Ilustrirani slovenec
Leto III   ¦     Tedenska priloga „Slovenca" z dne 23. okt. 1927, štev, 241    ¦    Štev. 43
(Foto Bayer)
Lepote slovenske zemlje: Rogatec z donačko  goro v ozadju
¦ 350
Pogled na otvoritveno sefo naše narodne sUupščine v Belgradu dne 3. oRiobra 1.1.
Gene Tuiiney
ki si je pred kratkim vnovič priboril svetovno prvenstvo v rokoborbi, in sicer v boju z J. Dempseyem.
S proslave Hindenburgove 80 letnice
Stari maršal in predsednik nemške republike je nekak idol celokupnega nemškega naroda; zato je bila tudi proslava njegovega jubileja nadvse veličastna.  Na levi sliki ga vidimo na berlinskem stadionu, kjer ga je pozdravilo 50.000 otrok; desna slika nam
pa kaže proslavo njegove osemdesetletnice pred dunajskim dvorom.
K revoluciji v Melasi
V Mehiki je izbruhnila krvava revolucija proti nasilnemu predsedniku Callesu, ki z ognjem in mečem zatira katoličane. Leva slika nam kaže Callesa (prvi na levi), desno od njega gre njegov prednik Obregon, ki kandidira tudi za njegovega naslednika, na stopnicah je pa videti vojn. ministra J. Amarra, Desna slika kaže mehiško konjenico pri odhodu v boj proti revolucijonatjem.
C; 351
Dr. l^iiOco Perfd
začasni predsednik  naše narodne skupščine, ki bo pa izvoljen tudi za stalnega predsednika.
Z 3late maše gorlšlcega natilslcofa dr. SedTe/a
ki jo je daroval dne 27. avgusta 1.1. : Slavnostni sprevod iz cerkve v Cerknem. Med množico je videti več italijanskih uniform, ki so provocirale slavnostno razpoloženo ljudstvo.
Ileprexent€inčjil aom v Pragi
kjer se je vršila od 7. septembra do 9. t. m. razstava modernega slovenskega slikarstva.
"Pogled v del razstave
modernega slovenskega slikarstva, ki jo je priredila v Pragi naSa Narodna galerija in ki je izborno uspela.
Slike k slovenskemu  biografsRGmu iGRsiRonu
Grotar Ivan d867--1911), slikar.
Grabrijan Jurij 1800—1882). pisatelj in politik.
Gerbic Fran (1840—1917), glasbenik in skladatelj.
352
353
Slovenslci del francosKe Ilirlfe.
Upravna rasaelttev 1811—1813.
Na podlagi EZindermannovi}! kart avstrijskih okrožij in vrisov Ilirske organizacijske komisije priredil prof. dr. Janko Polec.
FRANCOSKA 1 ILIRIJA
( Po karti ilirskih provinc v Pisani,La Daima^ie(lft93) \
354
Kako nastane spomenik
Prva faza: Umetnik si naredi najprej majhen OsnuÉelc, kakor ga vidimo na levi, in na podlagi tega sgradi ogrodje za bodoči kip v naravni velikosti.
Druga faza: To ogrodje Obmeče as Uovico v glavnlO plo-slLva3 in razmerjih golega
___.-^.i...-.'..¦(...... .____,..LJ., ___,___......___I J.. ...
Tretja faza: Na to grobo obmetano telo začne nanašati 0blelL0 ter oblikovati posamezne dele Éelesa v podrobnostih ter ga popolnoma skonča v glM.
četrta faza: V glini dovršeni kip se nato pripravi za vllvanfe v sadri, in sicer tako, da se ga razdeli s pločevino na pri-nierne dele m obmeče a sadro, kakor vidimo na sliki.
Peta faza: Ko se aadren omet osuši, ga umetnik odloči od ilovice in odločeni deli tvorijo negativ Kip€L.
šesta faza: V negativ vii je nato sadro, da dobi poxUivnl odatele kipa v naravni velikosti. Tako pripravljen sadren kip se pošlje v livarno, kjer ga vlijejo v bron, ali ga pa izkleše umetnik iz kamna.
355
Križem Slovenije
l>rof. ^MEÉoa Kolarič
odličen delavec v raznih organizacijah, ki ie obhajal 9. t. m. tridesetletnico mašništva.
K selitvi Mo^orfeve tlslciume lx Prev€af v Celfe
(ki je bila do prevrata v Celovcu). Tehnično osebje: spredaj sede od leve na desno stavec Jos. STERGAR st. (v p.), nadstrojnik J. LUTMAN, poslovodja Iv. KOL EN C, ravnatelj jr.ZeJcfien, knjigoveški mojster A. TRčEK, faktor Fr.MIL A VE C in strojni stavec Jos. STERGAR ml.; zadaj izučeno in pomožno osebje.
Še st enega volišča: Pogled v volilni lokal in na volilno komisijo v Orehovici (okraj Novo mesto), kjer je dobila 1, 1923, SLS od 211 oddanih glasov samo 69, pri zadnjih volitvah pa od 228 že 117. Samostojneži so imeli pripravljene že mlaje z napisi, pa so jih morali potrti zopet pospraviti. Srednji na sliki drži v rokah volilno kroglico.
Originalno telano v telcu
so priredili 25. m. m. pri Drašlerju na Dolu pri BorovnicL Skušali BO se namreč možje, stari 50—80 let; tekmovalcev je bilo 12; zmagal je 79 letni Jakob Suhadolnik (X).
naxstava umetnostne šole „I>robuda**
ki se je vršila v začetku septembra 1.1. na ljubljanski srednji tehniški šoli. Šola se vzdržuje že sedmo leto le s požrtvovalnostjo učiteljev, brez kakršnekoli državne podpore. ;
Cerlcvenl in pevslcl xbor na Viču
pri Ljubljani s svojim predsednikom A, Oblakom in pevovodjo Fr. Kanizijem v sredini.
356
Ob 50 letnici 'DijašKe in ljuasKe uu^mje v Ejunijani
Marita JaneLlč
sedanja namestnica kuhinjske načelnice in bivša načelnica kuhinje pri Dijaški in ljudski kuhinji
Dr. Ivan Svetina
častni kanonik in predsednik dijaške kuhinje od leta 1919. do danes.
aiofxlfa Hafner
kuhinjska načelnica Dijaške in ljudske kuhinje od leta 1919. dalje.
,Staro strelišče", seaaf Cfuasldt dom.
kjer je nastanjena kuhinja od začetka do danes. '
"Pogled v prostore Dlfašlce In Ifudsice kuhinje v Etublfaol.
Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani — otvorjena dne 15. aprila 1877 — je gotovo ena najbolj znanih in zaslužnih karitativnih naprav v Sloveniji. Na tisoče dijakov se ima njej zahvaliti, da so se mogli is-študirati. Zadnja leta prehranjuje dnevno okroglo po 80 dijakov in do 300 drugih gostov. Vodili so jo doslej prvi predsednik (1877—1897) stotnik V. Hiibschmann, soustanovitelj in drugi predsednik (1897—1907) tovarnar A. Drelse, tretji predsednik (1907—1919) kanonik Kržič in „oče dijakov" Lnka Jeran.
K. članlau o KrekovW sliÉca& (v 40. štev.).
Seveda pa so Krekovi prijatelji in znanci tem bolj želeli dobiti Krekovo sliko, čim bolj se je Krek tega branil in čim popularnpjši je postajal. Iskali so prilike, da bi ga prijeli tako, da bi se ne mogel izmuzniti. Taka prilika se je ponudila ob blagoslovitvi zastave sv. Mihaela za Slovensko krščansko socialno zvezo dne 28. maja 1899. Stvar sta vzela v roke takratni podpredsednik SKSZ Luka Smolnikar in tajnik SKSZ Ivan Štele. Najprej se je sklenilo, da se bo dal ves pripravljalni odbor za to prireditev fotografirati. Nato sta vpregla v svojo akcijo še takratnega predsednika SKSZ Karla Pollaka in njegovo soprogo, ki je bila kuinica pri blagoslovitvi zastave. Karel Pollak je,žrtvoval že prej za SKSZ znatne vsote; tudi za to zastavo: sv. Mihaela z mečem, ki je bila Kreku prav všeč, je znatno prispeval. In skupnemu koncentričnemu napadu se je Krek vdal. Norčeval se je sicer iz vseh, ko so šli k fotografu Rovšku, češ, kako so neumni, da se dajo slikati, in posebno mnogo dovtipov je šlo na račun Ivana Štefeta, v katerem je slutil Krek glavnega zarotnika — a fotografirati se je le dal. Fotograf je imel naročeno, naj pri sliki zlasti pazi na Kreka. Vsi so bili radovedni, kako se bo Krek držal. Ta se je postavil na skrajno desnico in je gledal ostro, kakor bi bil na najburnejšem shodu, s pogledom, kakor bi metal iskre okoli sebe. Slika se je )rav posrečila; še strele njegovih oči so vidne. (Objavljena je v anskem letniku Ilustriranega Slovenca na str. 133.) Po slikanju je šel Krek z Moškercem skupaj domov in se je držal precej čemerno. Rekel je, da človek ne sme nikdar o sebi reči, da kake stvari ne bo storil; toda »Pollaku nisem mogel odreči; zato sem napravil to traparijot. Moškerc ga je ob tej priliki vprašal, ali se ni dal slikati za legitimacijo kot poslanec. Krek je rekel, da se je dal, .»toda v roke je ne boste dobili«.
Ko je SKSZ pripravljala svoj prvi Koledarček za 1905, so zopet ptosili Kreka za sliko. Zaman seveda. Posneli so jo tedaj po sliki iz leta 1899. ter jo objavili v Koledarčku. Krek ni hotel tega Koledarčka potem idkdar vzeti v roke.
Leta 1907. je bil drugič izvoljen v parlament. Slikati se Je dal po amaterju, ki ga je napravil pol belega in pol črnega. >Hudirja, tako grd pa menda nisem!« se je šalil Krek.
Pač pa eksistira še ena poznej.ša, prav čedna slika Krekova za legitimacijo. Objavljena je biia kmalu po njegovi smrti v Družinsid pratiki. (Večino teh podatkov imam od Milie Moškerca, ki mi je ob tej priliki pravil tudi, da je imel Krek, ko je bil prvikrat poslanec, legitimacijo samo za HI. razred na železnici, oziroma da se je takrat vedno vozil samo v tretjem razredu.)
Najbolj znana je njegova slika z lastnoročnim podpisom iz poslednje clobe njegovega življenja s tistim znanim njegovim klobukom, s katerim je bil šel v maju 1917 celo v avdienco k cesarju Karlu. Ima jo njegov prijatelj Bajda Kazak — Trentar.
LD.
Dostavek uredništva.
Mnenje, da je Krekova slika, ki smo jo objavili v Si. 40., iz leta 1897., se je potrdilo. Dobili smo namreč o tej stvari pismo Krekovega prijatelja in sobnega tovariša v semenišču g. župnika Matije Slaka, ki nam sporoča tole:
Ko se je dal Krek leta 1897. slikati kot novoizvoljeni poslanec za legitimacijo, je prvotno nameraval vzeti eno samo sliko. Vzel pa je vendar dve za primer, da bi prvo sliko izgubil. In ta druga »rezervna« slika je prav tista, ki je objavljena v D. Slovencu. Prišla je pa v uredništvo II. Slovenca po čudnih potih. Prvotno jo je hranila Krekova sestra Cilka. Ta je bila menda leta 1898. ž njo v Mengšu pri župniku Zorcu in jo je pokazala. Ko je župnik Zoreč dobil v roke izredno rariteto, je ni maral več odstopiti lastnici (oziroma lastniku: saj je bila še vedno last Krekova) in jo je_ obdržal. Po njegovi smrti (1900) io je rešil iz zapuščine takratni kaplan v Mengšu g. Matija Slak. Ko so po Krekovi smrti iskali njegovih slik za osnutke za spomenik, |o je posodil g. Slak na prošnjo svetniku Janezu Kalann. Nadaljnja pot slike je pa znana iz št. 40.
TlsJc JugoalovansUe tlalcame v Lfubl/anl