je le dobrih 15 milj od Madrida. Vroči spopadi se še? vedno nadaljujejo in je še vprašanje, kdo bo dominiral to okolico. General Franco je dobil koncem tedna velika ojačenja. Okrog 50 novih tankov in veliko množino municije. Iz vsega tega je razvidno, da španske civilne vojne za nekaj mesecev še ne bo konec. To, da so dospeli ameriški prostovoljci v Francijo jasno kaže, da tudi Združene države v španskem kaosu niso tako nevtralne, kakor si to kdo predstavlja. Sicer pa bo kmalu v Španiji, če že sploh ni več tujezemskih borilcev, kakor domačih. Z malo izjemo sko-po iste sile si stojijo nasproti, kakor v svetovni vojni. Edino Italija dela izjemo. Hitler meče duhovnike v ječe Monakovo, Nemčija. — Znameniti nemški Jezuit pater Rupert, eden najboljših Nemških pridigarjev je bil °bsojen od posebnega sodišča ^a zaščito države (bolje: hitler janstva,) na šestmesečni zapor, ker je v pridigi nekaj °menjal nazijske odredbe. Z hJim vred so te dni obsodili ^mškega duhovnika patra Mayra, ki je bil v svetovni v°jni odlikovan z najvišjim ^Gdom za njegovo junaštvo in •J® zgubil v vojni eno nogo. . itiziral je nekaj nazijce in radi tega obsojen. Duhov-Fahsel je dobil radi slič-18 mesecev zapora. Ne-v se bo izvežbalo, da bodo znali rabiti orožje za slučaj potrebe proti submarinom. Poročilo pravi, da je v danih razmerah, ko vedno grozi vojna, to naravnost potrebno. Nič dobro znamenje za svet. Prizadeti kmetje Sv Ana v Slov. goricah, 1. julija. — Pred dobrim tednom smo v našem listu poročali o velikih povodnjih v slovenjegoriških dolinah, ki so tu po poljih in travnikih prizadejale našim kmetom veliko škodo. Že takoj prve dni, ko je prenehalo silovito deževje, je žalostna slika razdejanja po poljih in travnikih pokazala, da bo šla ta škoda v težke milijone. Kako se ta škoda kaže v pravi luči šele zdaj, se vidi tudi na živinskih sejmih. Takšnih sejmov je bilo pred dnevi na področju Slovenskih Gorit precej, med drugimi v Ptuju, Mariboru, pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah in drugod. Ker je kmetom zadnja povoden j uničila veliko večino travniških in poljskih pridelkov, so bili ti prisiljeni, da nekaj svoje živine prodajo. Tako je zaradi tega bilo na trgu vse polno živine na prodaj. Kupci znajo takšno preobilico živine vedno dobro izkoristiti na ta način, da zbijajo živini cene, ko imajo dovolj izbere. Cene plemenske in tudi klavne živine so v zadnjem času padle za celih 25 odstotkov. Kmetje pa so živino kljub temu primorani prodajati, ker je zaradi pomanjkanja krme ne morejo rediti. Kupci pa so tako spet enkrat na račun kmeta prišli do dobre kupčije. Še mnogo občutnejše pa bodo postale posledice letošnje povodnji pozneje, ko ne bo več zelene krme. -o- Nesreča delavca Borovnica, 1. julija. — V znanem kamnolomu ljubljanskega podjetnika Slokana v Preserju se je te dni pripetila huda nesreča. Tam je stalno zaposlenih okrog 15 do 20 delavcev. Med njimi je bil tudi 23 letni miner Likar Anton na katerega se je zvalila večja skala ter mu prizadejala hude rane in poškodbe na telesu in zlasti na desni nogi. Nesreča se je pripetila pri tem, ko so delavci najprej razstrelili večjo plast kamenja, potem pa z velikimi železnimi drogovi dregali in orožili nalomljeno kamenje. Miner Likar Anton se je sicer kamenitemu plazu umaknil, toda plaz je sprožil tudi neko večjo skalo, ki se je odbila od stene ter v loku skočila oroti Likarju, ki se je seveda v hipu zgrudil težko ranjen na tla Likarja so potem tovariši rešili težkega bremena, ki mu je ležalo na nogi, nato pa so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Neprevidni kolesarji Na cesti blizu Logatca je padel s kolesa 48 letni Karol Marcelan, ko se je umikal nekemu tovornemu avtomobilu in se pri tem nevarno pobil. — Jože Mračun, 50 letni delavec iz Sela pri Vodicah je iz službe grede zadel s kolesom v obcestni kamen in obležal s hudimi poškodbami. — Težko se je tudi pobil Jože Rozman iz Žirovnice na Gorenjskem, ko se je s svojim kolesom zaletel v drugega kolesarja. -o- Nov kovan denar Finančni minister Dušan Letica je predložil skupščini načrt, po katerem bi se postopoma nekako v dveh letih, vzel iz prometa dosedanji kovan denar, srebrni in nikla-sti, istočasno bi se pa razširila uporaba malih novcev po 25 in 50 par, ki so že postali redki. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Mole, splošno znani bivši pekovski mojster in posestnik. -V Mariboru je umrl Mihael Tinto, upokojeni paznik star 56 let. — V celjski bolnici je umrla Marija Jurše, služkinja v Novem Celju stara 23 let. — V mariborski bolnici je umrl Alojz Reich, ključavničar državnih železnic star 37 let. Nesrečen padec V Zgornji Rečici pri Laškem je padel z neke stavbe 39 letni posestnik Martin Stare in si težko poškodoval nogi, roki in hrbtenico. -o- Novi žjtfpnik Obmejna gorska župnija Sv. Danijela nad Prevaljami je imela 1. julija lepo slovesnost, ko je bil ta dan slovesno inštaliran novi župnik Anton Rataj, dolgoletni kaplan v Gornji Lendavi. Obrede umestitve je izvršil dekanijski upravitelj v Mežicii g. Janez Hornbok. -o- Do smrti se je opekla Na Pohorski cesti v Mariboru se je pripetila tragična nesreča. Marija Smole je bila zaposlena pri pranju, drva ji je pa donašala v pralnico njena tri letna hčerka Hedvi-?a. Pri tem je otrok po nesreči padel v škaf vrelega lu-?a in se tako močno opekel, ia je po par urah trpljenja v bolnišnici izdihnili. -o- Do smrti povožena Ko je neki voznik vozil po Tržaški cesti v Mariboru, ga je skušala prehiteti kolesarka Roza Vei-asova, stara 14 let. Nekaj časa je vozila ob avtomobilu, naenkrat pa je vsled nepojaznjenega \^roka •strmoglavila pod kolo avtomobila in obležala mrtva. Dekle je bila doma s Požege pri Framu. r Siran 2 1 'AMERJKANSKI SLOVENEC Torek, 27. julija 1937 MERIKANSKI SLOVENEC fadaja m tnkft! EDINOST PUBLISHING CO. KWot oredništva i* mnm: W. Cermak RtL, Chicago k- . X -45.00 _ zso _ 1.50 CAN Al- SSM 2t četo teto Za pol leta — 'jU četrt leta _ Za Chicago, Za telo let* _ Za pol leta — Za četrt leta _ -$6.60 _ 3.00 .. 1.75 EDINOST PUBLISHING Address of fabbcatie 1849 W. Cermak RtL, Chka** CANAL 5544 For otse . Vor half a year For three -$Sj0O _ £58 _ L50 Chicago, Canaifr« For one year__ For half a year - For three months__ J$&M _ 100 _ 1.75 Dopisi važnoga itvo vsaj dan in vol čas do četrtka ■redništvo ne vrača. ena za hitro objavo morajo biti doposlaai na nredni-t dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je — Mk dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov POZOR!—StevHka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.___ Entered as second Class matter November 10, 1925, at the poet office at lOiicago, HTinois,' under the Act of March 3, i 879. _ J. M. Trunk: r i Fašisti proti fašistom _ i " Duhovnik proti duhovniku, socialist proti socialistu, Slovenec proti Slovencu, katoličan proti katoličanu, fašist proti fašistu, komunist proti komunistu, hudič proti Beel-cebubu ... vse to je precej žalostna roba, ako se dogaja; navadno sledi polomija, ali kakor je zapisano, v takem slučaju "hiša na hišo pade". Vse to se dogaja, kadar ni enotnega mišljenja, eden tako, drugi pa tako. Zdaj smo v prvi vrsti pri fašizmu, bolj pravilno pač pri fašizmih, in to že samo na sebi pove, da se more dogoditi, da bi bil fašist proti fašistu. Laški fašizem nikakor ni nemški fašizem. Prej v Avstriji, zdaj v Juvoslaviji in pri Slovencih je na vrsti tudi klerofašizem, fašizem, kakršnega bi podpiral kler, duhovščina. Koliko je Jugoslovanska nacionalna stranka fašistična, ne morem reči, vsaj oživlja se ta stranka zdaj in general Živkovič ji stoji na čelu. Živko-vič je prišel na agitacijo tudi na Slovensko, in tam so se dogajale najmanj demonstracije. Hude demonstracije so bile menda v Ljubljani. Vidim: "Ne moremo zamolča-ti naslednje konštatacije: glavni kader demonstrantov so sestavljali pač klerikalci, ki so vzklikali živijo dr. Korošcu in obmetavali Živkoviča in njegove s klici Dol! in gnilimi jajci." Tako dopisnik v Prosveti. Do sem bi bili sloven -ski klerikalci proti jugoslovanskemu fašizmu Živkoviče-vega kova. To bi bil za vsakega protifašista in demokrata vrlo vesel pojav. Ampak za tega protifašista ni. Narobe. Prav te protifašistične klerikalce vzame na piko in jim bere hude levite, češ, da so sami prav grdi fašisti, najmanj pač klerofašisti, in tako bi bili fašisti proti fašistom, in s tako robo niti izraziti protifašist ni zadovoljen. Podaja še hud dokaz, da so slovenski klerikalci grdi fašisti, ker so bili prej v zvezi s strujo, kakršno je pod diktaturo zastopal general Živkovič, in pred vsem, ker so zdaj vsi enako hudo za španske fašiste in vsi hudo zoper španske demokrate. Ker so slovenski demokrati in progresovci stali ko-rajžno za plotom in se niso zganili, ali izgleda, kakor bi jih ne bilo dosti, pa se le dopisnik močno tolaži, ko pokr-kuca izza plota in zapiše junaško: "Delovno ljudstvo ve, da ima sovražnika ne le v jugofašizmu, ampak tudi v kle-rofašizmu, ki je v mnogih pogledih še slabši. In če trdi klerikalni tisk, da so bile zadnje demonstracije dokaz, da slovensko ljudstvo ne mara fašizma, naj se zaveda, da tudi klerofašizma ne mara." Nastalo bi vrlo zanimivo vprašanje: Kje je slovensko ljudstvo ? Ali je res tam, kjer ga ni bilo videti pri demonstracijah? Kaj pa so potem demonstranti, katerih ni bilo malo? Morda je grozdje hudo — kislo? gih, ki bodo izdajali revijo, pomeni "ignoranca in praznoverje" pač naše krščansko naziranje o svetu in življenju. Borba zoper ignoranco in praznoverje bo borba zoper katoliško versko naziranje. Saj nismo naivni, da bi ne videli tega v vsi jasnosti. Povem lahko že v naprej: Izgleda, da bodo kar pečena piščeta padala slovenskemu delavstvu v usta, ko začne nova revija pometati z "ignoranco in praznoverjem". Morda in naj padajo, ako je, kolikor je še katoliške vere med našim ljudstvom, ta katoliška vera in z njo združeno svetovno naziranje res le golo praznoverje, supersticija, izmišljotina, želja in prijetno upanje. Sam moram biti zoper vsako resnično praznoverje in bi bil tudi zoper praznoverje katoliškega svetovnega naziranja, ako je to naziranje le domišljija, supersticija in izmišljotina. Če pa ni! Rdeča gospoda, roke na prsa. Ako je katoliško naziranje resnica, in vsaj jaz sem popolnoma prepričan, da je čista in neovrgljiva resnica, potem bo vaša borba zoper — resnico, zoper to katoliško resnico, borba za — ignoranco, borba za neznanstvenost, borba za zmoto in laž. Kaj utegnete doseči, ako boste besno pobijali — supersticijo, če ta supersticija ni nobena supersticija, ampak gola — resnica? Škoda za trud in denar. Znanstvena Revija Kakor vse kaže, je Cankarjeva znanstvena revija skoroda dejstvo. Ne bom hvalil, niti ne graja'. Računati moramo z dejstvi. Vidim že naprej, kako utegne biti, ker sedanje priprave jasno pokazujejo, kako se bo vse sukalo okoli te znanstvene revije, in razodevajo bodočnost in smer v ti bodočnosti. Anton Skapin je na agitaciji za novo znanstveno Cankarjevo revijo in pove to in ono. Močno poudarja moč znanstva in grdo gleda "praznoverje in ignoranco". Vse prav, če ostanemo le pri besedah. Revija ne bo odkrivala kakih novih svetov, to se razume, podati bo mogla pač le, kar bo prineslo drugo znanstvo, ako je res znanstvo, in prav ničesar nimam zoper tako resnično znanstvo, želel bi, da bi postali Slovenci deležni takega resničnega znanstva v največji meri. Ignoranca in praznoverje. Tudi tu ne zmajam z glavo, ako ostanem pri besedi. Vsaka ignoranca je toliko škodljiva, kolikor je resnično znanje koristno. Praznoverje, n. pr. copernice delajo točo, je gola glupost, le po njem. Ampak saj se poznamo. V kro- JUGOSLOVANSKI DAN NA CALUMET-U Calumet, Mich. Priprave, za pet letni Jugoslovanski piknik, kateri se vrši pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega Prosvetnega Kluba, na nedeljo prvega avgusta, na Electric Park, izkazujejo, da bo letošnja proslava še bolj uspešna kot so bile prejšnje proslave Jugoslovanskega Prosvetnega Kluba. Namen kluba, združitev jugoslovanskega naroda v Bakrenem okrožju, je popolnoma doseženo z udeležbo na minuli proslavi. Torej je s tem delovanje kluba kompenzirano. Aktivnosti na parku se začnejo ob deseti uri zjutraj. Prodajalo se bo vsakojake slaščice,pijače in za prigrizek bo tudi priskrbljeno. Program se začne točno ob drugi uri popoldne. Na istem bodo govorili govorniki, nekateri povabljeni od drugih krajev in tudi domači govorniki. Povabljeni so jugoslovanski konzul, g. Gabrič, in governer Murphy iz države Michigan. Ko to pišemo še ni odgovora, da so sprejeli naše invitacije, ampak pričakujemo, da bodo. Poleg govorov bodo tudi godbene in pevske točke; torej bo program zanimiv za stare in mlade. Po programu se vrši "Sport program", pod voditeljstvom Lodi Mihelčič. Na tem programu bodo kontesti, tekme, itd. Ponavljan bo tudi "Hammer and drill kontest", med rudarji iz Calumeta in rudarji iz South Range. Take vrste konteste, smo pred leti večkrat videli, posebno na četrtega julija. Preteklo je že mnogo let odkar so se opustili, toda ideja je prišla ponovno na ta dan in bo gotovo zanimala veliko število. Ljudje, kateri, so radi gledali, kako so rudarji tekmovali, kateri bo v določnem času zvrtal s svedrom in kladivom najglobo-kejšo luknjo v kamen. Poleg teh kontestov, kateri so omenjeni tukaj, bo še več aktivnosti za vse, kar se tiče "Sports programa", ker odbor hoče vsakemu postreči. Zvečer se vrši ples. Začetek ob osmi uri; in orkestra, katera bo igrala, je najboljša v Bakrenem okrožju. Torej pričakujemo veliko udeležbo iz vseh štirih okrajev: Houghton, Baraga, Keweenaw in Ontonagon.. Na letošnji proslavi bo darovana denarna svota. Kako se bo darovala ne morem sporočiti. Oseba katera dobi, mora imeti vstopnico. Pristopnina na park stane deset centov za odrasle, otroci so prosti. Torej na svidenje na piknik, dne prvega avgusta. Predsedniki raznih odborov ki delujejo na ti proslavi so sledeči: Predsednik Dana: Frank X. Sedlar; predsednik kluba: Matt Banovec; tajnik: John Lackner; blagajnik: Charles Belyan; program: John Muvrin, Jr.; publikacije: Frank P. Shaltz in Joseph Cešarek; šport: Lodi Mihelčič; godba in ples: Albert Gasvoda; refreshments: Edw. Stipech, Louis Gasvoda in Nick Badoyinac. Za Publikatni odbor, Frank P. Shaltz ---o- OB ZATONU 16. LETNEGA POSLOVANJA NORTH SHORE BUILDING & LOAN ASSOCIATION North Chicago, 111. Zdi se mi, da ne bo škodovalo, ako obudim spomine na preteklost, kako se je razvijalo in kaj je vse preživelo to društvo. Ob pričetku poslovanja se ga je gledalo, kako malo šibko dete nad, katerem se je dvomilo, ali bode ostalo pri življenju ali ne. Ko se je pa postavilo na noge, da je pričelo čvrsto hoditi, tedaj je tudi ves dvom odpadel na kakšen prerani pogreb. Društvo je nepričakovano lepo rastlo. Dobivali smo vedno veliko novih delničarjev in prošenj za posojila. Nekateri so postavljali nove hiše, drugi so jih kupovali, nekateri so jemali posojila, da so drugje plačali, ker so uvideli, da imajo boljše pogoje pri nas, kakor pa kje drugje. Z eno besedo rečeno: bilo so časi, ko je bila stavbinska prospe-riteta tako blazno razširjena, da si lahko prodal vse kar si imel. Zemljiške agencije so na široko oglašale in prodajale svet in posestva po pretirani ceni. Posojila so se • pa tudi prav lahko dobila, ker je bilo dosti denarja v cirkulaciji. Banke so dajale posojila tudi na drugo aH tretjo vkniž-bo (mortgage,) kar se je pa pozneje izkazalo, da je bilo tako neprevidno posojevanje za banke usodno. Ker za lepim vremenom pride slabo, tako se je zgodilo tudi s stavbinsko prospe-riteto in denarni zavodi Banke so pričele zapirati vrata, ljudstvo je obupano čakalo pred vrati kedaj se bodo odprla, da dobijo svoj težko prisluženi denar. Pa vse za stonj! Večina bank je, ki imajo še danes vrata zaprta in vložniki so v večini zgubili vse. * Kako je pa naše stavbinsko društvo prebolelo pokojno depresijo? Priznati moram, da smo tudi mi imeli težke čase. Ker je bilo ljudstvo obupano in zbegano radi bančega poloma, so navalili tudi na naše društvo, misleč, da bo tudi to prepadlo. Treba je bilo energičnega svarila in pojasnila, da se je ljudstvu dokazalo, da se jim ni treba bati nikakršne zgube. Vso pohvalo zaslužijo oni zavedni in lojalni delničarji, ki so uvideli, da ako se hoče društvo obdržati, je treba sloge in lojalnosti do svojega lastnega podjetja. Danes smo lahko ponosni vsi, da je društvo šlo tako zmagovalno skozi zadnjo depresijo. Gotovo, da je tudi naše društvo moralo nekaj posojil zapreti ali "foreclosati," to pa 'ne po krivdi društva tali dolžnikov/, ampak po krivdi neljube depresije, katera je posojilce ob delo pripravila. Društvo ni v nobenem slučaju nastopilo nasilno proti svojim dolžnikom, ampak samo tedaj, ko je uvidelo, da ni drugega izhoda. Ravno tako moram priznati, da ,je ' moralo društvo v nekaterih slučajih tudi nekaj izgube utrpeti. Ta zguba je pokrita z društvene rezervo, tako, da posamezniki ne izgubijo nič; ker dose-daj je še vsaki dobil dolar za dolar z obljubljenimi obrestmi. Ravno sedaj imamo precejšnjo svoto denarja na razpolago. Ako kateri želi dobiti posojilo pri nas, ga lahko dobi, ako nam da zadostne pogoje. Ravno tako zamorejo dobiti svoj denar tudi oni, ki ga imajo shranjenega pri nas. Prihodnje letno zborovanje se bodo vršilo v soboto 31. julija točno ob 7:30 zvečer v Slovenski šolski dvorani na lOti cesti. Vsi delničarji (ce) ste uljuclno vabljeni, da se seje v polnem številu udeležite, AKCIJA ZA NOVI UST = MESEČNIK K akciji za novi list — mesečnik so se priglasili: DR. SV. ŠTEFANA, št. 187,KSKJ iz Johnstowna, Pa. $5.00 MR. MATH KLUCEVŠEK, Johnstown, Pa............. $3.00 Vsem najprisrčnejša zahvala! Živeli posnemalci! Akcija za novi list mesečnik je zdaj v teku. To je akcija ne samo posameznikov, te ali one skupine, marveč vseh katoliških Slovencev v Ameriki. Prav vseh nas se tiče. Nič ne pomaga, naj se otepamo še tako in mislimo, češ, naj drugi pomagajo, jaz ne bom — tiče se nas vseh. Nihče izmed nas naj ne stoji ob strani. Vsak je iskreno in prijazno vabljen, da pomaga sam in agitira pri drugih, da se to akcijo izvede in uresniči. Kdor ob takih le apelih in vabilih k sodelovanju za tako potrebno stvar stoji ob strani, tak samo pokaže, da njemu za miselni napredek med katoliškimi Slovenci dosti ni. In to pove vse. Veliki slovenski mislec Dr. Krek, je na nekem shodu dejal to le: "Prave cele somišljenike kakega gibanja najdemo vedno v prvih vrstah gibanj, za katere so naudušeni. One, ki so naši pa le nekako po razmerah prisiljeni, pa najdemo vedno zadaj, ali jih pa še zraven ni. Po tem lahko sodimo, kdo je res ves naš in kdo ne." Te znamenite in zelo pomenljive besede besede velikega Kreka veljajo tudi še dandanes. Morda še bolj kot kedaj prej. Zato katoliški Slovenci na noge! Dvignimo se in agitirajmo za novi list — mesečnik. Prigla-šujte se sami in nagovarjajte tudi druge, da čimpreje pristopijo k tej akciji. Posebno apeliramo na vsa naša slovenska katoliška društva, da se čimpreje včlanijo k tej akciji. da se pogovorimo, kaj bi bilo še boljše za napredek društva. Kateremu se pa nikakor ni mogoče seje udeležiti, je pa prošen, da podpiše poslano mu pooblastilo, ter ga izroči kateremu odborniku ali pa kakišnemu jdrugemu delničarju, ki se bo seje udeležil. Potrebno je, da se delničarji seje vdeležijo, pa bodisi osebno, ali potom pooblastila, da se zamore seja vršiti. Pooblastila so bila vsem po pošti poslana, kakor tudi seznam števila delnic. Ako bi kateri opazil kakšno pomoto pri številu delnic, je nap.ro-šen, da takoj sporoči tajniku, da se pomota popravi. Nova Serija Delnic se otvori 1. augusta 1937. Urad Društva ie odprt vsaki dan od 9 do 12 ure dopoldne in od 1 do 5 ure popoldne. V lastnem domu 1101 Park Ave. (Pre-scott St. S pozdravom John Zalar, Predsednik ŠKOTSKA Pred kočo škotskega drvrr-ja se ustavi dragocen avto in , eleganten, mlad gospod izstopi. Iz koče pa pride godrnja-vi drvar. Mladi gospodič pristopi k njemu in veselo vzklikne: "Oče, kaj me ne poznate? Jaz sem vaš sin William ki ste ga pred desetimi leti 'poslali po tobak v mesto ! Takrat sem jaz kar tam ostal, sem lepo napredoval in imam zdaj sijajne dohodke! Tole je moj lastni avto. No, oče, kaj pravite?" — Drvar nezaupno ogleduje sina. "Tako," zamrmra čez nekaj časa, "in kje imaš tisti tobak?" Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katoliški list "Alti. Slovenec!" 120 DUHOVNIKOV ZGORELO Kakor poročajo s Solovec-kih otokov, je v tamkajšnjem taborišču političnih pregnancev nastal velik požar. V tem taborišču je zaprtih kakih 230 duhovnikov vseh veroizpovedi. Ker je požar nastal zelo naglo in se zaradi slabe gasilske in varnostne službe silno hitro razširjal, je zgorelo 120 duhovnikov.Med žrtvami požara so tudi 3 škofje, kateri so lansko leto bili za 10 let pregnani na te otoke. DENARNE P0Š1UATVE odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene: V JUGOSLAVIJO: Za: $ 2.SS $ 5.00 $ 7.20 $11.65 $23.00 $45.00 Din* r:.........loo ............ 200 ........... 300 ............ 500 ............1000 ............2000 V ITALIJO: Za: $ 6.50 ...... $ 12.25 ...... $ 30.00 ...... $ 57.00 ...... $112.50 ...... $167.50 ................3000 Lir: .. 100 .. 200 .. 500 ..1000 ..2000 V DOLARJIH: Pošljite: Dol.: $ 5.75 za................$ 5.00 $10.85 za................$10.00 $16.00 za................$15.00 $21.00 za................$20.00 $41.25 z a................$40.00 $51.50 za................$50.00 Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje*pošiljamo tudi potoni kabla. Pošiljatve naslavljajte na: 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. JOHN JERICH, =ms=. TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (66) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Na poveljnikovo povelje .so začeli Leopardski vojaki vsi drug' za drugim streljati z ostrimi pšicami za Tarzanom. Tarzafi, videč da je v nevarnosti, da njega ali Toma katera pšic ne zadene, je zbežal s Tomom v višje veje dreves in se tako zavaroval pred nevarnostjo, Od lukaj je potem govoril svojim sovražnikom: 'Povejte svojemu poveljniku, da se mogočni Tarzan kmalu vrne in ga obišče. Povejte mu tudi, da bo Tarzan pokončal družbo Leopardskih ljudi." —■' Jezilo je to Leopajdske ljudi, da jim odeu človek dela toliko preglavic in da ga ne morejo prijeti kiju!) temu, da jili je toliko število. — Ali se jim bo posrečilo? Kmalu ko je Tarzan izginil l.eo-pardskim preganjalcem izpred oči, je zagledal Orauda in Nkimo in se je podvizal z drevesa ter stopil k svojemu črnemu prijatelju. "Pojdi k svojim vojakom in povej jim naj spravijo skupaj veliko vojsko proti l.eopunlskiin ljudem. Hodite proti severu, tam vas dohitim!" Ko je Tarzan to povedal Orandu, se je obrnil da bi šel naprej. "Nikar ne pusti Nkime same," je prosila mala Nkima in skočila Tarzanu na rame ter se oprijela njegbvc glave. — "Kam greš sedaj?" je strahotna vprašal O-raudo. "Jaz grem, da obiščeiu velikega I.eopardskega poglavarja," je odgovoril Tarzan. TUDI ANGLEŽI MODERNIZIRAJO SVOJE ŽELEZNICE M^fptl mm .......— .........-•■ •■ • ^'^t^rrPi^SKBistm^ Vital Voclušek PRVA NEDELJA V AVGUSTU. JT'# ■ r K r ft . Nedeljski evangelij nam pripoveduje o velikem čudežu: kako je Jezus ozdravil gluhonemega. Ko danes premišljujemo o tem evangeliju nas morda manj prevzame čudež sam, tem bolj pa tista čudovita Jezusova ljubezen, ki jo je izkazal enemu u-bogih zemljanov. obdal Jezus s svojo ljubeznijo... V težkih trenutkih, ko najlepše zemeljske stvari izgubijo za nas vsako vrednost, bi nas potolažilo samo to, če bi Jezus prišel do nas in bi nas pogladil po čelu in zasolzenih licih in nas potolažil. Ali mislite, da ne prihaja k nam? Da za nas nima ljubezni? Kar veseli smo, da nam evangelist Marko tako natančno vse popisuje: kako je Jezus gluhonemega reveža vzel stran od mno-žce, kako mu je vtaknil prste v ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika in kako je uprl oči v nebo in z ljubečo besedo gluhonememu vrnil največje dobrote življenja. Tako velike ljubezni Jezus ni hotel razkazovati pred množico; poiskal je samoten kraj in tam se je revežu razodel v svoji največji ljubezni. * * * Kako bi ne bili hvaležni Marku, da nam je ohranil o Jezusu to prelepo sliko. Če bi nobene druge slike ne imeli, bi nam že ta razodela dovolj", kako dober je Jezus. Tudi mi v bridkih trenutkih tako silno zaželimo, da bi nas Prav tako, kakor včasih. Jezusova ljubezen ni spremenljiva. Kakor jo je izkazal revežu takrat, jo z veseljem izkazuje vsakemu izmed nas. Samo nekaj je potrebno sedaj, ko Jezus ne hodi več v človeški podobi ;skozi naše kraje in mesta: treba je, da mi stopimo včasih malo stran od množice, v tih, samoten kraj in pokličemo Jezusa z verno, zaupljivo besedo. Če bomo tako prihajali k njemu, nas on gotovo ne bo zavrgel. i Čudovita je ljubezen, ki jo on razodeva vernemu, zaupljivemu srcu. Velik je čudež, ki se naši duši zgodi. Jezus se ne dotakne samo z rokami našega čela in solznih lic. On vzame v svoje dobre roke naše srce . . . Kakšen čudež je to za naše revne dni! IZ GORIŠKE, PRIMORJA iN ISTRE Padec prebivalstva Italije Trst, junija 1937. — Italijanski listi so prinesli statistične podatke o gibanju prebivalstva v zadnjih petih mesecih, iz katerih posnemamo glavne številke. Dne 3. maja t. I. je bilo v državi 43 milijonov 361.000 prebivalcev. V maju 1937 je bilo 30.-220 porok (lani v istem času 17.861). V prvih petih mesecih 1937 je bilo skupaj 166.534 po-rok, a lani v prvih petih mesecih pa 109.927. Število umrlih je bilo v maju t-1. 45.368 to je za 333 več nego lani v istem času. V prvih petih mesecih 1937 je bilo 275.037 u-torlih, to je za 17.755 več nego lani v istem času. Zaradi tega je zvišal promile od 13,8, ki veljal za isto dobo v 1. 1936 na 15,2. Presežek rojenih nad umr-limi znaša za letošnjo imenovalo dobo 144.044, lani pa je bil v isti dobi 175.582, kar je za 3l-538 manj od lanskega. . Porast prebivalstva je padel v lrnenovani dobi 1. 1937 na 8 profile, med tem, ko je bil za lansko Jeto v isti dobi še 9,8. Da bodo ti podatki zelo vznemirili fašiste, je gotovo. Ze leta ln leta pazijo na demografsko Gibanje in da bi povečali število prebivalstva so vporabili gotovo ^•e vse mogoče pripomočke. Toda kljub temu je stanje vedno slab-Re in vse prizadevanje je bilo če bo uspelo, združiti bivši vre-meski premogokop z novimi rovi, ki bodo jmeli izhodišče pri Rodiku ob železnici. Sedanji vremski premogokop se baje radi tega ni obnesel, ker je imel slabo zvezo z železnico. Pri delih je zaposlenih tudi nekaj domačinov, predvsem bivših izvežbanih rudarjev. -o--- Vodovod pri Divači Med Divačo in Senožečami so pričeli polagati cevi za vodovod. Divaški kolodvor je do sedaj prejemal vodo izpod Nanosa, toda bila je le za najnujnejše potrebe in cevi so bile položene zelo nizko pod zemljo, kar je kvarilo vodo. Glavna naloga nove gradnje je ta, da se cevi polože bolj globoko in tudi poveča kapaciteta vodovoda, ki naj bi o-skrboval z dobro vodo tudi vas in bližnjo okolico. Premog iščejo Trst, juli ja. — Poročano je že JHo o žalostnem koncu premogo-{opa v Vremski dolini, kjer so gradili Italijani na mestu kjer ze pod Avstrijo vrtali za' pre-ogom, vse moderne rudniške j aprave in zgradbe. Po enolet-fm brezuspešnem delu so vse sb uniH' tako da sedaj stroji in da Ir VGČ let ProPadajo. To-pre 'ub.neuspehu. še nečejo Za^v Z tkanjem premoga. Prprv, S0 vrtati v bližini starega Rod i°e°.Vnika preko Rekc pri delo i m V zadnjem času so to ^osVl^ ter vrtGj0 na new kra-llh "»enkrat. V ^obineri^rajih S° Prišli že d0 vrtat- - m" Nameravajo pa šen )' dalie- d<> 1000 m. Kak-ve p llsPeh tega dela se še ne katerihpredujejo' da 80 na ne" zadelj « •1'lh v izredni globini Črtih k .prertiogove žile. Po na-1 J!b imajo, nameravajo, Otvoritev škocijanske jame I Meseca junija se je kakor vsako leto na običajno nedeljo vršila slovesna otvoritev škocjanske jame, ki je bila za to slav-nost svečano razsvetljena z elektriko in vse poti vanjo preurejene. Ko je pa imelo priti do otvoritve, je nastalo že takoj zjutraj neprijetno razburjenje po vsej vasi in okolici, ker se je nekdo vtihotapil v jamo in pot na skalah namazal s prepovedanimi znaki. Neki vodnik ki je prvi to opazil, je naglo tekel domov in ne da bi naznanil oblasti, je z apnom kolikor je mogel te znake zamazal. Vsled tega bi kmalu se sam prišel v zapor. Karabi-njerji so napravili po okoliških vaseh preiskave in jih sedem aretirali, največ iz Lokve in Bazovice. Dva so kmalu izpustili, o stal i h se pa ne ve kaj je z njimi. RAZMIŠLJANJA P. Bernard Ambrožič. Slika kaže takozvani "streamline" vlak, ki vozi med Londonom in Glasgowom, katera razdalja je 410 milj. Vlak pravijo, da je najhitrejši na svetu. Omenjeno razdaljo prevozi v 6 urah. bedu rojak L. Kocijančič, ki je dovršil bogoslovne nauke v Go- rici. Letina Začetkom junija je po Primorskem nastopila izredno velika vročina in suša, ki je precej oškodovala nekatere pridelke: zgodnji krompir, grah, fižol. Sredi junija je zopet prišel dež, ki je izboljšal kmetove upe. Trta povsod zelo dobro kaže, žal da je že tu in tam pobila toča. Seno ima v Trstu zelo nizko ceno ; suče se okrog 12 lir za stot, kar je v sedanjih razmerah premalo. Za živino in les so se cene zelo izboljšale. Lesna industrija živahno dela. KRATKE NOVICE Težka železniška nesreča se je zgodila na progi Gorica— Podbrdo. Utrgalo se je skalovje in zadelo v tovorni vlak. Od devetih vagonov, ki so iztirili, so trije padli v strugo Soče. * Bosonogi karmeličani ki so se pred 2 letoma naselili na Greti pri Trstu v območju rojanske Cerkvene vesti V Trstu se pričakuje dan na dan objava o imenovanju novega škofa. Uradni krogi drže imenovanje zelo tajno. Namiguje se na dosedanjega reškega škofa Santina. Drugi domnevajo, da bi utegnil biti msgr. Saverni (nekoč Završnik), župnik mestne bolnišnice. Ni pa izključeno kako presenečenje. — Za župne-ga upravitelja v Kaščergi v Istri je bil postavljen novomašnik Štefan Cek iz Hrušice. Upravljal bo tudi sosednji Zamask. — Dne 4. julija je pel novo mašo na Ku- Napadena Iz Zgornjega Brnika pri Kranju sta bila pripeljana v ljubljansko bolnico 32 letni trgovec z vinom Jože Dobni-kar in njegov prijatelj posestnikov sin Jože Vidmar, katera je napadal Vidmarjev oče s sekiro, ko sta ta dva sedela v neki gostilni. Prizadejal jima je precej nevarne poškodbe. -o-- Elektrika ga je ubila V bližini Dravelj pri Ljubljani je elektrika ubila komaj šest letnega Pavla Šlalca, delavčevega sina iz Zapuž, pri Dravijah. Fantek je šel, kot že večkrat, po mleko h Kregarjevim. Spotoma je nabiral poljske cvetlice in se tako nevede dotaknil električne žice, ki je visela od pre-trganega voda. Visoka napetost, 3700 voltov, je fanta na mestu ubila. -o-- V goreči žagi Na posestvu industrij ca Jakšiča v Srbskih Moravicah je izbruhnil ogenj, ki je zajel moderno žago, veliko skladišče, mlin in tudi nekaj hiš zn uslužbence in delavce. Ogenj se je s tako naglico razširjal, da so si mnogi le s težavo rešili svoja življenja. V žagi sta pa ostala nadzer-nik France Gorišek in delavec Anton Štajdehar. Oba sta storila strašno smrt v plamenih. Goriškova hčerka je pa skočila skozi okno gorečega poslopja, pri tem si je zlomila obe nogi. -o- I Nesreča Ko je :J7 letna posestniko-va žena Jožefa Poharjeva v župnije, so začeli letos graditi lastno rezidenco s prostorno kapelo. Stavba bo do jeseni v surovem stanju dovršena. Pozneje kdaj nameravajo zidati večjo cerkev, ker se bo na Greti ustanovila posebna župnija. * Starega berača so v Lanišču v Istri iz neznanih razlogov spravili v zapor. Sedemdesetletni Gustinčič Josip, ki je po vseh krajih znan, je baje preveč govoril in raznašal razne vesti po vaseh. Oblasti so smatrale, da s tem moti mir in ga, gotovo le radi ostrašitve, spravile v zapor. * Ker je na svoji njivi postavil zanjke za zajce je bil obsojen na devet mesecev Miha Brajkovič. Izgovor, da so mu zajci delali škodo, ni pomagal. Poleg tega je grozil čuvaju, če ga naznani. ★ V Pulju je umrl najstarejši mož, po imenu Lovro Sila, ki je lani 9. avgusta praznoval stoletnico. Časopisi poročajo o iz-držljivosti italijanske rase. Sila je bil rojen v Lokvi pri Divači. Rudni vasi pri Radečah zakurila peč s smolnatimi trskami, je bušil iz peči plamen in Poharjeva je dobila pri tem hu!de opekline po obrazu in desni roki. Morala je v celjsko bolnico. -o-- Tragične posledice spora V neki gostilni v Spodnjem Radvanju sta se sprla najem-niški sin Ivan Brglez in njegov sosed Jožef Malek. Iz prepira je nastal spopad, pri katerem je Brglez raztrgal svojem nasprotniku obleko. Ta se je radi tega tako vje-zil, da je stekel domov po bodalo in pričakal Bergleza na njegovem domačem dvo- rišču ter mu pred očmi domačih dvakrat zasadil bodalo v prsi pod srcem. Berglez je nevarno ranjen in je le malo upanja, da bo ostal živ. -o- Huda krava V celjsko bolnico je bila pripeljana 41 letna posestni-kova žena Julijana Pepelnia-kova iz Štatenberga pri Ma-kolah, katero je domača krava močno sunila z rogom v trebuh in ji ga preparala. -o-- Pod vozom Nekega večera se je hotel 57 letni mesar Franc Kukec iz Radeč na cesti izogniti nasproti prihajajočemu. avtomobilu, pa je prišlo do nesreče. Voz se je prevrnil in Kukca pod seboj pokopal, da je dobil nevarne poškodbe in ima zlomljenih tudi več reber ter so ga spravili v bolnico. -o- Neprevidnež Mirko Poreski, 16 letni posestniški sin iz Gornjega Brezna pri Homu na Sotli je pri sosedu ogledoval nabasano puško. Pri tem je pa tako neprevidno ravnal, da je sprožil strel, ki ga je zadel v roko. -o- Nov kolodvor Iz Hoč poročajo, da bodo tam v kratkem pričeli z graditvijo nove tovorne postaje, katero prebivalstvo Hoč in daljne okolice že težko pričakuje. Predvsem jo še pričakujejo sadjarji, ki morajo svoje pridelke vozili na tovorni kolodvor v Maribor, kar je že precej daleč. Podgane zgrizle otroka V Splitu stanuje v neki kleti brezposelni delavec Kuz-manič s svojo ženo in dvema otrokoma. Oče in mati, oba sta se nekega jutra podala od doma, če bi 'mogla kje kaj zaslužiti, malo 7 mesečno dete je pa ostalo na postelji. Branje o raznih dogodkih po svetu daje človeku mnogo misliti. Svet se lovi v nasprotjih, pada v skrajnosti, pozablja preteklost, se nič ne nauči iz sedanjosti. Pusti se premetavati raznim zunanjim silam iz enega ekstrema v drugega, o syojih napakah in pogreških pa začne razmišljati večinoma šele takrat, ko je že precej prepozno. Iz takih skušenj si pa pozabi narediti primeren nauk za prihodnost. Vzemimo sedanje verske boje v Jugoslaviji in'Nemčiji. Kako različna slika se nam nudi v obeh deželah! Katoličanstvo in pravoslavje živite drug poleg drugega v Jugoslaviji. Oba sta primeroma po številu enako močna. Po notranji sili je brez dvoma katoličanstvo mnogo močnejše ko pravoslavje. Ze zato je katoličanstvo mnogo močnejše, ker se naslanja na ves svet, v katerem je razpredena njegova organizacija. Pravoslavje je po zlomu carske Rusije razmeroma zelo malo pomembna verska organizacija. Toda od vseh krščanskih ločin je pravoslavje najbližje katoličanstvu. Človek bi mislil, da ti dve veri ne bosta imeli prav preveč medsebojnih ribarij in neljubega trenja. Jugoslavija dela že več let na tem, da sklene konkordat, to je posebno pogodbo z Vatikanom. Konkordat je bil med jugoslovansko vlado in rimsko sto-lico že pred nekako dvema leti podpisan. Zdaj bi ga moral potrditi še jugoslovanski parlament. Toda v pravoslavni cerkvi se je dvignil tak vihar proti tej potrditvi, da je izbruhnilo pravo sovraštvo do katoličanstva, in beremo o prav nečednih izgredih po belgrajskih ulicah in drugod. Človek se čudi, da nimajo voditelji pravoslavne cerkve več uvidevnosti in da ne skušajo obenem s katoličani narediti skupne fronte zoper brezboštvo v obliki komunizma in drugih izmov, ki prav tako ogrožajo pravoslavno cerkev kakor katoliško. Na Nemškem živita skupaj že cela stoletja katoličanstvo in protestantizem. Ta dva sta po verskem nauku mnogo bolj ločena nego katoličanstvo in pravoslavje. Nikoli ni bilo posebno očitno njuno medsebojno delovanje v katerikoli zadevi. Hodila sta — vsaj uradno — skozi stoletja vsak svojo pot. Te dni pa beremo, da sta si podale roke za skupno obrambo proti skupnemu sovražniku, naziskemu no-vopoganstvu. Ne samo proti krivemu nauku naziske "vernosti", tudi proti političnemu preganjanju obeh od strani Hitlerja in njegovih priganjačev hočeta iti skupno v boj. V resnici zanimive kombinacije! Tam doli v Jugoslaviji dva najbližja sorodnika, ki imata oba prav za prav pod sedanjim režimom jako lep božji mir, vsaj v primeri s cerkvami v mnogih drugih deželah, pa se dvigne eden zoper drugega iz same gole nevoščljivosti. Namesto da bi pravoslavje izrabilo vsako priložnost za utrditev vernosti v svojih vrstah in za odvrnitev nevarnosti, ki preti od strani organiziranega brezverstva, si gre izrabljat svoje notranje moči, kolikor jih ima, v boju zoper najmočnejšo skalo vernosti — katoličanstvo! Tako je, kadar m zunanje sile, da bi družila pod pritiskom mogočne šibe vse tisto, kar v resnici spada skupaj. Tudi nemški protestantizem bi ravnal tako kot ravna prayoslavje v Jugoslaviji, če bi nemška država hotela dati katoličanstvu kaj več kot bi bilo protestantizmu ljubo. Ker pa dobivata oba eno in isto, namreč batine, je pripravljen seči katoličanstvu v roko za skupno obrambo. In zopet: tudi pravoslavje bo skrilo svoje zobe zoper katoličanstvo, kadar bo po obeh padalo — in padalo bo kmalu, le verjemite, če bo pravoslavje te čase miru izrabljalo za boj. Pa je tako tudi v manjših krogih, v ožje začrtanih mejah človeške družbe. Nevoščljivost je silno velika moč' človeške narave in se navadno umakne v skrite kotičke le pod vplivom velikega notranjega poduhovlje-nja, ali pa pod vplivom skupnih batin, ki udarijo od zunaj. O, človek, kako si še majhen kljub svojemu toliko proslavlja-nemu napredovanju, in tako silno razviti kulturi na vseh poljih! (Dalje prih,) Ko se je mati čez čas vrnila domov, je našla otoka vsega krvavega, s (postelje je pa skočila podgana. Dete je bilo prenešeno v bolnico, kjer je kmalu umrlo. NA PRODAJ po nizki ceni hrastova "dining room" miza in stoli. Lep velik kostanjev "buffet" in primerna "ice boksa." Vprašajte na 1854 West 23rd St., na drugem nadstropju v torek ali sredo zvečer samo med 7 in 9 uro. AVSTRALSKI VULKAN Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"'! PRODA SE za zelo nizko ceno za samo $2500. hiša s 6 sobami. Izredna prilika za kako slovensko družino. Proda se radi smrti mojega brata. Pridite, da Vam hišo pokažem. Za vse se obrnite na naslov: Mr. Leo Mladich, 1941 W. Cer-mak Road, Chicago. Slika kaže delujoči vulkan blizu Rabaula, otok v Novi Britaniji, v Avstraliji. Iz vulkana se je navalilo dosedaj že velikanske množine goreče lave. Baje blizu 250 ljudi je bilo od lave zajetih. Kakih 750 prebivalcev pa je rešil amerilki tovornik parnik Golden Bear. Pregleduje oči in očala m. joiiN j, mm OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak clan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ZA RAZNA električna i . j, dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 r Stran Q » "AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 27. julija 1937 "Di ušic a" L. 8 ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulus "Dušica — ?" se je nasmehnila Suzana. "Kako mično, ljubko ime —! Kaj neki pomeni, gospod Andrej —?" Obraz mladega moža se je ves izpre-menil. Njegove oči so sijale od navdušenja. Ljubezen, občudovanje, oboževanje za skrivnostnega zapovednika je žarelo v njih. "Dušica, gospodična," je dejal, "je ime skromne, prijetno duhteče cvetlice, ki jo srečate po travnikih in pašnikih. Je pa tudi ime, ki se za njim skriva najpleme-nitejši in najpogumnejši mož, kar jih pozna sedanjost, — in skriva se, da more uspešneje vršiti plemenito nalogo, ki si jo je stavil." "Res, čul sem o Dušici", je pravil mladi Tournay. "V Parizu pripovedujejo, da dobi Tinville, predsednik odbora za javno varnost, vsakikrat droben listek, kadarkoli se izmuzne kak aristokrat. In na listku je znamenje, — rožnordeč cvet, znan pod imenom "Materna dušica." "Res je tako!" je pritrdil lord Anton. "Torej je dobil tak listek tudi danes, ko smo mi ušli —?" "Gotovo!" "Rada bi videla, kak obraz je naredil," se je smejala Suzana. "Pravijo, da je ta cvetlica edina reč, katere se še boji." "Torej bo imel še mnogo strahov", je dejal gospod Andrej, "in mnogo priložnosti, da si ogleda skromno "Materno dušico"!" "Vse to se čuje kakor roman — in prav ničesar o vsem tenl ne razumem!" je pravila gospa Tournay. "Čemu tudi, grofica?" "Povejte mi, zakaj tvega vaš zapoved-nik, zakaj tvegate vi vsi denar, čas, življenje, —- in življenje tvegate v hipu, ko stopite na francoska tla — čemu storite vse to za nas, francoske žene in otroke in može, ki vam nismo ničesar, ki smo vam po večini celo nepoznani?" "Sport, gospa, goli šport!" se je smejal lord Anton s svojim hrupnim, veselim glasom. "Mi Angleži ljubimo šport, ljubimo lov, veste, in prav sedaj se nam nudi prelepa prilika, da iztrgamo zajca psu iz zob!" "Ah, ne ne, kaj mi bodete to pravili! Gotovo imate vse druge plemenitejše nagibe za svoje plemenito delo. "Vesel bom, če najdete tiste plemenitejše nagibe. Zame je stvar šport. Jaz ljubim lov. In to je lov, gospa nevaren lov! Življenje tvegam, v smrtno nevarnost se podajam, že mislijo, da me imajo, — pa za las jim uidem, izpred nosu jim izmaknem njihovo nesrečno žrtev in z dolgim obrazom gledajo za menoj —." Gospa Tournay je odmajevala z glavo. Neverjetno se ji je zdelo, da bi se mladi ljudje, da bi se njihov velikodušni zapo-vednik, sami bogati mladi Angleži iz najboljših rodbin, — da bi se le zgolj za zabavo podajali v strašno nevarnost. Da so inozemri, Angleži, to bi jim nič ne pomagajo, če bi jih revolucijonarji zalotili pri delu. Saj je vedela, da so vsakega brezobzirno obsodili in usmrtili, ki je podpiral "sumljive" plemenitaše, ali jim celo pomagal pri begu. In ta četa mladih Angležev je opravljala svoj posel pred samim nosom neizprosnega sodnega dvora revo- lucije, v Parizu samem, in je reševala na smrt obsojene žrtve takorekoč izpod no-!a guillotine —. Z grozo je mislila nazaj na pravkar preživele dni na beg iz Pariza, ko je ležala z otroki skrita na branjarskem vozu pod kupom zeljnatih glav in krompirja, ko si je komaj upala dihati in je divja drhal zunaj na ulici kričala: "Na vešala z aristi!" In vse se je vršilo tako skrivnostno in zagonetno —. Zvedela sta z možem, da ju je revolucionarni odbor zapisal med "sumljive". To je pomenilo, da je zaslišanje in smrtna obsodba le še vprašanje nekaterih dni, morebiti celo samo nekaterih ur —. In tedaj je prišlo skrivnostno pismo in na njem znamenje, — rožnordeča "Dušica". Kratka, jasna naročila ločitev od moža, upanje na svidenje —, beg z otroki — pokrit voz in, oh — tista ostudna starka na vozu, kakor sam zli duh je bila, s svojim strahotnim bičevnikom —. Zaprla je oči, da bi ne mislila več na strašni prizor ob zapadnih barikadah, na drhal, ki se je prestrašena umikala, ko je starka začela govoriti o kugi —. Vsak trenutek je pričakovala, da bo kdo pogledal v voz, da bo potegnil njo in otroke ven na ulico, med podivjane ljudi, in nato — smrt pod guillotino —. In plemeniti, skrivnostni Anglež je s svojimi ljudmi tvegal, življenje, da jo je rešil, njo in otroke in toliko drugih nedolžnih žrtev —. In vse to za zabavo — ? Nemogoče —! "Koliko vas je v vaši plemeniti ligi?" je vprašala boječe. "Dvajset nas je," je odgovoril gospod Andrej. "Eden poveljuje, devetnajst jih uboga. Vsi smo Angleži in vsi smo se slovesno zavezali za eno reč, — da ubogamo svojega zapovednika in da rešujemo nedolžne žrtve pariške revolucije." "Naj vas dobri Bog čuva in brani!" "Nas je tudi dosedaj še vedno čuval in branil." "Čudno in neverjetno —! Da toliko žrtvujete za svojega bližnjega! Pa seve — Angleži ste! Na Francoskem pa vlada nasilje in se šopiri izdajstvo, vse v imenu svobode in enakosti —!" "In ženske so pri nas na Francoskem celo zlobnejše nego moški!" je dejal mladi Tournay. "Ah da!" mu je mati pritrdila in zaničevanje je zažarelo v njenih očeh. "Tista — ženska, Margareta Justova na primer! Izdala je markija St. Cyr in vso njegovo rodbino revolucijonarjem, — in ta izdajalka je bila kriva, da so morali vsi pod guillotino!" "Margareta Justova —?" se je začudil lord Anton in naglo, pomenljivo pogledal k Andreju. "Margareta Justova? Najbrž —." "Da", je nadaljevala grofica. "Gotovo jo poznate! Prva gledališka igralka je bila v Parizu in še le par mesecev je temu, da se ie omožila z nekim Angležem. Ni dvoma da jo poznate!" (Dalje prihodnjič) -o- Širite in priporočajte list 'Amerikansk iSlovenec"! Tudi katoličanom jl iiui ivaiuiitaiiuiu ^ • • 1 j, 1 LeaStfe: ^voji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec" ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, tin posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Tel. Canal 5544 RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE Dve proslavi V Senju se je nedavno vršila proslava pevskega društva Trebevič in ob enem tudi proslava dneva Matije Gubca in bratov Radičev, katere se je udeležilo več tisoč lju'di iz raznih krajev. Pri teh slavno-stih je prišlo do neljubih incidentov nasproti orožništvu in posledica tega je i bila 6 mrtvih in 6 ranjenrh oseb. Med ubitimi in ranjenci so taki, ki jih je sodišče obsodilo zaradi udeležbe pri že znani liški aferi, in taki, ki so znani kot komunisti. Dve nesreči V koloniji v Mestnem logu je padla ter si zlomila ključnico 9 letna Marija Nikoliče-va hči cestnega nadzornika. — Na Glincah je padci s kolesa 56 letni krojač Lovrenc Gorjup. Pri padcu si je pretresel možgane in dobil še druge težke poškodbe. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnico. vil za 25.000 dinarjev škode. — Drugi dan je gorelo na Hauptmanci, tudi blizu Ljubljane in sicer je ogenj uničil skedenj posestnika Slapšaka ter povzročil okolu 20.000 dinarjev škode. Sumijo, da je bil ogenj v obeh slučajih podtaknjen. -o- Nesreča starčka Na Linhartovi cesti v Ljubljani je neki avto povozil 67 letnega Josipa Pernata, mestnega reveža iz Stepanje vasi. Starček je hudo poškodovan po telesu in glavi, vendar ne smrtno. Roko mu je zmečkalo Str6j za stiskanje stekla je zmečkal desno roko Avgustu Rusu iz Zagorja. Ves stroj so morali razdreti, da so dobili ven roko, kar je trajalo cele pol ure hudih bolečin za Rusa. Mrtvega so našli V jarku ob cesti pri Spodnji Polskavi so našli neznanega mrtveca, katerega je potem komisija prepoznala za 25 letnega posestnikovega sina Leopolda Resnika iz Sikol, ki si je iz neznanega vzroka zadal smrtni strel v glavo. -o- Potrjena obsodba Apelacijsko sodišče v Ljubljani je potrdilo obsodbo proti Karlu Adlerju, ki je lansko leto meseca novembra ubil in oropal poštnega sla Ludvika Žunka ter bil letos 29. januarja obsojen na dosmrtno ječo -o- Dva požara Na Rudniku pri Ljubljani je izbruhnil požar v kozolcu posestnika Usenika in napra- Utopljenec Pri Spodnji Bistrici so potegnili iz Mure truplo neznanega moškega. Pri obdukciji so dognali, da je imel razbito lobanjo in da je očividno postal žrtev zločina. Kdo je utopljenec ni znano. -o- Jubilej slikarja V Celovcu na Koroškem je slavil svojo 70 letnico starosti slikar Anton Benedik, ki je doma iz Selc nad Škofjo Loko na Gorenjskem, a je že kot mladi fant je prišel na Koroško in ostal zvest svoji novi domovini. Čeprav je v slikarstvu samouk, se je povzpel do visoke stopinje. Zlasti so upoštevani njegovi portreti. Znan je ne samo med Slovenci, tudi Nemci ga čislajo in veliko število kapelic in križevih potov je poslikal in popravil. 1849 W. Cermak Road Chicago, Illinois ......................................iiiiiinniinmiiinmiiiimirai..........................................................inning SLOVENSKI MOLITVENIH j I praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi j Knjigarna "Amerikanski Slovenec": 1 DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane I 1 rudeča obreza, v platno vezan -------------------------------------------------------- 85£ | zlata obreza ...............—..............-..........................-.....$1.25 | Lepo vezan MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in zene, stane rudeča obreza.. Zlata obreza ...................................-......... 75c $1.00 MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza...-....................... 75c Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 Fino šagren ysnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ...........................................t..........................................51-50 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom^ zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ...............—........................................—........... 95c Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1-50 POT K BOGU. Zlata obreza.........-......................................................$1-50 Rdeča obreza ..................................................................-...................... 95c RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ...................—..........................................-.................$L50 REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk...............................—.$1.50 Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza...................-........................................................... Lepo vezan, zlata obreza ....................... ...._.........................................$1.00 SKRBI ZA. DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza....................................................$1.75 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$4.25 Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo...............-..................-...........$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, »tane rudeča obreza.................... 8£c Zlata obreza ............................................................................................$1.25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ...........................................................-...........................$1-50 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois immtiiiiiiiimiitjnnnwiuQiiimiiHiii]iniiiiuniniuiwiimi3iiiiiiuiiiioiiiiiiiiuiinniiiiiiiiupimiiniiiit» Pisano polje J. M. Trunk Važna izjava? Dr. Maček je menda poda) nekemu časnikarju tako — važno izjavo. Smisel izjave je, da bo začelo med Srbi in Hrvati pokati, ampak vso odgovornost nosi Beograd in Stojadinovič, ker so se ti Srbi "mojim prodlozima rugali." Nešteto je bilo že takih izjav podanih, voditelji gledajo tudi malo v bodočnost, in neka previdnost je na mestu, saj dr. Maček ni ravno slab politik, kakšen voditelj pa je, je drugo vprašanje. V izjavi so tri točke. Davki. Hrvaška je le — kolonija. To se sliši tudi med Slovenci. Toliko in toliko plačuje Slovenija, pa dobi le to in to malenkost. Tako tudi Hrvat. Ne morem soditi, moram pripustiti strokovnjakom ; davki so večinoma in-direktni, industrija prinaša, zemljiški davek, dasi morda hud, je malenkost. Ampak prav v prvih dneh, ko je bila Jugoslavija še vrlo meglena, je bila prokl... Jugoslavija, ker je sploh davke pobrala. In tako med Slovenci. Točka davkov igra prav povsod res važno vlogo, bi bilo pr^vo čudo, ko bi se Hrvatje ne pritoževali radi — kolonije. Druga točka je: "Narod hoče sa-mostalnu slobodnu hrvatsku državu, a v Beogradu neče nista da čuju." Morda res važna izjava, ampak znana in smrt za Jugoslavijo. To vidi lahko tudi slepec. Dr. Maček ni na glavo padel. Ko bi bil izgubil vsak političen rezon, bi ne vodil nekih pogajanj. Očividno pa je stavil predlog za popolno neodvisnost, in če je v Beogradu jugoslovanska vlada, ne morda kaka zgolj srbska vlada, so pač taka poganjanja že v naprej nemogoča, ako noče Jugoslavija sama sebe pokopati. Dr. Maček to tudi dobro vidi, in zato pride tretja — važna točka. Pravi, da ne vodi on naroda, ampak narod vodi njega. "Ako oni podju u narod, vidjeti če, da nišam oni, koji draži narod proti državi, kako se to u Beogradu stalno tvrdi, nego je naprotiv narod onaj, koji meni prigovara, da nisem dosti radikalan." To pač pomeni, da dr. Maček vidi, kaj pomeni popolnoma neodvisna Hrvatska, in da pride do borbe, ako se Jugoslavija sama ne pokoplje. Toraj ne Vodi voditelj naroda, temveč narod vodi voditelja. Res vrlo važna izjava. Ali ni tudi vrlo kla-verna ? Voditelj je razborit dosti, da »je za sporazum, ampak narod zahteva nekaj, da je kak sporazum nemogoč, in voditelj nima poguma, da bi narodu to tudi vbrk povedal. Če je narod na pravem v taki politiki, bi ta narod prekašal celo voditelja, ako pa je voditelj na pravem, mora to tudi narodu povedati, in če se izgovarja na narod, je to le retiranje radi posledic, ako res pride do borbe. Če pri taki zahtevi Hrvatov Beograd odneha, mora pustiti Jugosla-, vijo, in kar nas Slovence pri i taki — važni izjavi posebno j zadene, vsa mala Slovenija je j že jutri pod nemškim, laškim j in mažaskim tujcem. Vsak j iskren Jugoslovan želi, da pride do sporazuma, pogoj mora pa biti tak, da je sporazum sploh mogoč. Važna, ampak tudi čudna izjava. NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. * Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska ffra Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNiH DRUŠTEV 184. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letaega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. ... ~ j k K S J Jednota sprejema v svojo sredo člane in danice od 10. do 55 leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za'$->50 00- $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtmne. ' V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu B se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste z^varo- VanJČlani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. ....... Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljmh asesmontov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. , Vsak Slovenec in Slovenija bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le o9em oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.