KNJIŽNICA SEVNICA Tr<3 svobode 10 8290 SEVNICA Radio Številka 59 t/7) Leto 2 [naslednja ŠTEVILKA BO IZŠLA 7, AVGUSTA 2002, BREŽICE na 88,7 In 95,9 MHx Kultura je najboljši diplomat Brežice - Občina Brežice je bila gostiteljica delegacije občine Lobrany z Republike Češke. Stiki so se pričeli na osnovi Festivala Brežice, ker je Republika Češka letošnjemu Festivalu država part-nerica, nadaljevali so se z gostovanjem Glasbene šole Brežice v B>obranyu, vzpostavljene kulturne vezi pa bi lahko bile v prihod-n°sti most pri navezavi stikov na gospodarskih in drugih vitalnih Področjih. ... na strani 6 Češka delegacija v družbi svojih gostiteljev ob obisku na Bizeljskem Belgijci padajo z neba : 9erklje ob Krki - Tamkajšnje letališče je že od sredine meseca i)a v znamenju padalcev. Zbrali sta se namreč slovenska in belgij-a vojaški padalski reprezentanci. Obe se ponašata z naslovi ftovnih prvakov, seveda vsaka v svoji disciplini. Skupaj se urijo in . otrajo prepotrebno znanje in izkušnje, skupne priprave pa se bodo *tekle 26. julija. .. na strani 12 ^ngi so sicer naporni, a za padalce velik užitek. G/P. O POSAVJE m TOGREL KRŠKO m SGP POSAVJE SEVNICA m GIPO-GRADNJA ZAGREB m BSR G/PO SARAJEVO G1P-0 POSAVJE J o n,, Krito .o« 41», 8262 Krtka wi tekstilcev Radna pri Sevnici/Sevnica - Slovenska tekstilna industrija je v krizi, kar čutijo tudi tako velika in svetovno priznana podjetja, kot je Mura v Murski Soboti ali Labod v Novem mestu. Nič čudnega Veliko skladišče s šivalnico družbe Lisca je bilo občasno že v preteklosti nabito z izdelki, za katere je bilo potrebno najti kupca. Danes pa je recesija na nemškem tekstilnem trgu, kjer ostaja ne- Šivilje v Jutranjki so nezadovoljne ustavile stroje. torej ni, bi lahko rekel kdo. ki ga prodanih na tisoče kosov liščine-to ne prizadeva, da so v krizi tudi ga perila, vodstvo družbe prisilila manjša podjetja kot sta posavski v zmanjševanje števila zaposle-Lisca in Jutranjka iz Sevnice. nih. Prve bodo na udaru šivilje in Bodo proizvodne hale sevniške Lisce kmalu prevelike? spisek 200 delavk bo narejen prihodnost se jim obeta. Kaplja konec meseca. čez rob je bilo obvestilo, da bo re- V Jutranjki z enotama Hrast- greš izplačan v vrednostnem bonu nik in Brežice je bilo pred deseti- za 5.000 SIT, vnovčljivem v trgo-mi leti zaposlenih 1370 delavcev, vini Jutranjke, izplačilo ostalega Oba obrata so zaprli, na Radni dela pa je odvisno od uspešnosti pa je ostalo 336 zaposlenih za ne- prodaje nepremičnin, zato so 18. določen in 54 za določen čas. V julija za nekaj ur ustavile stroje, proizvodnji je ta čas 224 delavk, ki ne vedo prav dobro, kakšna ... na strani 2 Naj dehti “dolenjski pušeljc”! Šentjanž - Krajevna skupnost Šentjanž sodi med demografsko ogrožene in zato v celoti pod okrilje programa CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi). Več mladih naslednikov po kmetijah ima vizijo razvoja svoje kmetije in voljo ostati doma, le do ugodnejših kreditov ne morejo priti. Domačija Majcnovih na Gaju Ob Boži in Andreju Majcnu z Gaja nad Šentjanžem se jih je pred leti še več prijavilo za pomoč iz ribniškega sklada, pa nihče ni bil izbran. Majcnovi vztrajajo dalje, so večji govedorejci s sedemdesetimi glavami v hlevu, dnevno pa oddajo tisoč litrov mleka. V prihodnosti načrtujejo na lepo obnovljeni kmetiji odpreti kmečki turizem. Morajo se boriti za razvoj, saj imajo naslednika, ki obiskuje Srednjo kmetijsko šolo in kar je še pomembnejše, spoštovanje do rodne grude. Preživljala je že toliko rodov, zakaj ne bi še katerega? ... na strani 8 Toča klesti tudi ponoči Bizeljsko, Pišece- V zgodnjih jutranjih urah 16.julija seje v Posavju razbesnelo hudo neurje, ki Trta po toči na Bizeljskem je lomilo drevje in povzročilo škodo na cestah ter na električnih in telefonskih napeljavah. Vzhodni del brežiške občine pa je močno prizadela še toča, ki je ponekod v celoti uničila pridelek. Kmetje upajo na odškodnino in jim je vseeno, kdo jo bo zagotovil - občina ali država. Občina Bre- žice denarja za odškodnine nima, zdaj čakajo, kaj bodo o škodi po toči sklenili na vladi. Glede na to, da kmetje še niso dobili v celoti izplačane državne pomoči za posledicami lanskih neurij s točo, če- Poškodovani paradižniki na Orehovcu pri Pišecah prav je bil po interventnem zakonu določen rok za izplačilo 1.4.2002, najbrž od države veliko ne morejo pričakovati. ... na strani 4 IZ VSEBINE ._________________ Sporne cene v Kraljeva zbirka v brežiških vrtcih... Kostanjevici... ...stran 3 ...stran 11 Uspešni Od 5. avgusta z rdečini maturanti 2002... potnim listom... ...stran 5 ...stran 13 ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO Seznam presežkov do konca julija Lisca bo odpuščala Sevnica - Uprava družbe Lisca je sporočila, da je prišlo zaradi ekonomskih razlogov do trajnih zmanjšanih potreb po delavcih, kar pomeni takojšnji presežek 212 ljudi, zaposlenih v proizvodnji. Do odpuščanja ne prihaja zaradi selitve proizvodnje v republike nekdanje Jugoslavije, je poudaril direktor uprave Viljem Glas. Jutranjške šivilje ustavile stroje Radna pri Sevnici - Delavke Jutranjke so 18. julija okrog devetih dopoldne ustavile proizvodnjo, glavni razlog nenadne odločitve za štrajk je bilo obvestilo, da bo regres zopet izplačan v bonu za njihovo industrijsko prodajalno. Če bi bon lahko vnovčile v katerikoli trgovini z živili, jim (še) ne bi prekipelo. Povedal je, da je vzrok za odpuščanje dokaj nepričakovana recesija na nemškem tekstilnem trgu, ki je že vrsto let njihov najpomembnejši trg. Prodaja oblačil je letos v tamkajšnji trgovini glede na lani realno upadla za 5 odstotkov in ko se je to pokazalo kot konstanta, so Nemci strahovito zavrli naročila. Sami Nemci ocenjujejo, da se bo letošnje število stečajev v njihovi trgovini povečalo glede na lani kar za 39 odstotkov in do danes ni ocen o izboljšanju situacije. In kaj v številkah to pomeni za sevniško Lisco? Zaradi predvidenega izpada prodaje v perilu glede na plan za skoraj 450 tisoč kosov, kar je 14 odstotkov letnega plana in ocene za prihodnje leto, ki kažejo zmanjšanje še za 150 tisoč kosov, so morah na novo oceniti potreben obseg proizvodnje in ob tem ugotovili potrebo po zmanjšanju zaposlenih za 200 šivilj in 12 zaposlenih v krojilnici ter na polizdelkih. Danes jih je v Lisci zaposlenih 973, od tega v proizvodnji 727. Odpuščenih 212 delavcev bo predstavljalo 21 odstotkov vseh zaposlenih v družbi. Na vprašanje, ah je do ugotovljenih viškov prišlo zaradi selitve proizvodnje “na jug”, je direktor Viljem Glas (na fotografiji) odgovoril: “Zavedam se, da bodo. tudi o tem ljudje razmišljali in s tem povezovali viške, zato smo v gradivo, v katerem navajamo razloge za zmanjšanje zaposlenih, izrecno navedli, da ne gre za povečanje kapacitet v Babušnici (nekdaj Liščin obrat v Srbiji, s katerim poslovno sodeluje) ah pri drugih kooperantih, temveč enostavno za posledico izpada prodaje, kije prisotna v letošnjem letu in glede na ocene pričakovana tudi za leto 2003.” Za Lisco pa je ob tej recesiji vendarle pomemben podatek, da je izpad pri trženju lastne blagovne znamke znatno nižji od tistega, ko izdelke prodajajo pod blagovno znamko kupcev, to je velikih zahodnoevropskih koncernov. Ta izpad je dobrih 25 odstotkov, pri blagovni znamki Lisca pa 5 odstotkov. Spremembe na drugih programih so manjše, toda perilo pomeni skoraj 80 odstotkov prihodkov iz prodaje in predstavlja 82 odstotkov celotne proizvodnje. Do 30. juhja bodo po izločilnih kriterijih, ki jih navajata splošna kolektivna pogodba in pogodba dejavnosti - ti pa so doseganje rezultatov, strokovna izobrazba ter delovna doba - naredili seznam ekonomskih presežkov. V kriterijih bodo enako obravnavane vse tri šivalnice - Sevnica, Senovo in Krmelj. Do 8. avgusta bo narejen predlog programa reševanja presežnih delavcev, ki ga bodo nato usklajevali s svetom delavcev in sindikatom. S situacijo v Lisci je seznanjen Zavod za zaposlovanje in tudi sevniški župan, je povedal direktor Glas. Branka Demovšek V družbi Jutranjka je zaposlenih 390 delavcev, od tega 54 za določen čas. V proizvodnji jih je zaposlenih ravno še enkrat toliko kot v režiji in šivilje se sprašujejo, če je takšno razmerje lahko produktivno, vendar se nadaljnjih komentarjev vzdržujejo, češ da niso dovolj šolane, da bi razumele. Razumejo sicer lahko marsikaj, sploh pa recesijo na tekstilnem trgu in razloge za nizke plače tekstilcev, ki niso bile razlog tokratne prekinitve dela. Stroje so ustavile razočarane, ker so dan prej dobile obvestilo, da bo letošnji regres delno izplačan konec meseca v višini 5000 SIT - vendar ne v denarju, ampak v bonu za njihovo industrijsko prodajalno, ostalo izplačilo pa je odvisno od uspešnosti prodaje nepremičnin; to sta obrat v Hrastniku in v Brežicah. Lastništvo stavbe nekdanje Orlice v Brežicah namreč na sodišču še ni dokončno rešeno. Delavke, ki so sicer prejele pisno informacijo o doseženi kolektivni produktivnosti v proizvodnji v juniju, ta je bila dobre 104 odstotke, ter o pregledu polletne realizacije, kije od januarja mesečno upadala in je za junij znašala 90 milijonov SIT, si želi- jo občasno tudi kakšno pojasnilo od vodstva na čelu z direktorico mag.Zdenko Marčič. Veliko šivilj ima okrog 30 let delovne dobe, saj so najmlajše v Jutranjki že 14,15 let. Rade bi bile obravnavane malo bolj spoštljivo, ne pa zgolj kot ovira v nekem sanacijskem programu. Teži jih še več stvari; preveč delovnih sobot, dopust, ki ga niso mogle izkoristiti, plače z zamikom proti koncu meseca, namesto po prvotnem dogovoru do 18. v mesecu ter obveznost vračila preveč izplačanega regresa za leto 1993 in poravnavo davka na dodano vrednost za nakup z boni (regres!) v njihovi trgovini leta 1999. “Delavke nismo krive, nismo si tega same vzele, ne obračunale”, pravijo prizadete. V času štrajka so medse povabile predstavnika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območne organizacije Posavje Marjana Urbanča in oblikovale zahteve, ki jih bo vodstvu prenesla predstavnica sindikata podjetja Slavica Mirt. In sicer zahtevajo izplačilo dela regresa pred kolektivnim dopustom, plače do 18. v mesecu, sestanek z direktorico Marčiče-vo, od katere v prihodnje priča- kujejo več informacij o dogajanju v podjetju. Upravo družbe je prekinitev dela v proizvodnji presenetila in je bila v smislu zakona o stavki nezakonita. Direktorica je bila službeno odsotna, zato nismo uspeli izvedeti, kakšni ukrepi bodo sledili glede na izpad proizvodnih ur. Branka Demovšek _____________________________ Kdo bo najprijaznejši? Krško - V akcijo “Izbiranje najbolj prijaznega uslužbenca” bo v mesecu avgustu poleg upravnih enot (UE)Vrhnika, Ljutomer, Slovenska Bistrica in Piran vključena tudi UE Krško. Slednja je v mesecu juniju že prejela tudi certifikat kakovosti ISO 9001-2000. V akciji lahko državljani glasujejo za tistega, kije po njihovem mnenju pri delu najbolj usposobljen, najbolj prijazen, vodi postopek z najmanjšimi stroški, pomaga pri vodenju postopka in uživa zaupanje. Zato bodo na UE Krško v avgustu na voljo obrazci, s katerimi bodo lahko občani v glasovalno skrinjico oddali svoj glas izbranemu uslužbencu. J.K. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, m kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Društvo za oživitev mesta Brežice - prvi koraki Smo nepolitična civilna družba, ki združuje dobronamerne Brežičanke, Brežičane in seveda tudi ostale občane ne glede na njihovo politično pripadnost. Imamo močno strokovno jedro, ki ga še dopolnjujemo. Namen društva je oživitev mesta in preprečiti ponovitev urbanističnih in arhitekturnih napak, kakršne so se dogajale v preteklem desetletju. Društvo doživlja veliko podporo in odobravanje meščanov Brežic; članstvo pa se iz dneva v dan povečuje. Z oblastjo želimo tvorno sodelovati s pobudami, predlogi in strokovnimi mnenji. Želimo, da bi Občina Brežice sprejela to javno in iskreno povabilo po sodelovanju. Prizadevali si bomo, da bi se ohranile vse urbanistične in arhitekturne vrednote, ki so značilne za mesto Brežice (prvič imenovano 1241. leta) in ki se kažejo v lepi srednjeveški zasnovi mesta na bregu s tržno ulico, visokim mestnim obzidjem ob reki Savi, ki je tekla tik ob mestu; služila je za obrambo mesta, obenem pa bila pomembna žila za življenje mesta. Blago, ki so ga dovažali po Savi do Brežic, so skladiščili v podzemne prostore globoko pod mestom. Ohranjeno je tako obrečno skladišče, ki bi ga kazalo obnoviti in ponuditi na ogled, kot je to storilo mesto Znojmo. Pozdravljamo prizadevanje g. Petelin-ca, ki namerava to skladišče obnoviti. Želeli pa bi ga videti v prvotni obliki in materialu! V objekte s historično in umetniško vrednostjo pa uvesti življenje, sicer bodo nezadržno propadali! Tako stališče našega društva je v celoti podprl g.Stanislav Mrvič, predstavnik Ministrstva za kulturo na obravnavi o prenovi grajskih kašč 4. julija letos. Prenova grajskih kašč bo stekla prihodnje leto na površini 3500 m2. Lastnikom ali najemnikom mestnih stavb, ki pa nimajo naštetih vrednosti, je treba omogočiti sodobnejši, vendar strokoven pristop pri obnovi ali graditvi novih stavb; vsaj do tistega nivoja, kakršen je bil takrat, ko so nastajale srednjeveške in klasicistične mestne stavbe. Brez izjeme pa se morajo ohranjati mestotvome stavbe, ne glede na njihovo arhitekturno vrednost! Razumljivo je, da ni pričakovati velikih premikov pri prenovi mesta. Veseli bomo tudi malih korakov v pravilno smer! Vsi ljudje nismo bogati, pa smo vendarle srečni in spodobni v čisti in zlikani obleki. To pa lahko storimo tudi z našim mestom, če je v nas želja po lepšem in boljšem. In ni res, da ima naše društvo za oživitev mesta Brežice “prevelik apetit"; kot je to poudarjeno zapisal novinar g. Podgoršek v SavaGlasu, bolj bi bilo verjetno, da ima pisec nekoliko slabši okus. Zahodna stran Brežic je najbolj zapuščena, kot ugotavljajo meščani. Nekoč pa je bila zagotovo najlepša podoba Brežic; bila so urejena dvorišča, trdno mestno obzidje, notranja in zunanja stopnišča do vznožja visokega mestnega obzidja, spodaj vrtovi, sadovnjaki, voda s splavarji in nato lepa čista ravnina do Krškega. Pred začetkom gradnje elektrarne na Savi pri Brežicah bi bilo prav, da se mestna oblast prebudi in pričaka graditelje z načrti o ureditvi zahodnega dela mesta Brežice. O tem vprašanju, ki ga je treba razrešiti, sva podobnega mneja z g. ing. Brankom Blaževičem, ki vodi oddelek za urejanje prostora na občini Brežice. Z moje strani je bila že pred dvema mesecema izrečena pobuda s podrobnejšo pisno vsebino po resni razpravi o zahodni podobi Brežic, odziva občine pa še ni. Mestno jedro bo še dalje hiralo, če se ne bo na širšem prostoru mesta Brežice nadaljeval pred 10 leti ustavljen razvoj stanovanjske in drugih gradenj, ki bi dale mladim družinam stanovanja in zaposliteve, npr. v obrti, s katero je RS Slovenija, pa tudi Brežice, še na razmeroma nizki stopnji v odnosu do Evrope. Tam obrt dosega do 70 odstotkov državnega gospodarstva, pri nas pa manj od polovice od navedenega. Nerešen promet v starem delu mesta tudi ne sme predolgo več trajati, dušiti ljudi in zavirati življenje središča. Po 2. svetovni vojni je hromil mesto Brežice tranzitni promet, danes pa ga Že skoraj mori stoječi promet. Leta 1974 se je mesto z veliko investicijo, to je z zgraditvijo novega mosta preko reke Save in obvozne ceste, rešilo neskončne reke hrumečih tovornjakov in drugih vozil, ki so drvela dan in noč skozi staro srednjeveško mestno, dvigali so se oblaki prahu in povzročeno je bilo dosti škode. Rešitev stoječega prometa v mestu (parkiranje) se po ceni investicije ne more primerjati s takratnim reševanjem tranzitnega prometa (novi most preko Save in obvoznica), saj bo cena ureditve veliko, veliko nižja. Nakazanih je nekaj nalog, ki terjajo rešitev. Društvo za oživitev mesta Brežice bo med drugim tudi te naloge podrobneje obravnavalo po svojih strokovnih panogah; ocenili bomo stanje po dobri in slabi strani, oblikovali pobude, ki jih bomo nato posredovali občinski oblasti in javnosti. Karl Filipčič, univ.dipl.ing.arh., predsednik Društva za oživitev mesta Brežice Časopis za Sh$o posavsko dfželo “Bolje je biti upnik kot dolžnik, še zlasti to velja za RTV” SavaGlas, štev. 56 in 57, 12. in 26.6.2002, rubrika Pravni nasveti Prispevek, ki je bil v dveh nadaljevanjih objavljen v omenjenem časopisu, se vsebinsko dotika izterjave prispevka za programe RTV Slovenija. Morda bralcem ni odveč posebej pojasniti, da je RTV Slovenija organizirana kot javni zavod, kar pomeni, da je z zakonom izrecno zavezana k izterjavi vseh zapadlih naročnin, torej tudi tistih naročnin, ki jih dolgujejo gmotno šibkejši imetniki RTV-sprejemnikov, npr. upokojenci. To pomeni, da nihče v javnem zavodu RTVS (niti generalni direktor osebno), ne sme dopustiti, da bi katerikoli znesek prispevkov ostal neizterjan. RTV Slovenija je pred sodišči obravnavana povsem enakovredno kot drugi udeleženci pravdnih - izvršilnih postopkov. Sodno varstvo in enako obravnavanje pred sodišči je z ustavo RS zagovoljeno vsem, zato je morala RTV Slovenija v vsakem posameznem sodnem postopku, na podlagi konkretnih navedb in na podlagi predloženih dokazov, dokazati tako temelj kot tudi višino vsake posamezne vtoževane terjatve. Zaradi uvedbe sodnih postopkov so nujno nastali tudi dodatni stroški (npr. plačilo sodnih taks). Poleg stroškov postopka je stranka, ki v postopku pred sodiščem propade, dolžna povrniti tudi obresti na vtoževano glavnično terjatev od zapadlosti terjatve do plačila. Tako je povsod po svetu. RTVS ob predlogu za izvršbo lahko dostavi obračun zamudnih obresti le za čas do vložitve predloga. RTVS ne more vedeti, kakšna bo obrestna mera v času od vložitve dalje in tudi ne more vedeti, kdaj bo stranka plačala svoj dolg. Zato strankam ne more dostaviti obračunanih obresti do dneva dejanskega plačila. Obračun obresti mora stranka (žal) opraviti sama. Vsekakor pa seje s pravočasnim plačilom mogoče izogniti plačilu sodnih stroškov in plačilu obresti. Dolgotrajnost sodnih postopkov zelo otežuje poslovanje zavoda, saj mora RTV Slovenija zaradi premostitve izpada plačil neplačnikov najemati posojila. Ne- plačniki torej s svojim ravnanjem škodujejo tako sebi kot tudi RTV Slovel nija. Zaposleni v javnem zavodu smo z zakonom izrecno zavezani k izterjavi vseh neplačanih prispevkov (ker ne gre za naša sredstva, temveč gre za javna sredstva) in ob izterjavi dolga ne smemo nikomur dopustiti neplačevanja. Tako je tudi prav in le takšno ravnanje lahko vzdrži tudi moralno presojo vsakega prizadetega posameznika. Nikakor ni res, da naj bi si RTVS izmislila 15i. čl. Zakona o RTV Slovenija. V Republiki Sloveniji so vsi zakoni sprejeti v parlamentu. Morda ni odveč povedati, da zakon o RTV Slovenija glede urejanja plačila prispevkov v ničemer ne odstopa od veljavne zakonodaje primerljivih evropskih držav. Dragan Trivič, vodja pravne službe RTVS Gospod župan! Kako si dovolite in nagradite le nekaj dijakov z odličnim uspehom opravljene poklicne mature, ki je bila letos prvič v takšni slavnostni obliki?! Le kako si dovolite v teh pomembnih časih narediti takšno napako? Iz šole ste dobili seznam! Se mar bojite izobraženih ljudi? Se bojite teh mladih ljudi, polnih znanja, pridobljenega s pomočjo prizadevnih profesorjev te naše lepe mlade šole na “jugu ” Slovenije. Iz vašega slavnostnega javnega govora sicer tega ni bilo razbrati, toda razliko ste naredili med odličnimi dijaki oz. dijaki, ki so ta korak v življenju zarisali z odličnim uspehom. Gospod Župan - žal ste naredili nepopravljivo napako, ki bo za vedno zarisana na poti prvega koraka v Ekonomski in trgovski šoli (ETR) Brežice leta 2002. Morda, morda - seveda, če bi se spomniti - povprašali - tem odličnim dijakom natisnili priznanja z našim prelepim simbolom Brežic, ki je na daleč razpoznaven, bi tem polnoletnim osebam, ki imajo že volilno pravico, ne ostal grenak priokus. Toda gospod župan, v zraku pa še visi nekaj, kar lahko popravite. Ni raznobarvnih svetlečih žarkov žarometa -ognjemeta? Je pa zamisel s strani Sveta staršev ETR šole - to je varna pot v šolo oz. obračališče avtobuso’ - ki je v ta namen organiziral dob!°' delni ples, le vašega odziva ni bilo■ * željo, da bi bodoče generacije im^e varnejšo pot do šole in da bi jim sW nostna podelitev spričeval poklici mature ostala v lepšem spominu, P je bila letošnja, pričakujem od v°s’ da si v bodoče tega ne boste dovoli' V imenu prizadetih dijakov in stars spoštljiv pozdrav. Jožica Bratai”1 Spoštovani! Letošnje šolsko leto je za nas še p°st ben mejnik. Prva generacija učenci'' ki je pričela s programom deveta’ v tretjem triletju, je končala šola*1! na naši šoli. Za nami je leto uspešMt deta, ki nas je v strokovnem in 1 veškem smislu obogatilo. Na po<’ , novih obzorij pa bi nam bilo težje b ^ vas in vaše pomoči. Vam in vS . vašim sodelavcem se zahvaljuje!*10 .. vašo podporo, ki ste nam jo izk in vam želimo prijetne počitnice■ Zadišalo je po senu, ptiči že hra'1 svoje mladiče v gnezdih, žito je Zr .j lo v klas, polja rodijo. Zemlja 0 , od življenja, otroci rešujejo še 2 nje naloge, da bodo počitnice ’er brezskrbne. Vabim vas v to bogata Ijenje, ki se rojeva in vam kličem■ svidenje do jeseni! ” Lep pozdrav! Rado Kostel. ravnatei Ij OŠ kr°' Zahvala za vaš prispe \e)š V soboto, 22.junija 2002 sm II. Fašjenkov piknik na vzi Mihalovcu. Tudi vi ste med t ste s svojimi prispevki omot vedbo zadanega programa. Z in posluh pri organizaciji tai reditve se vam najlepše zahve S pozdravi! Branka predsednica TD in JOKCtJ predsednik sekcije FaŠje>‘ §0$ v$tl AKTUALNO Sava Glas, 24.7.2002 Svetniki najprej podražili, potem pocenili vrtce, župan pa je sklep zadržal Cene v brežiških vrtcih razburile starše in razdelile svetnike Brežice - Cene vrtcev v občini Brežice so doživele epilog na občinskem svetu. Aprilsko podražitev cen za starše so zdaj nekoliko omilili. Svetniki so sprejeli sklep o ponovnem poenotenju cen za vse starše na področju brežiške občine. Tega je nekaj dni zatem ZuPan Vladislav Deržič zadržal do sprejema rebalansa proračuna, ker za njegovo izvajanje ni predvidenih sredstev v proračunu. Pretekli teden so na Občinskem svetu Brežice dokončali 2godbo o cenah vrtcev in sprejeli sklep, da je cena posameznega Programa vrtca, ki se uporablja kot izhodišče za plačilo staršev, 2a celo občino enaka in predstavlja najnižjo ekonomsko ceno Posameznega programa vrtca v °bčini Brežice. Razliko do ekonomske cene posameznega pro-Erama vrtca naj bi kril proračun. Oklenili so, da sklep stopi v velja-v° po objavi v uradnem listu in Se začne uporabljati od 1. junija, t0rej za nazaj, kar je menda v nasprotju s 154. in 155. členom nstave. Vendar je to prezrto, kajti Za izvajanje sklepa v proračunu načine Brežice tako ni denarja. °žena Devčič z Oddelka za druž-ene dejavnosti je na seji takoj Pojasnila, daje za izvajanje potreb-n° Približno dodatnih 36 milijonov SIT, ki jih bo treba zagotoviti s proračunom, če ne, bo konec septembra v občini Brežice za predšolsko vzgojo zmanjkalo denarja. Nekaj dni kasneje je župan Vladislav Deržič začasno - do sprejema rebalansa proračuna -zadržal izvajanja tega sklepa. Župan je v obrazložitvi pojasnil, daje sklep občinskega sveta v nasprotju s sprejetim Odlokom o proračunu občine Brežice, ki v 7. členu določa, da neposredni uporabniki izvršujejo svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim bila odobrena s proračunom in so dolžni tekoče spremljati uresničevanje porabe sredstev glede na finančni načrt. To pravico mu dajeta Statut občine Brežice in Zakon o lokalni samoupravi, je še zapisano v obrazložitvi. S pripravami na rebalans naj bi po dogovorih na kolegiju županovega urada začeli Starši otrok iz vrtca Mavrica Brežice pa so uspeli v delu zahtev, Saj svetniki niso potrdili reorganizacije programov, ki jih je uvedla ravnateljica vrtca v začetku julija. . Ravnateljica vrtca Mavrica Ana Kupina je sicer poudarila, da Je za organizacijo dela in oddelkov po 49. členu Zakona o organizi-ranju in financiranju vzgoje pristojen ravnatelj. Kot še poudarja, sta odločitev o reorganizaciji v minulih tednih potrdila tako svet staršev kot svet zavoda. Kako do boljših odnosov med sosedama? Kokrice - Vrhova Slovenske ljudske stranke (SLS) in Hr-Vatske seljačke stranke (HSS) sta se srečala, kot je dejal pred-^dnik SLS Franci But, v širši sestavi. Gre za srečanje strank, !sta v koaliciji, obe tudi članici evropske skupine s podob-1,1 gospodarsko političnim programom. Q ^edsednik SLS Franci But je ^Srečanja povedal: “Prvi namen Poglobitev medstrankarskih Posov, drugi namen pa je, da s°°tovimo, kaj lahko ena in druga v aaka prispevata znotraj vlade ... od držav k reševanju odpr-h Problemov”. sporazuma med državama, ureditvi zdaj prepovedanega uvoza govedine v Hrvaško ter ureditvi delitve kvot. V ožjem strankarskem vrhu sta oba kmetijska ministra, slovenski But in hrvaški Božidar Pankretič. Glede vpliva hrvaške vladne ^c'm But k podobnemu sodelovanju pozivata vse sorodne stranke. sUU(k predsednik hrvaške ljud-^.^nke Zlatko Tomčič meni. jo ^ Vrstaa srečanja lahko vpliva-ttt6(j razvijanje boljših odnosov tešjt r^avama in pripomorejo k htva-l odprtih vprašanj. Čeprav *a stran zagovarja postopno »evi.PaPaketno reševanje, v tem ri^110 težav. Govorili so o spo- "Pac ' !li v 0 NEK, izvajanju spora- Pr0(fi 0 obmejnem sodelovanju in *va -,elU’ zlasti na področju ribiš-M^omeji. Eo$p ^ vodstvi strank je bilo na vstoD arskem področju govora o vitejla 'Jrvaške v Cefto, učinko-triu izvajanju bilateralnega krize oziroma nastajanje morebitne nove koalicije pa bo po mnenju prvaka hrvaške stranke Tom-čiča, še nekoliko bolj pozitivno ozračje in pristop k reševanju odprtih vprašanj še bolj učinkovit. Sam bo od hrvaške vlade, ne glede na to, da se pogovori o meji Analizirajo, zahteval, da obe vladi, slovenska in hrvaška, ponovno najdeta rešitev ali vsaj začasen dogovor o uporabi Piranskega zaliva. “Vladam”, pravi Zlatko Tomčič, “dajemo vse možnosti rešitve - samo da se vprašanje reši”. Suzana Vahtarič po dopustih sredi avgusta. Z njegovo pripravo ter potrditvijo na občinskem svetu ne bo šlo hitro, tako da bodo starši povišanje cen, ki veljajo od aprila, občutili še nekaj mesecev. Spremembo cen so zahtevale SLS, SDS in ZLSD, ki izpostavljajo, da zadnja podražitev na račun staršev ni bila 16, pač pa tudi do 40-odstotna in da se to že kaže z izpisi otrok iz vrtcev. Na seji so sicer zavezali občinsko upravo, da v sodelovanju s sveti javnih zavodov in predstavniki ustanovitelja vrtcev ter v sodelovanju z vod- stvi vrtcev na območju občine Brežice do 30. septembra preverijo izračun stroškov in ekonomskih cen za vrtce in po potrebi predlagajo organizacijske spremembe strokovnih služb. Sklep pa je menda tudi v nasprotju z Zakonom o javnih financah, ki v 30. členu določa, da predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini. Suzana Vahtarič Bizeljskemu še ena zavrnitev Ljubljana, Bizeljsko - Ustavno sodišče je odločilo, da državni zbor (DZ) z zavrnitvijo ustanovitve novih občin Bizeljsko in Renče - Vogrsko ter spremembe statusa občini Jesenice ni kršil ustave in zakonov. Ustavno sodišče je odločilo, da z izpodbijano ponovno odločitvijo državnega zbora niso kršena načela pravne države in načelo enakosti, saj je zakonodajalec v razpravi upošteval posebne razloge, ki so jih uveljavljali predlagatelji. Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Bizeljsko Rok Kržan je razočaran in je prepričan, da gre za politično odločitev. Zato ker so dvakrat že bile narejene izjeme in so na področju cele države občine z upoštevanimi izjemami, zdaj pa so “a priori” vse zavrnili. Sicer pravi, da ostaja še en naslov - Evropsko sodišče, vendar meni, da zgodbe ni smiselno pregrevati, pač pa počakati na bolj naklonjene čase. S.V. Pismo Drnovšku Krško - Župan Franci Bogovič je predsedniku vlade dr.Janezu Drnovšku poslal odprto pismo, v katerem prosi za dialog v zvezi z nekaterimi drugačnimi možnimi rešitvami statusa nuklearne elektrarne. Pismo je bilo poslano še predsedniku Kučanu, predsedniku Državnega zbora Pahorju in predsedniku državnega sveta Hrovatu. Krški župan uvodoma izraža obžalovanje, ker lahko o tako pomembni zadevi, kot je ratifikacija meddržavnega sporazuma o nuklearki, lokalna skupnost komunicira le pisno. V nadaljevanju je ponovno izpostavljeno vse tisto, s čimer se lokalna skupnost in nuklearka ne strinjata v sedanji pogodbi; to je reševanje jedrskih odpadkov in razgradnja, upravljanje elektrarne in zaposlovanje ter solastništvo Hrvaške. Dodatek pismu sta prilogi, v katerih so navedena odstopanja od določb slovenske zakonodaje v pogodbi ter prekoračitve pogajalskih izhodišč. B.D. AMKETft K zdravniku šele po 8.uri Slovenija, Posavje - Državni zbor je pred kratkim potrdil spremembe Zakona o zdravniški službi, s katerimi se nekoliko spreminja dosedanja ureditev delovnega časa zdravnikov. Po novem se tako redni delovni čas zdravnikov praviloma ne bo začenjal pred 8. um zjutraj, v zunajbolnišnični dejavnosti, namenjeni stotinam za uporabnike, pa bo morala vsaj petina delovnega časa zdravnika potekati tudi po 16. uri. Zdravniki so nezadovoljni, kaj pa bolniki? In kaj o tem menijo naključno vprašani Posavci? Mira Šuler, gostinka iz Župelevca: Ta sprememba se mi zdi nepraktična za ljudi z vasi, zlasti tiste, ki so vezani na javne prevoze. To so ponavadi starejši. Veliko se jih pripelje s sorodniki, znanci, zgodaj zjutraj, ko gredo ti v službo. To se lahko grejo v večjih mestih in na Kliničnem centru, pri nas pa nikakor ne. Enako je z naročanjem; tisti, ki niso naročeni, čakajo. Robert Cizel, strugar iz Glogovega Broda: O tej novosti nisem veliko slišal. Mogoče je dobro za mesto, pri nas pa ne vem, enim bi ustrezalo, drugim ne. Meni osebno je vseeno, zdravstveni dom imam blizu. Tisti, ki so oddaljeni, veijetno radi pridejo bolj zgodaj, da imajo potem še nekaj od dneva. Da pridejo še v službo ali pa domov na kmetije na delo. Bolj sem za to, da ostane, kot je. Ana Slapšak iz Sevnice: O spremembi delovnega časa v zdravstvu nisem bila seznanjena in v sevniškem Zdravstvenem domu tudi nisem opazila sprememb. Se pa se nikakor ne strinjam, da se ordinacije za paciente odprejo kasneje. Veliko je bolnikov, ki se v zdravstveno ustanovo odpravijo zelo zgodaj - ne zaradi čakalne vrste, temveč zato, ker so vezani na prevoz sorodnikov ah sosedov. Toni Stojčevski, zaposlen preko javnih del na CSD Krško - Strokovnost in “političnost” pri izvajanju zdravniške službe se mora, če je le možno, ujemati v skupnih interesih tako izvajalcev kot uporabnikov storitev. Menim, da ni nobena ovira, da bi pri tem odločali sami zdravniki in stroka, in da sami povedo, daje ta varnost in pokritost opravljanja zdravniške službe potrebna reorganizacije. V tem procesu zdravnikom popolnoma zaupam. Marta Medvešek s Senovega - Za nujne primere se mi zdi, da bo potrebno vsekakor začeti pred osmo uro zjutraj, kajti od osme dalje se mi zdi vendarle nekoliko pozno. Sicer sem zaenkrat z delom in delavnim časom zdravnikov zadovoljna, vsaj pri nas na Senovem lahko potrdim, da začnejo zdravniki z delom že takoj po sedmi uri zjutraj, za druge pa ne vem. Sicer pa ne moremo soditi ah ocenjevati dela nekoga, ki ga ne poznamo. Problem odlaganja komunalnih odpadkov Posavje razpeto med Novim mestom in Dobravo Novo mesto - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je v Novem mestu predstavilo projekt izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki (CeROD) Dolenjske, kamor uvršča tudi Posavje. Ministrstvo zagovarja tezo, da bi bil tak pristop za občine trikrat cenejši, kot da tovrstne centre gradijo same. Posavje še vedno preučuje možnost lastnega CeROD-a. Država na lokacijo predvidenega CeROD-a zagovarja odlaganje komunalnega odpada za okoli 158.000 prebivalcev dolenjske, belokranjske in posavske regije. CeROD je predviden severno od obstoječega odlagališča nenevarnih odpadkov Leskovec, ki se nahaja pri Velikih Brusnicah in je od Novega mesta oddaljena približno 12 km. Na omenjeni predstavitvi so bili tudi predstavniki vseh treh posavskih občin, saj je država kljub večletnim pripravam in ob sodelovanju predstavnikov ministrstev za enak center v Posavju slednje po svojih kriterijih samovoljno priključila na deponijo v Novem mestu. Kljub temu vse tri posavske občine nadaljujejo priprave za deponijo v dobravskem gozdu pri Kapelah. Vlada je letos potrdila tudi lokacijo. Vse tri občine pa pod okriljem Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju čakajo na idejno študijo, ki bo dala odgo- vor na vprašanje, koliko bi stal center za ravnanje z odpadki v Posavju za Posavje. Usmeritev zadnjih dveh let v Sloveniji predvideva izgradnjo 11 regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Projekt tovrstnega centra, kot pojasnjujejo na ministrstvu, rešuje problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Dolenjske za obdobje 25 let, 'CeROD pa je prvi projekt s področja ravnanja z odpadki, za katerega bo Slovenija del sredstev pridobila tudi iz programa predpristopne pomoči s področja okolja in transporta Ispa. Financiranje razdeljeno Projekt naj bi sofinancirale vse občine, na predstavitvi pa je potekala tudi razprava o medobčinski pogodbi o sofinanciranju infrastrukture, na katere imajo tako Posavje kot nove občine, nastale iz prejšnje novomeške, številne pripombe. Do podpisa te pogodbe, ki pomeni tudi pristopno izjavo k centru, še ne bo prišlo, saj naj bi zdaj strani podale pisne pripombe na pogodbo. Ocenjena investicijska vrednost za prvo fazo Večina društev v Krajevni skupnosti (KS) Kapele zbira podpise za referendum, saj so odločno proti deponiji v soseščini, na zavarovanem področju. Na to je zdaj opozorila še zelena bratovščina. Na bazenskem posvetu lovskih družin Kapele, Brežice, Dobova in Globoko so sprejeli sklep, da podpirajo mnenje iniciativnega odbora v KS Kapele proti izgradnji deponije na lokaciji v Dobravi ter napovedali, da bodo še sami organizirali zbiranje podpisov na svojem območju. projekta v Novem mestu je 2,8 milijarde SIT, za tehnično pomoč v dragi fazi pa 67,5 milijona SIT. Ob upoštevanju sofinanciranja izgradnje CeROD iz evropskega sklada Ispa v višini dobre milijarde SIJ je finančna obveznost občin le približno 1,8 milijarde SIT oziroma trikrat nižja, kot če bi občine gradile to infrastrukturo v manjšem obsegu na treh različnih lokacijah, opozaija-jo na ministrstvu. Posavske občine so v prvi fazi projekta CeROD ob podpisu medobčinske pogodbe dolžne zagotoviti - Brežice 203,4 milijona SIT, Krško 233,6 in Sevnica 147 mihjonov SIT. Z naslova taks za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov bodo občine z območja CeROD zbrale letno 275,4 milijona SIT, kar pomeni, da bi občine v povprečju svoje finančne obveznosti do projekta samo z omenjenega naslova lahko pokrile v 6 do 7 letih. Suzana Vahtarič Regionalni razvojni program za Posavje v sklepni fazi Posavje - Regionalni razvojni program regije Posavje za obdobje 2001 - 2006 je v zaključni fazi sprejemanja. Prve potrditve občinskih svetov je program že doživel, in sicer v Brežicah. V občini Krško ga bodo obravnavali na potekajoči seji in v občini Sevnica na seji zadnjega julija. Občinski svet občine Brežice je predlagani razvojni dokument obravnaval in ga tudi potrdil. Svetniki so sklenili, da je sicer zrel za potrditev, kljub temu pa ne popoln, tako da naj bi ga še dopolnjevali. Jože Avšič (LDS) je opozoril na področje potenciala naših gozdov, Jože Blažinč (SLS) na železniško prometno infrastrukturo, še nekaj predlogov je padlo. Andreja Vizjaka (SDS) je zanimalo, kako tak dokument dopolnjevati; dobil je odgovor, da po enakem postopku. V treh mesecih naj bi pripravili predloge za dopolnitve pro- grama, najkasneje do 10. septembra, ko je rok za prijavo na razpise, pa bi potrdili lokalne programe, s katerimi računajo na sredstva. Postopek priprave Regionalnega razvojnega programa regije Posavje se je začel poleti 2000. Za vodenje priprave tega temeljnega razvojnega dokumenta na ravni regije so vse tri občine pooblastile Regijski pospeševalni center Posavje, ki je na podlagi tega pridobil status regionalne razvojne agencije za območje posavske regije v programskem obdobju 2000 do 2006. Kot je pojasnila direktorica Regijskega pospeševalnega centra Posavje Mateja Jazbec, je program izredno ugodno ocenila tudi Agencija za regionalni razvoj. Jazbečeva je še poudarila, da se zavedajo, da je regionalni razvojni program v prvi vrsti živ dokument, ki za sabo potrebuje nosilce raizvoja, to je ljudi, ki vidijo ta razvojni dokument kot svojo razvojno vizijo in jim tako mora biti zagotovljena možnost neposrednega sodelovanja pri pripravi njegovih vsebin. Suzana Vahtarič Zavrnjen ugovor Term Čatež Ljubljana/Catež ob Savi - 12. junija je bilo zaradi varstva interesov investitorjev na uradnem borznem trgu začasno zaustavljeno trgovanje z rednimi imenskimi delnicami Term Čatež, čemur so slednje s svojimi utemeljitvami ugovarjale. Toda Nadzorni svet Ljubljanske borze vrednostnih papirjev je na seji pretekli teden v zvezi z začasno zaustavitvijo trgovanja z delnicami Term Čatež sprejel sklep, da se ugovor izdajatelja zoper odločbo uprave Ljubljanske borze v celoti zavrne kot neutemeljen, odločba uprave borze pa se potrdi. STA Jazbečeva ob “vedejevstvo”? Krško - Končno bo Regijski pospeševalni center Posavje (RPC) dobil direktorico, saj je od ustanovitve leta 1998 funkcija vodenja na nek način omejevana z “vedejevstvom”. Dipl. ekonom. Mateja Jazbec je bila prva v.d. in pričakovati je bilo, da bo po zaključenih postopkih, ko bo center postavila na noge, postala direktorica. Že na prvem razpisu se upravni odbor ni mogel odločiti med prijavljenimi kandidati, tako da nihče ni dobil večinske podpore in Jazbečevi so podaljšali vedejevstvo. Enako seje zgodilo na naslednjem razpisu, ko je moral vedejevstvo prevzeti Emil Vehovar in nezadovoljen nad razpletom takrat novinarjem potožil, da se v kadrovanje centra očitno vmešava politika. Razpis za direktorja je bil zopet junija in tokrat je Upravni odbor RPC soglasno potrdil Matejo Jazbec za dobo štirih let. V skladu s statutom centra morajo z izborom soglašati še občine ustanoviteljice oziroma občinski sveti. Krški je že dal zeleno luč, sevniški bo to storil na seji zadnjegajulija, po naših informacijah pa za soglasje nima zadržkov niti brežiški občinski svet. B.D. Občinska pomoč kmetijstvu Krško - V proračunu občine je predvidenih 56 milijonov SIT za subvencije v kmetijstvo, predlog delitve sredstev po namenu je na julijski seji potrdil Občinski svet Krško. Z Oddelka za gospodarske dejavnosti sporočajo, da bo te dni objavljen razpis za kmetovalce v občini, ki se bodo lahko potegovali za sredstva pomoči. Prednost za odobritev subvencij imajo čisti kmetje in tisti, ki za določen program niso prejeli nobene pomoči iz državnega proračuna. 56 milijonov SIT občinske nalnim programom frnanciran-pomoči za kmete je namenjenih ja kmetijstva, morata občinski za različne programe - od anali- program pregledati in dati nanj ze zemlje do komasacij, širitve soglasje tudi Ministrstvo za fi-dopolnilnih dejavnosti na kmeti- nance in Ministrstvo za kme-jah, za preprečevanje zaraščanja tijstvo, šele nato ga sprejema zemljišč do sofinanciranja in- občinski svet. vesticijskih vlaganj za živinore- Oddelek za gospodarstvo ob- jce in pridelovalci poljščin ter čine Krško je že zgodaj spomla-vrtnin. V programu je 1,5 mili- di pripravil program subvencij jona SIT namenjenih kritju za kmete v občini, da bi ti čim stroškov prevoza mleka za tiste prej lahko skozi javni razpis kmetije, ki so bolj oddaljene od kandidirali za sredstva, vendar mlečne proge in dajo letno naj- ga kmetijsko ministrstvo ni po-manj 40 tisoč litrov mleka. Fi- trdilo zaradi - po njihovem mne-nančna pomoč pa je predvidena nju - dveh spornih postavk in to tudi za umetno osemenjevanje sta subvencioniranje umetnega krav, telic, svinj ter za naravni osemenjevanja ter naravni pri-pripust kobil iz kmečke reje ter pust kobil in zaraščanje kmetij-za zavarovanje plemenskih skih zemljišč. Komaj prve dni žrebcev. julija so bila ta usklajevanja med Zaradi zakona o kmetijstvu občino in pristojnima mini-iz leta 2000, ki vsebuje spre- strstvoma dokončno potrjena, membe pri sofinanciranju kme- tako da obe postavki lahko v tijstva s strani lokalne skupnosti, programu občinske pomoči to pomeni, da subvencije ne kmetijstvu ostaneta, smejo biti v nasprotju z nacio- Branka Dernovšek 10 let pekarne Kruhek Sevnica - Celjsko Klasje prodaja pet svojih pekam, tudi tisto v Sevnici s kapaciteto do 500 kg kruha dnevno, v kateri nameravajo le še dva meseca obdržati proizvodnjo. V tem času urejajo pekarno v Hrastniku, kamor bodo prezaposlili ljudi in od tod oskrbovali zasavski in posavski trg. Sevniško pekarno so ponudili v odkup Karliju Kozoletu, nekdanjemu peku v tem obratu, ki je pred desetimi leti stopil “na svoje” (tudi v Sevnici) s pekarno Kruhek, s Klasjem pa ves čas ohranil poslovno sodelovanje. Pri dnevni peki 1000 kg kruha in številnih vrst peciva je Kruhek za Klasje pomemben odjemalec moke. Ker sta zakonca Kozole v desetletnem obdobju s pridnostjo in sposobnostjo ustvarila trdno podjetje s 15 zaposlenimi, je ponudba Klasja padla na plodna tla. Že pred tem so imeli v načrtu odpreti še zajtrkovalnico in slaščičarski oddelek, za kar so dokupili zemljišče v soseščini in nameravali graditi. Z nakupom sodobnega pekarskega obrata pa bodo proizvodnjo prerazporedili tako, da bo na sedanji lokaciji Kruhka dovolj prostora za zajtrkovalnico in pripravo slaščic. B.D. Požela je toča Brežice - Vzhodni del brežiške občine je na okrog 100 hektarjih površine zelo prizadela toča. Vitna vas, Nova vas. Stara vas, Brezovica, Podgorje in Dramlja so predeli, kjer je močno poškodovano sadje - ponekod tudi do 100 odstotkov in pridelka prve kakovosti sploh ne bo. Prav tako je hudo poškodovana pšenica, kije pred žetvijo, vinogradi pa do 70 odstotkov, je povedal Roman Matjašič, pomočnik vodje Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice, ki sije ogledal ves prizadeti teren. V Orehovcu, na Bojsnem in v Brezju je močno neurje s točo ruvalo drevje, lomilo šipe in delalo škodo na zgradbah. Njiva s koruzo v Stari vasi na Bizeljskem po neurju Pristojna služba na občini zbira popis škode na pridelku, kakšne bodo bodoče aktivnosti, pa je odvisno od ukrepov vlade. Če bo sprejet intervencijski zakon o pomoči oškodovancem, bodo ljudje pravočasno obveščeni o načinu zbiranja podatkov, sicer pa v občinskem merilu ni zadostnih sredstev za pomoč, je povedal Matjašič. B.D. Na državnih kmečkih igrah tudi Posavci Zbure - Na Zburah pri Šmarjeških Toplicah se je zbralo 23 slovenskih ekip na 16. državnih kmečkih igrah. Ekipe, ki štejejo šest članov - med njimi morata biti vsaj dve ženski - so se pomerile v predstavitvi narečja in noše, v košnji (na fotografiji) in grabljenju, vrtenju okoli kola in prenašanju bale, hoji s smučmi ter v igri presenečenja, je povedal predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Martin Mavsar. Prvo mesto je pripadlo Društvu podeželske mladine Dravska dolina, drugo domačinom - ekipi iz Zbur in tretje ekipi Slovenskih Goric. Posavje sta zastopali dve ekipi; čeprav sta se na regijskem tekmovanju naprej uvrstili ekipi Krškega in Tržišča, je bila slednja zadržana. Na državnih igrah sta se tako pomerili ekipi Krškega in Brežic ter osvojili zlato sredino. Uvod v kmečke igre je bila okrogla miza na aktualno temo Podeželje, mladi in EU, na njej je sodelovalo okoli 150 mladih iz vse države, za sogovornika pa so imeli ministra za kmetijstvo Francija Buta. S.V. Velik potencial gozdov Studenec - V okviru javne razgrnitve gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Studenec za obdobje 2000 - 2009 je bila sredi julija 2002 javna obravnava splošnega dela načrta, ki so ga pripravili gozdarji iz Območne enote Brežice Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Gozdnogospodarski načrti se izdelujejo vsakih 10 let za vse gozdove, ne glede na lastništvo. Z njimi se določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje vanje, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja stopnja njihovega izkoriščanja ter pogoji gospodarjenja z živalskim svetom. Razgrnitev načrta in javna obravnava predstavljata del procesa sprejemanja načrta, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, lastniki in zainteresirana javnost pa imajo možnost dati pripombe. Načrtovanje ima v gozdarstvu že dolgo tradicijo. Glede na to, da gozdovi pokrivajo preko 56 odstotkov Slovenije, da želimo imeti mnogonamenske gozdove, ki naj bi trajno, optimalno in usklajeno opravljali ekološke, socialne in proizvodne funkcije, je načrtovanju v gozdarstvu dan velik poudarek. O postopku izdelave in sprejemanja gozdnogospodarskega načrta je spregovorila Manica Vintar z odseka za načrtovanje Območne enote ZGS, predstavil pa ga je vodja Krajevne enote Sevnica ZGS in odgovorni za izdelavo načrta Danijel Pavlin. Gozdne površine na območju Studenca so se v zadnjih desetih letih povečale za 6 odstotkov. V javnosti velikokrat velja zmotno mišljenje, da se predvsem v zadnjem času v gozdovih preveč se- ka, toda merila kažejo drugače. Lesna zaloga se je v zadnjem desetletju v enoti Studenec povečala za 21 m3/ha ali za skoraj 10 odstotkov in znaša v povprečju 244,7 m3/ha. Z gozdnogospodarskim načrtom je določen naj večji možni posek v višini 210.720 m3< kar je za 36 odstotkov več kot v preteklem desetletju. Poudariti velja, da je bil posek v minule© desetletju le 87 odstotkov načrtovanega in je znašal 134.800 m3-Z gojitvenimi in varstvenimi deli v gozdovih bi kakovostno lesno maso lahko še povečali, zato je bil v razpravi na Študencu pou- j darjen pomen tega programa, ki j pa bo žal uresničen le v manjši meri, saj država zagotavlja čedalje manjše sofinanciranje gojitvenih del, sami lastniki pa tudi ne kažejo zainteresiranosti. Vsi, tako lastniki kot družba na čelu z dr- j žavo, bi se morali potenciala naših gozdov, ki v veliki meri ostaja preslabo izkoriščen, bolj zavedati. Danijel Pavli’1 univ.dipl.ini.gozd- kmetijski nasveti Za vrtnarje Varstvo kumaric na prostem Sedaj so kumare v zelo intenzivni rasti. Obilnejše padavine ter višje temperature so omogočile izpolnjevanje pogojev za pojav kumame plesni. Strokovne službe priporočajo, da po dežju poškropite nasade s sistemičnimi pripravki, kot so Aliette, Aliette flash (karenca je 4 dni) ali Quadris, ki deluje tudi na pepelovko bučnic, karenca je 3 dni. Za vinogradnike Vinogradnike obveščajo, so v posameznih vinogradih zasledili g©( lobo na zelenih jagodah. Sedaj je še zadnji čas za škropljenje proti siv1 grozdni plesni. Škropljenje opravite le v coni grozdja. Uporabi© pripravke Kidan, Ronilan, Sumilex, Mythos. V vinogradih je opaziti tudi večji pojav peronospore na Ustih in gr°' zdih. Vinogradnikom, ki imajo težave, svetujejo uporabo pripravko'' Curzate R, Galben C, Ridomil plus. V vinogradih, kjer ni posebni!1 težav s peronosporo, priporočajo uporabo bakrenega Antracola. bah©" ni Dithana ali kombinacije: Folpan + Champion in Folpan + cide. Proti oidiju dodajte žveplene pripravke (Kumulus, Microthiol, pelin) ali pripravek Karathane, ki je v integrirani pridelavi dovoljel1 samo dvakrat v rastni dobi. Vinogradnike strokovne službe tudi obveščajo, da je sedaj čas za uporabo kontaktnih pripravkov proti grozdnim sukačem. Uporabite lahkjj Reldan, Zolone, Delfin. Slednji pripravek je potrebno po 10 dnevu1 ponoviti. Za sadjarje Pridelovalce jabolk opozarjajo na obilnejše padavine. Po podatkihlZ reprezentančnih avtomatskih merilnih postaj je v obdobju med 14-1 19. juUjem padlo v Dečnem selu 92,4 mm, na Sremiču 71,2 n#’ Šentjerneju 73,2 mm in v Metliki 51,8 mm dežja. Zaradi obilnih P® davin in večjega ulova jabolčnega zavijača priporočajo, da pono'j škropljenje s kontaktnimi pripravki, kot so Zolone, Reldan, Basudm Roti jablanovemu škrlupu svetujejo uporabo dotikalnih pripravk0 ' pri katerih upoštevajte varnostne dobe; Dithane in Polyram - 21 d®1 se v integrirani pridelavi lahko uporabita največ dvakrat. Uporabite In0 ko tudi Merpan - 21 dni, Delan - 35 dni, Euparen - 28 dni. e Presledki med škropljenji so lahko 10 -12 dni. Upoštevajte kolk . padavin. Če pade več kot 30 mm dežja, je potrebno škropljenje pon0 Kritično število za rdečo sadno pršico je 12-15 osebkov na list nekaterih nasadih seje prerazmnožila tudi rjasta pršica. Proti tema šk<^ ljivcema uporabite pripravek Ortus. Na isti površini ga lahko upora le 1 do 2-krat v vegetaciji. Nekatere vinograde in sadovnjake je že prizadela toča. V fa'^ primerih priporočajo škropljenje TAKOJ po toči. Vinogradniki tip rabite Folpan, Euparen, ali Antracol combi. Proti oidiju ,■ date pripravke na osnovi močljivega žvepla ali Karathane. So besedah ravnatelja Martina Soška, na šoli zelo zadovoljni. Med uspešnimi je bilo 12 takih, ki so dosegli 19 točk od možnih 20, dva maturanta - Barbara Špiler in Andrej Lužar -pa sta dosegla vseh 20 točk in sta dobila spričevalo s pohvalo. Prva spričevala v dualnem sistemu izobraževanja Gospodarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z Obrtno zbornico organizirala svečano podelitev spričeval za vajence v dualnem sistemu izobraževanja, ki gaje letos uspešno zaključilo 862 učencev. Podelitev je sočasno potekala na devetih lokacijah v Sloveniji - za posavske dijake v Novem mestu. V Posavju so prva generacija, ki je zaključila triletno poklicno izobraževanje v dualni organizaciji, mizarji iz sevniške Srednje šole. 18 vajencev je z zagovorom v začetku julija uspešno opravilo zaključni izpit, še posebej pa so se izkazali v praktičnem preverjanju, saj jih je bilo kar polovico ocenjenih odlično, ostala polovica pa s prav dobrim in dobrim, le eden z dvojko. Ravnateljica Srednje šole Alenka Žuraj je zato ponosna nad rezultati spremljala svoje učence v Šolski center Novo mesto, kjer je Obrtna zbornica Novo mesto v sodelovanju s sev-niško za tri šole skupaj organizirala slavnostno podelitev. Ob tem je Žurajeva spomnila, da je bila nekoč v Sevnici že lesna šola in daje teh 18 vajencev po 30 letih zopet prva generacija, ki je zaključila 3-letno poklicno izobraževanje. Večina jih ima tudi že zagotovljeno delo, preostalim pa ga z osvojenim znanjem ne bo tako težko dobiti. Jelica Koršič Branka Dernovšek p Oddajte stara zdravila bsavje, Dolenjska - Društvo študentov farmacije in laboratorij-Že t 1<)nied‘c'ne organizira v sklopu svojega poletnega tabora fadicionalno akcijo zbiranja zdravil s pretečenim rokom abe, v kateri sodelujejo tudi posavske lekarne: Sevnica z ka ^enovo’ Krmelj in Planina, Lekarna pod sv.Rokom, Le-a Ki^ko, Kostanjevica, Brežice ter podružnica Bizeljsko. Pou^dentje farmacije želijo ljudi Zd^v ,1odgovornem uničenju be f1 ’ fa Jim je potekel rok upora-ti a|j vsekakor ni odlaganje v sme-teče I kana|izacijo. Od 11. julija ki , clJa zbiranja starih zdravil, tildi na ce slovenske osamosvojitve. Obsežen zbornik s 389 stranmi je skupek pričevanj in analiz, ki so ga uredili Barbara Šatej, prof. dr.Stane Granda, doc. dr.Damijan Guštin, mag.Tomaž Teropšič in doc. dr. Jurij Perov-šek, ki je dejal, da s tem, ko je zbornik pred javnostjo, dokazuje odgovorno poglobitev v slovensko državno uresničitev 25. junija 1991 in dopolnjuje osnovo njene utemeljenosti. Takih dopolnil bo v prihodnje še več, saj bo slovenska osamosvojitev ostala vrhunski raziskovalni izziv. Zbornik že danes jasno označuje nov slovenski zgodovinski položaj zad- njih 10 let; s to mislijo pa ga avtorji tudi predajajo slovenskim bralcem kot prispevek k nadaljnji učvrstitvi slovenskega narodnega samozavedanja in poglobitvi državnega zgodovinskega spomina. Dr.Stane Granda, predsednik organizacijskega odbora lanskega znanstvenega simpozija, je poudaril, da bi brez knjige, ki je izšla, bilo tudi vse preteklo delo brez globjega in trajnega smisla, saj je bil program simpozija zamišljen na način, s katerim so želeli predstaviti politične, ustavo-pravne, mednarodne, vojaške, varnostne, gospodarske, socialne in vse ostale oblike slovet1 $ .vi' osamosvojitve. Pri tem zgod0.^ narji ne zanikajo svojega patč, tizma in navdušenja nad sad1' ■ tojno slovensko državo, pa Čep* j ta ni popolna in pogosto dadeC^ njihovih predstav in želja, ved' na0' cah je odkrila tudi nujnost še ed' ^ je njihova in so ponosni nah) Lanska prireditev v Brežicah r en®, znanstvenega srečanja, ki b° ^ vprašanja obravnavalo pred''’ z lokalnega in mikrovidika- ^ Mag.Teropšič je izpostavi^, je v Zborniku objavljen tudi p0^, za zaščito osamosvojitvenih • kumentov in muzealij ter z L sane dejavnosti o zbiranj11. J proučitvi gradiva in dogajati) ^ lokalni ravni, saj so v PosaVS muzeju zbrali veliko S zbirka se še vedno dnevno P^j čuje. Sicer pa sta Posavski111 in Pokrajinski odbor Zveze ^ ranov vojne za Slovenijo za Ui savje konec leta 2001 l2))Sp obsežen in uspešen spon1 uj-zbomik izjav iz leta 1991-ranjem nadaljujejo in so n° poti, da bo v prihodnosti 1°^ i ustrezno obde problematika ustrezno zbornik referatov brežiškega^, pozija pa jim bo v veliko p° Dr.Stane Granda, mag. Tomaž Teropšič, dr. Jurij Perovšek in dr.Damijan Guštin Natja Jenko Sur 'Ck v* •=. - ' « ■- i i > i i i r J } 1) )■ $ Folklorna skupina Pišece na srečanju najboljših ^aško, Pišece - Folklorna skupina Duplo Pišece je ob Prazni-u Kva in cvetja v Laškem sodelovala na zaključnem srečanju jaslih folklornih skupin Slovenije. Ponosni so na nošnje iz °ttiačega kraja in splet, ki prikazuje domače običaje. , Na srečanju je sodelovalo iz- sotiš, še ”kujtre šivat”, ples z mesnih 12 skupin iz cele države, tlo, kačo zvijat in skok čez ogenj. re Za folklorne skupine, ki so se Običaj so s pomočjo Mirka Ra-'fSnnizaciji Javnega sklada RS movša raziskali v domačem kra-Kulturne dejavnosti uvrstile na ju in pod njegovim mentorstvom “Ključno srečanje kot najboljše izpilili splet omenjenih plesov. , regijskih in medobmočnih iz- Posebej ponosni so na to, da °r'h- pričajo o ljudskih običajih iz svo- Povabilo na delavnice Na predlog vaškega odbora Kompolje, Mrtovec v KS Boštanj smo se dijaki in študentje pred dnevi zbrali v Domu na Kompolju. 19 nas je bilo s tega področja na prvih dveh urah počitniških delavnic, kjer imamo za cilj pripraviti projektno zasnovo turističnega razvoja omenjenega področja. Delavnice vodi g. Janez Levstik. Na prvem delovnem sestanku smo analizirali naravne danosti tega področja, zgodovinske in kulturne spomenike ter proizvode in storit\’e, s katerimi razpolagamo na našem področju. Priprava tega projekta je pomembna tudi zaradi bodoče gradnje HE Boštanj, ki bo dolino bistveno spremenila in ji dala nove možnosti turističnega razvoja. Nadaljujemo prihodnji četrtek, 25.7. ob 19. uri na istem mestu. Urška Levstik Krka neprimerna za kopanje Posavje - Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je analiziral primernost reke Krke za kopanje na 16 mestih. Ugotovili so, da v večini kopališč, dolenjska lepotica po kakovosti vode ne zasluži več tega naziva, saj je neprimerna za kopanje. Zavod za zdravstveno varstvo je opravil mikrobiološke in kemične preiskave na 16 odvzemnih mestih, ki so popularna med kopalci. Reka Krka je primerna za kopanje le na treh lokacijah, pa še te niso v Posavju. Po analizah zavoda je kopanje možno le v Zagradcu, kopališču v Žužemberku in nad jezom v Soteski. Krka ni primerna za kopanje ne više in ne nižje od omenjenih kopališč, kopanja ne priporočajo v Kostanjevici, v kopališču Videm v Karlčah, kopališču Brod v Podbočju, v Krški vasi in kopališču Čatež v Brežicah. Krka pri Kostanjevici Kemijske analize so pokazale, da voda ni ustrezna ker so pojavlja previsoka koncentracija nitritov, v večini primerov pa je voda neprimerna za kopanje zaradi neustreznega deleža kisika v njej. Z mikrobiološkimi raziskavami so ugotavljali najverjetnejše število fekalnih koliformnih bakterij in najverjetnejše število vseh koliformnih snovi. Ob vsej kanalizaciji zdaj Krka očitno cveti. S.V. Ob svoji ustanovitvi leta 1992 Je društvo štelo 23 članov. Po desetih letih pa sta v društvu že ^02 člana, še posebno pa razve-Seljuje podatek, da mednje prihajajo tudi mlajše generacije. V svojem desetletnem delovanju so se člani veselili marsikaterega uspeha, med njimi tudi odkritja spominskega obeležja z imeni 79 umrlih izgnancev pred dvema letoma. Letos pa so na pobudo odbora aa rednem letnem občnem zboru, h* je bil meseca februarja, spreje-1 odločitev, da razvijejo društveni Prapor. Člani društva so tako nabavili prapor pravzaprav iz last-mh sredstev članstva in ob skrom-al Podpori KS Kapele ter DIS Ljubljana, zato za letos več ne načrtujejo večjih prireditev. Številni nastopajoči so popes-trili kulturni program, zbranim pa Sta spregovorila predsednik orga-uizacijskega odbora prireditve Anton Požar in predsednica DIS Prof. Ivica Žnideršič, kije v svo- Razvili so prapor Podvinje - Društvo izgnancev Slovenije (DIS) 1941-1945, Krajevna organizacija Kapele je Pri lovski koči lovske družine Kapele razvilo društveni prapor. Na slovesnosti je spregovorila ludi predsednica Društva izgnancev Slovenije prof. Ivica Žnidaršič. jem nagovoru o slovenskih izgnancih izpostavila dejstva o grozotah, surovem nasilju ter fizičnem in psihičnem mučenju, ki so ga ti doživljali v času izgnanstva. Prav tako je spregovorila o aktivnostih društva izgnancev Slovenije za plačila odškodnin izgnan- cem in poudarila, da zaradi vsega pretrpljenega slovenski izgnanci zahtevajo višje odškodnine, kot so trenutno določene. Tudi zaradi vseh ponižanj, kijih morajo po več kot 60 letih, predvsem zaradi neofašistov, slovenski izgnanci še vedno trpeti. K.M. Predsednica DIS prof. Ivica Žnideršič Ujemi blesk davnine Sevnica - Od 8.do 20. julija je v organizaciji Salezijanskega mladinskega centra Sevnica potekal oratorij z naslovom Ujemi blesk davnine, ki je ponujal v občini največ organiziranih aktivnosti za otroke in mladino. Že pred oratorijem so bile organizirane enotedenske počitnice v Ankaranu, v Sevnici pa seje najrazličnejših delavnic, iger in izletov dnevno udeleževalo od 30 do 50 otrok, za katere je skrbelo 22 animatorjev in voditeljev. Otroci so odhajali na kolesarske izlete, ribarjenje, kopanje ter se preizkušali v različnih delavnicah. V likovni so slikali na papir, steno, steklo, žgali v les, v novinarski so ustvarjali časopis, v čarovniški so se učili trikov. Ob zaključku so na Glavnem trgu postavili stojnico in ljudem po simbolični ceni ponudili pisane izdelke, ki so nastali v delavnicah, kaplan Jaka Trček, duša dogajanja in vodja oratorija, pa se je mimoidočim predstavil kot čarodej. B.D. Kaplan Jaka se preizkuša kot čarodej i folkloristi v noši domačega kraja teh ^ folklornih skupinah gosti-tjjj Vz Laškega, Šmartna pri Li-(j ’ šmartna ob Paki, Vipave, ,,aa Koroškem, uga fV,l °^Pi’ Loke Rošnje, Velike Starega trga >0] lPi, Loke Rc c0vane- Kubeda, Jesenic in Lan-$5]c^ Vash so se izkazali tudi ple-P>Šecef°^*orne skuP‘ne Duplo ve^.uPl° Pišece deluje že nekaj dtjjv ot 15 let v okviru Kulturnega tors| Va Orlica Pišece. Pod men-1q |e^0ltl Uruša Bračuna zadnjih Tj,,.. UsPešno nastopajo z gorenj-v t * štajerskimi plesi doma in Jele|i so ■bor^ domačim - in uspeli. V |ni. svoji eb so nastopati z nečim i^orm’ domačim - in Prika naJboljših šo se uvrstili „ ^tiii^p11) sPleta plesov, imeno-°biča' P^ečba jutran’ca; gre za k° KP° svadbi, ko gre slavje h •tlijo ' ^eyeda se vse prične s pes-ztirK^0sh°čnimi plesi kot so ma-~ 'Polka, pa “pujštrtanc” in jega kraja v domači narodni noši. Te je pred osmimi leti raziskala dr.Marija Markovič. Z njeno pomočjo so jih tudi izdelali in zdaj v njih s ponosom nastopajo. Pripravljajo že nov splet “pušen-šank”, z običaji iz vinskega hrama. Veseli so, da se jim pridružujejo novi člani, pravi predsednik društva Miran Omerzel, ter da članica Nataša Plevnik znanje prenaša na najmlajše v tamkajšnji osnovni šoli. Tako verjame, da bo tradicija, ki korenine v Pišecah vleče iz petdesetih let prejšnjega stoletja, uspešno živela naprej. Leta 1950 so prvič pričeli s folkloro pod vodstvom Terezije Kramer iz Dobove, nato so jo s posameznimi premori nadaljevali. Zadnjih 15 let pa privrženost folklori, domačim običajem in plesu in nenazadnje tudi druženju, počasi a vztrajno raste. Suzana Vahtarič Počitnice med gasilci Krško - Center za socialno delo Krško je tudi v letošnjih poletnih dneh poskrbel, da so otroci preživeli nekaj prijetnih dni v njihovi družbi. Tokrat so bili nad obiskom vsi nadvse presenečeni, saj se je dnevno zbiralo preko 90 otrok. Med njihovimi dogodivščinami je bil tudi ogled in obisk Poklicne gasilske brigade v Krškem. Tam pa smo se jim pridružili tudi z našim fotografskim aparatom. K.M. V tej sobi se dogajajo najpomembnejše stvari. V njej sprejemajo obvestila, kje gori, kaj gori ali kam morajo na pomoč. Kanal 2000 formativni TV kanal v občini Sevnica Otroci so si lahko ogledali notranjost gasilskega avtomobila. Tudi Zvedave otroške oči se kar niso mogle načuditi velikim gasilskim av-kako se vključi sirena, so lahko videli in sami preizkusili. tomobilom in njihovi opremi, ki rešuje življenja in imetje. Krajani vztrajajo Pečice/Križe - Za dom krajanov v Krajevni skupnosti Pečice -Križe ni strahu. Krajani vztrajno zbirajo sredstva in nadaljujejo z gradnjo. Potem ko so minulo jesen ob občinskem prazniku občine Brežice položili temeljni kamen za dom krajanov na Križah, se gradnja nadaljuje. V preteklih dneh so krajani zabetonirali prvo ploščo dimenzij 27x 10 m. K delu so pristopili sami, saj tako privarčujejo marsikateri tolar. Da bi lahko dom zrasel, so že izvedli tudi dobrodelni koncert. Sredstva pa prispevajo večinoma sami s prispevki in ob pomoči sponzorjev. Krajani in gasilci poravnavajo ploščo. Predsednik sveta KS Pečice - Križe Johan Božičnik pravi, da bodo z gradnjo doma, kjer bodo prostori krajevne skupnosti, gasilcev in večnamenska dvorana, vztrajali. Zdaj bodo nabavili opeko, pričakujejo pa tudi, kot poudarja, interventna sredstva Občine Brežice. S.V. KS Šentjanž ^ J J J Šentjanž - “Šentjanž je kakor pušeljc in če bi mogel, bi ga za klobukom nosil...” so besede Janeza Evangelista Kreka, krščanskega socialista in prosvetitelja, ki je v tem kraju umrl leta 1917, Janez Dolinar pa je izdelal spominsko ploščo, ki stoji v župnišču. Tako se je za kraj do današnjih dni obdržal vzdevek “pušeljc Dolenjske”. Da ne bi ovenel, prekrit s prahom in pozabo, so skrbeli številni prizadevni krajevni funkcionarji, sedaj pa je predsednik krajevne skupnosti (KS) Ivan Orešnik. Šentjanž seje do začetka 20. st. imenoval Dvor in je bil del posesti savinjskih mejnih grofov. Prvič je bilo ime kraja v pisnih virih omenjeno 1299 v listini, s katero Albert pl. Halbstat in njegova žena poklanjata cerkvi na Koroškem za blagor svojih duš šest kmetij na Jablanici in dve v Češnjicah, ki sta jih imela v dosmrtnem uživanju od krškega škofa. Ob 700-letnici omembe kraja je KS z dragoceno strokovno pomočjo svojega rojaka Janeza Kosa izdala zbornik, v katerem je izpričana zgodovina od arheoloških najdišč do današnje podobe območja, ki se je poseljevalo s krčenjem gozdov. Šent-janžka kolonija je bila poseljena in izkrčena v današnjem obsegu v glavnem do konca 13.stole tj a. Tako je nastal velik kompleks njiv in travnikov, še danes drugi po velikosti v gričevju porečja reke Mirne. Vasi so dobila imena po vrsti drevja, legah ali sestavi tal: Gabrje, Leskovec, Češnjevec, Cerovec, Cirnik, Leševje, Glino, Rupa, Breško, Kamenca... Pomembna je prihodnost Po popisu iz leta 1991 je v KS čez 1500 prebivalcev. Preživljajo se s kmetijstvom, nekaj malega s trgovino in gostinstvom, v službe pa se vozijo v sosednji Krmelj, Sevnico, Radeče in druge kraje, saj doma ni nobenega industrijskega obrata. ranja nekaj cestnih odsekov, ki so na manj poseljenih področjih in je težje zbrati dovolj denarja (utr-jevalna dela vredna 10 milijonov je del programa načrtovanega samoprispevka, ki zajema še kakovostno vodooskrbo v celi krajevni skupnosti, ureditev cest in ploč- Spomenik Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju sredi Šentjanža je delo kiparja Milana Batiča. Kljub temu da v teh krajih nikoli ni domovalo blagostanje, so se ljudi odzivali na vsakršne akcije za napredek, pa naj gre tn ■i© rv —HM 4L. ' ' gT z V___________ 1 Ivan Orešnik za posodabljanje vodovoda, cest, razvoj telefonije, v katero so v preteklosti ogromno investirali, ali pa za razvoj društvenega in kulturnega življenja. Pred kratkim so z udarniškimi akcijami pripravili do asfalti- 32 km na investicijskih plečih KS. Če pa ne bi bilo pomoči občine, sami še danes ne bi zmogli posodobiti zahtevne ceste na Kal v dolžini 5 km, o kateri so domačini sanjali pred mnogimi leti, ko je bila v tej hribovski vasici še šola. Sedaj imajo lepo cesto, le življenja na Kalu je bolj malo, šola je že zdavnaj zaprla vrata, v poslopju pa se občasno na kakšni vaški prireditvi zberejo vaščani, ki jih še ni odneslo v dolino. Ker na podeželju ljudje vidijo očitno razliko med kraji s šolo in tistimi, kjer je več ni, v Šentjanžu niti v šali ni dobro omeniti, da bi v mimski dolini zadoščala le ena osnovna šola in to v Krmelju. Ko so bili pred leti poskusi, prepričati ljudi, da bi zaprli šolo v Šentjanžu, sojo redki, ki so se morali službeno udeleževati takšnih agitacij, odnesli brez batin. Šola je v kraju od leta 1851, že zdavnaj so postavili novo, sedaj pa jo bodo uredili za potrebe devetletke. To Pogled na Šentjanž SIT), so pa seveda za tam živeče zelo pomembni. Gre za odcepe Vodice, Dolgi Mirt, Cerovec, Rupa v skupni dolžnini 2, 5 km, KS pa je financirala asfaltiranje, ki je bilo pravkar dokončano in je stalo 15 milijonov SIT. Kot je povedal Ivan Orešnik, je problem glede vzdrževanja in posodabljanja cest ravno v nepovezanosti vasi, ki so raztresene vsaka sebi, a krajani želijo asfaltni priključek do glavnih cest. Imajo 90 km krajevnih cest, na katerih ljudje pustijo ogromno žuljev in traktorskih ur, ko gre za samovzdrževa-nje ali obnovo. Od leta 1997 do 2002 so uredili več cest; v skupni dolžini so asfaltirali 37 km, od tega je bilo kar nikov, gradnjo dveh mrliških vežic, ureditev Kulturnega doma v Šentjanžu ter javno razsvetljavo po večjih vaseh. dnevni prispevek kraju in širšemu območju pa ljudje dajejo tako, da so povezani v številnih društvih. Znane in povsod prisotne so kmečke žene iz Aktiva Budna vas, lani so ustanovili turistično društvo, ki namerava letos izdati brošuro o Šentjanžu, z dolgo tradicijo sta Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Šentjanž in Veliki Cirnik, imajo konjeniško, vinogradniško in lovsko društvo, pa Društvo izgnancev, upokojencev in Društvo prijateljev mladine. Izgnanstvo je zaznamovalo celo mimsko dolino (Šentjanž, Krmelj, Tržišče) in KS Šentjanž je v spomin na njihovo tragedijo leta 1999 izdala knjigo “Se pomnimo”, lani pa je izšla brošura o Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju z naslovom “Šentjanžki junak”. Oba sta narodna heroja, včasih so se otroci o njunem boju z Nemci učili v šoli, danes pa šolski načrt ne predvideva več veliko pozornosti obdobju druge vojne, zato bodo v kraju skrbeli, da se spomin nanju ohrani. Grb KS ponazarja hribovitost pokrajine, črka D pomeni Dvor, roža pa je zdravilna šentjanževka, ki je v Sloveniji že redka, v teh krajih pa so še bogata rastišča. Zajetni program samoprispevka, za katerega bo referendum ob jesenskih volitvah, je ovrednoten na dobrih 300 milijonov SIT. Če bo izglasovan, se bo s prispevki ljudi v petih letih nabralo 60 milijonov SIT, razliko pa nameravajo Znamenje iz 17.st. z baročnimi freskami na Velikem Cirniku je pred leti obnovilo Ministrstvo za kulturo. dobiti s prijavami na državne razvojne razpise (cela KS sodi v Program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi) in od matične občine Sevnica. Bogata društvena dejavnost Šentjanžka KS v svoji organizaciji nima vaških odborov. Organizirajo se le takrat, kadar je na njihovem področju predvidena kakšna investicija. Svoj vsako- in Rdečega križa, poverjeništvo Kola jugoslovanskih sester ter Društvo kmetskih fantov in deklet. Že 1894 je bila ustanovljena Hranilnica in posojilnica, čez dobro desetletje Kmetijska podružnica, sledile so Kmetijska zadruga, Kmetijska hranilnica in posojilnica, Sadjarska in vrtnarska podružnica, Pašniška in travniška zadruga. Kot smo že zapisali, v teh krajih ni bilo blagostanja, nekoliko na bolje se je tukajšnjemu življu godilo po izgradnji krmeljske proge leta 1908, ki je pomagala k razcvetu krmeljskega rudnika. Nemara so že takrat, tako kot danes, domačini uvideli, da bodo od življenja potegnili samo tiste radosti, ki si jih bodo sami omogo- bavi so člani društva spet staknili glave in se domislili gasilskih iger brez meja. 1997. sojih organizirali prvič in nanje povabili samo okoliška društva. Letošnjih iger 20. julija se je udeležilo 12 ekip iz domače in Gasilske igre - potrebna je bila tudi moč, ne le hitrost. čili. In če ne drugega, naj bodo to lepi in koristni trenutki druženja skozi različne organizacije. sosednjih občin. Rdeča nit pri teh igrah je vedno voda, sicer pa se morajo tekmovalci preizku- Iz zbornika Šentjanž - 700 let je razvidno, da je bila v kraju že po davnem letu 1900 razgibana društvena in zadružna dejavnost. Imeli so gasilsko in prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, podmladek Jadranske straže Hoja po "minskempolju" z zavezanimi očmi Gasilske igra brez meja Ob cesti iz Šentjanža proti sv.Roku na planoti Stražberškega hriba čepi gručasta vas Veliki Cirnik. Nekoč so imeli šolo, trgovino in gasilski dom. Ostal je le še slednji in leta 1951 ustanovljeno gasilsko društvo skrbi, da se v vasi ohranja solidarnost, veselje in potreba po aktivnostih. Nekoč so organizirali tradicionalne gasilske veselice v času tr- Predsednik PGD Veliki Cirnik Jože Zaplatar gatve. Nad plesišče so obesili špa-rone grozdja in odvijala seje svojevrstna igra za sladke jagode. Pa je prišlo nekaj slabih trgatev in praznovanje jeseni je zamrlo. Zaradi potreb po druženju in za- siti še v posrečeni kombinacij1 različnih spretnosti, tako da r za gledalce čim več smeha, f1s' tos so med drugim z zavezani#11 očmi hodili po “minskem P°! ju”, pa s polnimi brentami vl soko nad zemljo s preprijema11 jem rok premagovali dolži0, (tisti, ki ste bili pri vojakih. 7 že predstavljate) in pri vsa “operaciji” je poleg pravilne1 vedbe štel še čas. Čeprav je s predvsem za dobro voljo in ženje, je ekipe popadla taks_ tekmovalnost, da bi se kaks°® mu desetniku Slovenske V°J ^ kar milo storilo, če bi ime* poligonu vojašnice tako devno mladež. Tudi sevnišk11 pan Kristijan Janc jih je P° j valil, vse priznanje pa je izN.; organizatorjem, med katef1 so še posebej izstopali Zdf ko Remar, Jože Dragan, jan Nahtigal in seveda predse nik PGD Jože Zaplatar. „ Veliki Cirnik ne bo zaspa1’ se bodo “izpele” igre brez naeJ se bodo domislili česa druge^ To, da mora vas vsaj dvakra leto pokati po šivih od gnec ■ veselja, so podedovali od P1 jt, nikov. Ti so si od deželne v»3 ■. že leta 1885 izborili dovolj^ za dva kramarska in živ10 ^ sejma letno, kar še zdale uspelo drugim vasem. Branka Derno REPORTAŽE, NASVETI Sava Glas, 24.7.2002 avtomobilizem Citroen C3 1.4 sx Citroen C3 je najnovejši Citroen, ki ne prinaša veliko novega. Od oblike do prostora in drugih lastnosti, Citroenu pa predvsem veliko možnosti za uspeh in ponovno “afirmacijo” v segmentu tnalih avtomobilov. vost”. Če bi bil C3 oseba, bi rekli, daje simpatičen, nasmejan. Da je pravi optimist in to lahko ponovim, čeprav je C3 narejen iz pločevine, plastike in drugih materialov, včasih izgleda kakor živ. Mnogi pravijo, da C3 nado- prešibak. Do te ugotovitve zlahka sežemo predvsem na avtocesti, kjer 75 konjičkov v kombinaciji z dolgim, varčnim menjalnikom kar hitro opeša na vzponih. Sicer pa je C3 po mestu (temu je tudi nekako namenjen) poskočen. Tudi poraba ni prevelika. Na testu ni presegla 8 litrov, povprečje pa je bilo 6,9 litra na 100 prevoženih km. Bistvene prednosti, ki bi jih pri C3 rad predstavil, so, kot sem prej omenil, pri njegovem videzu. Njegova zunanjost spominja na avtomobilček. Prostor v notranjosti je dobro izkoriščen. Oblikovno je izredno izvirno obdelan. Instrumentna plošča, obloge, prezračevalni sistem in stikala sestavljajo celoto, ki je skladna in prijetna. Prednja sedeža sta udobna in seveda nastavljiva. Prav tako volanski obroč. Avdio sistem je na voljo za dodaten denar. V tem primeru je kakovosten in nudi mož nost CD izmenjevalnika kar na sredinski konzoli. Oprema je že Sicer ti mali avtomobili sploh niso več tako mali. So kratki, a °t>enem prostorni, široki in z ve-“kimi prtljažnimi prostori. Tu se-veda C3 ni sam. To so lastnosti, faradi katerih se bo prodajal, vendar pa ima Citroen C3 še enega asa v rokavu. Ime mu je “očarlji- 2m°gljivosti: ' naj višja hitrost 167 km/h ' Pospešek 0-100 km/h: 13,6 s ' poraba po podatkih proizvajalca: 5/6,2/8,2100 km ' testno povprečje: 6,91/100 km mešča Saxoja, a to ni res. Postavil se je v svoj segment in bi, če bi se danes še delala, lahko kvečjemu nadomeščal nekdanjo Viso. C3 namreč ponuja dovolj prostora za 4 do 5 potnikov, obenem pa še več kot 300 litrov prtljažnika. Ta je glede na velikost res velik. V opremskem paketu SX pa nudi še prilagodljivost s sistemom “Modubord”, ki je nekakšno dvojno dno prtljažnika. Testni C3 je bil opremljen s preverjenim 1,4-litrskimštirivalj-nikom. Taje lepo vodljiv in deluje uglajeno, a je vseeno malce enoprostorca, čeprav s svojo zaobljenostjo dokazuje, da je Motor: - linijski štirivaljnik - prostornina: 1361 cm3 - naj večja moč: 75 KM (55 kW) - navor: 120 Nm pri 3400/min v osnovi bogata in nudi skorajda vse potrebno, elektriko, varnostne blazine, servo volan in drugo. K ceni morate dodati le še klimatsko napravo, ki vam bo v vročih dneh olepšala sleherni kilometer. Ne glede na njeno dodano vrednost pa bo C3 ostal ugoden nakup. Aleksander Krebelj iz majhnega Zraste veliko ■w Četrtošolci v poletni šoli v naravi k \.P°nedeliek- 10- junija. smo se zjutraj ob osmih dobili pred šolo. V ^°mbi smo zložili prtljago in se odpeljali. Najprej smo se ob 10. uri ustavili Ij3 Parkirišču blizu bencinske črpalke, kjer smo pomalicali. Nato smo si žele-°gledati kobilarno v Lipici, vendar je bila takrat žal zaprta, zato smo se Pravili naprej. Čez dobro uro smo prispeli v Ankaran in komaj čakali, da soh®0 sobe. V njih sta bili postelji za dve osebi. Z Lauro Vovčko sva si delili b-r? številka 70. Takoj smo se odpravili kopat v bazen s slano vodo. Dolg je ^0 metrov. Imeli smo štiri ure plavanja, vmes pa kosilo in malico, tla , 'ec'nj* dan nam je vodička predstavila nekatere znamenitosti Ankara-■ Izvedeli smo, da so v sedanji restavraciji prej živeli menihi, ki so pridelo-je °je- Povedala pa nam je tudi, zakaj so shranjevali olje v kamnitih, ne v Ibn posodah. To so delali zato, ker se kamen poleti ne segreje tako kot les. tretji dan smo se peljali z avtobusom ob obali in šli na sladoled v Koper. Č etrti dan so nas obiskali naša razredničarka, gospod ravnatelj in Ina. na c Sm° Se z ladj°- Peljali smo se mimo Pirana, Portoroža, Bemardi-^ Strunjana in Kopra. Pod vodo smo videli tudi ostanke Rimske ceste. Peti dan pa smo spakirali svoje stvari, se še malo kopali in si kupili Prminke. Peljali smo se mimo solin in si ogledali Postojnsko jamo. Tam 0 se peljali z vlakom in občudovali kapnike. V jami je bilo 99 odstotkov lage. ^omov smo se vrnili ob osmih. Bilo je zelo lepo! Saša Venek, 4. razred OŠ Koprivnica Pozdravi iz vrtca ^.Oglašamo se vam iz Vrtca Mavrica Brežice. Čeprav nekateri naši piaJatelji že uživajo brezskrbne počitnice kje ob morju, jezeru ali v uiah, je nam tudi v vrtcu zelo prijetno, saj si znamo popestriti k°v ,an m uživati, tako da nam je lepo. Igramo se na igralih, v pes-^ “ku, z vodo, v šotorih in se hladimo v bazenčkih. poeiteP° ca s pozdravljamo, prav tako vse “vrtičkarje”, ki so na Otroci z vzgojiteljicami in pomočnicami Draga Karmen! S Srednje šole Sevnica ti pošiljamo tri literarne prispevke v želji, da bi bili objavljeni v tvoji rubriki v časopisu SavaGlas. Prisrčen pozdrav in hvala! Zelo smo veseli vaših prispevkov. Hkrati želimo, da bi bili spodbuda tudi vsem ostalim posavskim dijakom, kijih še enkrat vabimo, da se nam tako, kot avtorice iz SŠ Sevnica, oglasijo s svojimi pisanimi ali celo risanimi deli. Z veseljem jih bomo objavili! Karmen Poljub Sončni žarki v očeh, Neujeta misel lunin odsev, Rada bi ujela tvoje misli... mamljivi poljubi ostali so. ...s tabo mislila. Ostali v spominu so Rada bi slišala utrip romantični sprehodi, tvojega srca... tvoji skrivnostni pogledi ...s tabo bila. in sončni poljubi. Rada bi videla poti tvojega pogleda... Poljub začutila sem, ...s tabo potovala. Že dolgo tega, Rada bi vedela, a tvoje ustnice čutim še danes, kje je tvoje srce. čeprav te več ni. ... in te ljubila! Polona Sladič, SŠ Sevnica Marjana Levak, SŠ Sevnica Moja najdražja ljubezen Hotela bi ti povedati toliko stvari, te objeti in šepetati na uho, da te ljubim, a ostajam sama in molčim. Ne upam ti svojih čustev pokazati, ker meje strah poraza; strah tega, da bi me zavrnil, čeprav čutim, da naju nekaj vleče skupaj. Toliko drobnega upanja je v meni, toliko skritih želja in hrepenenja, ki bi jih rada delila s teboj. Tako zelo bi rada vedela, kaj čutiš, kaj misliš in česa si želiš. Toliko je tega, kar bi rada vedela o tebi, toda bojim se. Najhuje pa je, da še sama ne vem, česa. Ze kar nekaj časa si mi všeč, zdiš se mi simpatičen. Od tistega dne, ko sem te prvič videla, moje srce gori le zate in vsak nov dan, ki ga preživim s pogledom nate, je kot novo upanje. Rada bi te imela, rada bi te ljubila, rada bi bila samo tvoja. Ne vem, morda se motim, toda v srcu čutim, da ti ni vseeno zame. So trenutki, ko stojiš in strmiš vame in me opazuješ, ker misliš, da te ne vidim. So trenutki, ko mi želiš nekaj reči, pa ne veš, kako, ali pa te obkrožajo prijatelji in ne veš, kako. Ko bi vsaj vedel, koliko mi pomeniš! Zaradi tebe so dnevi lažji in prijetnej ši. Zaradi tebe lažje premagujem težave, se počutim nekoliko drugače..Ljubim te, čeprav ti tega ne veš, ali pa? Upam, da ti moji problemi veliko povedo, toda včasih se bojim, da upam zaman. Nama bo kdaj uspelo? Sva si usojena? Toliko vprašanj, a nobenega odgovora. Pa tako rada bi zavrtela kolo sreče naprej, a vem, da moram vse to prepustiti času. Pravijo, da je ta še vedno najboljši razsodnik. Enkrat bo že prišel dan, ki bo pokazal, kje je moja, tvoja, najina pot. Se naprej ostani moje srce, saj te imam najraje! Melita Ivnik, SŠ Sevnica za lepši videz Ličenje, urejenost Koža je najbolj izpostavljen organ na telesu. Vsaka urejena ženska oziroma urejen moški si želi imeti lepo in sijočo polt. Vendar za lepo polt je potrebno nekaj truda. Redno čiščenje obraza, zdrava prehrana in dovolj gibanja ohranjajo našo kožo lepo in zdravo. Na tržišču je veliko kakovostnih izdelkov za nego obraza in make up. Prav je, da smo pri izbiri teh izbirčni. Če imate možnost, je najbolje, da upoštevate nasvet svoje kozmetičarke, kajti le ona lahko pravilno oceni, kakšen tip kože imate. Zenske smo še posebej rade lepe in privlačne, zato se zatekamo k ličilom. Prav je, daje vsaka, ki želi biti urejena, tudi skladno naličena. Brez ličila smo ženske puste in dolgočasne. Včasih slišim: “Rada bi .bila naličena, pa se ne znam.” Zato so tu kozmetičarke in tisti frizerji, ki imajo za svetovanje pridobljeno izobrazbo. Pomembno pri “make upu” je to, da ni preveč upadljiv, da pristoji našemu tipu in da sledimo modnim trendom barv. Seveda se razlikujeta dnevni in večerni “make up”. Večerne barve so lahko bolj intenzivne, medtem ko so dnevne bolj nežne, umirjene. Včasih zadostujejo že samo naličene trepalnice, za katere ne potrebujete posebnega znanja. Vsaka ženska, ki dela z ljudmi, mora biti urejena in vsaj malo naličena. Ljudje smo pač takšni, da radi ocenjujemo druge že na prvi pogled. Bi zaupali neurejeni kozmetičarki, frizerki, poslovnežu v podrgnje-nih kavbojkah, zanemarjenemu natakarju... Najbrž ne! Torej potrudimo se biti urejeni. Ob množici izdelkov za nego telesa in obraza ni razloga, da se ne bi uredili. Danes sem samo na splošno opisala svoje videnje glede urejenosti in “make upa” žensk. Prihodnjič pa nekaj več o samem “make upu”. Lep pozdrav do prihodnjič Alenka Dimbek (tel.št. 07/49-61-775) e-mail: alenka@alenkinstudio.com http: mvw.alenkinstudio.com moda Razprodaje oblačil in obutve so se pričele... še zadnji nakupi so na vrsti. Nato počitnice, kopalke, morje, sledijo jim jesen, šola in vse druge obveznosti. Vendar pa s tem pride tudi nova modna kolekcija jesen -zima 2002/03. Tokrat ponujamo na fotografijah nekaj za “predjed” tistim, ki jih že zdaj zanima, kaj bodo lahko nosili. Modni kreatorji oziroma ljudje iz modnega sveta že natančno vedo, kaj se bo dogajalo, mi pa bomo tudi kmalu vse izvedeli! Lea Šinko Štraus RAZVEDRILO Sava Glas, 24.7.2002 HOROSKOP OVEM V prihodnjih dneh boste zelo privlačni. Izkoristite jih za osvajanje takšnih in drugačnih ciljev, ljudje vam bodo izjemno naklonjeni. V soboto kupujte, ponedeljek izkoristite za pogovore in dogovore, v torek pa bodite nezaupljivi. BIK Lep teden, posebno za rojene aprila in v prvem tednu maja. Uživati boste na dopustu ati v službi, povsod bodo ljudje z vami prijazni. Še posebno v petek zvečer in v soboto. Drugi utegnete imeti nekaj težavic. DVO JCKfi Vročina se bo stopnjevala in z njo napetost. V prihodnjih nekaj dneh boste nemimi in razmere bodo nestabilne. V petek se vam lahko življenje nenadoma postavi na glavo, toda če bo kaj narobe, lahko težavo rešite v torek. RAK Sreča in ljubezen sta vam na dosegu rok, samo stegnite jih in padli vam bosta v naročje. Velja še posebno za tiste, ki ste rojeni junija in v prvi desetini julija. Utegnete se celo nesmrtno zaljubiti. LEV Tudi v prihodnje boste veseli, živahni in samozavestni. Rojeni avgusta še precej bolj od rojenih julija. Svoje cilje boste dosegati odločno in pogumno. Vaši najboljši dnevi so sreda, četrtek in ponedeljek. DEVICA Rojeni avgusta? Vse bo krasno, zlasti v petek zvečer. Rojeni med 3. in 13. septembrom? Čeprav boste še nositi breme odgovornosti in boste morda tud slabšega zdravja, boste v težavah dobiti pomoč. Prijatelji se bodo izkazali. TEHTMICA Privoščiti si boste zaslužen počitek, čeprav morda ne boste na dopustu. Privoščite si udobje in lagodje. Kar pa ne pomeni premalo gibanja in preveč kalorične hrane. Boljši dnevi bodo tiste, ki so rojeni oktobra. ŠKORPI jon Umirjeni in srečni dnevi za rojene oktobra in v prvi desetini novembra. Čim dlje boste vztrajati, tem bolje se boste imeti, morda pa tudi navežete prijateljske stike s tujci. Za rojene kasneje več težav in živčnosti. STRELEC Prihodnjih nekaj dni boste uživati v športu, ljubezni, igrah. Sredo in četrtek lahko izkoristite tudi za nove dogovore. Ves teden boste imeti največ energije tisti, ki ste rojeni po 8. decembra. Ljubezen? Vroča. KOZOROG Laskati vam bodo, toda pozor - morda vas bodo hoteti samo izkoristiti. V denarnih zadevah bodite še naprej previdni, saj vam preti izguba, zlasti v petek. Od torka naprej se boste lažje dogovaijati, saj boste dobivati prave informacije. VODMAR Napetosti boste reševati s pogumom in jekleno voljo -razen rojenih januarja, ki ste že dlje časa zelo “mehki” in boste tudi zdaj takšni. Če ste rojeni v prvi desetini februarja, boste polni energije in športnega duha. RIBI Čudovito romantičen čas, posebno za rojene februarja in v prvi desetini marca. Ljubezen bo kot pesem, najbolj pa boste uživati v okoljih, kjer je voda, torej ob morju, jezerih, rekah. Vaš dan je sobota. TELEVIZIJA NOVO MESTO Icaftall s Trdinovega vrha A m na kanalu I J Telefon: 07 3930 - 860 *> ■*' ~ Faks: 07 3^30 - 870 «« e-mail: urednikihtv-nm.si Faks: 07 3^30 - 870 i__• ■ . _/ti A. _ . nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE, RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo: 1 .nagrada -knjižna nagrada Angelca Druškovič, Ul.Tončke Čečeve 15, 8270 Krško 2. nagrada - majica z logotipi radia in časopisa Klemen Lendaro, Kozjanska 2, 8290 Sevnica 3. nagrada - igra “Človek ne jezi se” Aleš Znoj, Pot na Polšco 17, 8270 Krško Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KUMARA, ANORAK, RAP, BO, ACETIL, ŽV, DANA, DRNOVŠEK, NAD, ROOSA, LOL-ITA, AVBA,AASEN, GERMAN, AN, LS, OREADA, ITAL, TE, RARITETA, ITAKA, ILIMEN, NOTAR, SAVANA. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 2.8.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! RADIO BREŽICE ZELENO RASTI. BARVILO UMI- VALNICA JAPO. ŽENSKI ZDRAVNIK MAZAČ OSVALDO RAMOUS REKA SKOZI RIM TOGOŠKI PRED- SEDNIK Etlenne DELAVEC NA MEJI NOČNO ZABA- VIŠČE EDVARD (krajše) VRSTA ZAČIMBE EVROPSKI VELETOK STROKOVNJAK ZA VINA REKA V ANGLIJI MAMA (ljubkov.) ZVOČNA NAPRAVA GRŠKI POLOTOK AJDA KALAN KRAJ PRI OPATIJI IGRALKA Bernarde NOV ODSTAVEK NASILJE VELETOK V AFRIKI VRSTA JABOLK ŠESTI ŽIDOVSKI MESEC ZOLAJEV ROMAN 11 I21 I31 I41 I5 6 5 I7 PRIPAD. NEMŠKEG/ PLEMENA \REL STIR MESTO V ŠPANIJI POKRAJINA NA HRVAŠKEM KOREO- GRAF Ottn ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI KRAJ PRI DOMŽALAH GAJ STARA JAPON. PRESTOL- NICA 8 9 9 3 10 glasba Mamca brez skrbi Dolenja vas pri Artičah - Ansambel Jerneja Kolarja iz Artič sodi med mlade ansamble na področju narodnozabavne glasbe. Kljub temu pa daje vtis, da je na sceni že vrsto let, saj se vsi člani ansambla že vrsto let družijo z glasbo. Pričetek delovanja ansambla sega v leto 2000. Tako seje tudi izpolnila želja vodje ansambla Jerneja po ustanovitvi svojega ansambla in dodati v glasbeni prostor nov navdih prinašalcev domače melodije. Članom ansambla, ki ga sestavljajo Jernej Kolar - diatonična harmonika, vokal; Klavdija Molan - vokal, citre; Drago Mutak - kitara; Bojan Kene -bas kitara, bariton, vokal in Miran Bevc - bas kitara, je to uspelo. Sami pravijo, da jim “ta pravih kilometrov”, glasbenih, še manjka, vendar bodo te pridobili z leti in mnogi pritrjujejo, da so na pravi poti. Dokaz temu so tudi nagrade, festivalske, pa čeravno se teh, zaradi prej omenjene kilometrine še ne udeležujejo pogosto in zaenkrat festivali še niso na prvem mestu. Udeležijo se le tistih, kamor jih povabijo, povabil pa je iz leta v leto več in pričakovati je, da se bodo muzikanti kmalu znašli kot zvezda stalnica na festivalskih odrih. Na povabilo organizatorjev radia Sora so se udeležili letošnjega 2. gorenjskega festivala narodno-zabavnih viž v Škofji Loki, na katerem se ansambli predstavljajo z eno skladbo v narečju in drago po izbiri ansambla. Za skladbo avtoijev Jerneja Kolarja in Franca Ankersta “Mamca brez skrbi” je strokovna komisija dodelila ansamblu nagrado za najboljšo izvedbo tria. Potrditev svojega dela pa ansambel predstavlja tudi na številnih nastopih tako doma kot v tujini. Ob vseh obveznostih pa je prvi cilj ansambla tudi izid prve samostojne kasete, za katero imajo posnetih že 8 pesmi, ki nastajajo pod budnim očesom mentorja Jožeta Burnika v sodelovanju z besedilopiscem Francem Ankerstom. Začetne želje so se uresničile, trdno in pridno delo pa bo sčasoma rodilo sadove, ob katerih se bodo veselili tako poslušalci kot člani ansambla Jerneja Kolarja, ki se bo letos predstavil še na festivalu v Cerkvenjaku. S.P. Jazzin’ by the pool Brestanica - V organizaciji Mladinskega centra Krško ter pod vodstvom Mateja Hotka se je prejšnji petek na brestaniškem bazenu zgodil jazz session, ki je razveselil poslušalce tovrstne glasbene zvrsti, saj so na odru odlično improvizirali poleg Mateja na kontrabasu še Ratko Divjak na bobnih, Rok Lopa-tič na klaviaturah ter Jure Pukl na tenor saksofonu. Omenjeni štirje glasbeniki so se tokrat prvič zbrali v tej zasedbi-Ljubljančan Ratko Divjak je član RTV Big Banda. Večkrat je sode' loval s svetovnimi glasbeniki, pred kratkim pa je posnel tudi ploščo s Kastav Blues Bandom iz Osijeka. Velenjčan Jure Pukl je začel študirati v Gradcu, kjer študira tudi Rok Lopatic, ki sicer prihaja z Boršta pri Brežicah. Rok bo dipl°' miral prihodnje leto, na diplomskem nastopu pa bo zaigral skupaj1 Ratko m in Matejem. Matej Hotko iz Artič je končal študij v New Yorku in je igral tud1 kot substitut v RTV Big Bandu. Sedaj se s posavsko rock zasedb0 LeeLooJamais, v kateri sta pred kratkim začela igrati z Rokom-pripravljajo na snemanje nove plošče in videospota za pesem Svoj®, Matej in Rok sodelujeta tudi z The Fool Cool Jazz Orchestra p°d vodstvom Izidorja Leitingerja, kjer tudi pripravljajo ploščo in števili koncerte. In naj omenimo še kvartet, v katerem poleg Mateja in Rok® igrata Janez Gabrič in Lovro Ravbar, slednji je pravtako Artič®flh Skupaj igrajo že več let vedno, kadar so doma, in tudi to poletje J1*1 bomo zagotovo ponovno slišali tudi v Posavju. Tanja Grabrija’1 KULTURA stran 11 SavaGte, 24.7.2002 Za ljubitelje abstrakcije - Arspekta 3 Sevnica - V organizaciji Alberta Felicijana (Sklad za kul-birne dejavnosti Območna izpostava Sevnica) je na gradu potekala likovna kolonija Arspekta 3, na kateri je sodelovalo devet umetnikov. Tematika letošnje kolonije je bila abstrakcija, torej pomensko slikarstvo nasproti figuralike ali Rudi Stopar, Marija Starič, Peter Vene, Ema Ferjanič Fric in Alojz Konec videznega slikarstva. Abstrakcija ki figuralika imata enako dolgo in pestro zgodovino, mnoštvo pristopov avtorjev in občinstvo, deljeno na občudovalce in tiste, ki abstrakcijo tako odklanjajo, daje niti ne skušajo doumeti. Pod programskim vodstvom Alojza Konca so se letos slikarji lotili zornih kotov, pristopov, slogov, rešitev in pojasnil obrazov abstrakcije kot sicer za široke množice težje dojemljive celote. Dela Damjane Stopar, Nene Bedek, Janje Flisek Balog, Marije Starič, Rudija Stoparja, Petra Veneta in Alojza Konca - vsi so iz Sevnice - ter Eme Ferjanič Fric iz Rogaške Slatine in Jožeta Marinča iz Kostanjevice, ki so rezultat slikarske kolonije Arspekta 3, bodo razstavljena 23. avgusta na sevniškem gradu. B.D. Vabila so rezultat dela Tarare, Artiče - Strokovna svetovalka Meta Benčina pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD) RS, je lani na območni reviji folklornih skupin Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, ki je bilo v Brežicah, za gostovanje na 2. mednarodnem kulturnem festivalu v okrožju Tarare pri mestu Lyon v Franciji izbrala Folklorno skupino KUD Oton Župančič Artiče. Umetniški vodja Zdravko Dušič je za 6dnevni festival v Tarareju pripravil skupino mladih folkloristov v starosti od 14 do 22 let, ob prihodu domov pa je povedal: “Gospa Benčinova je vse svoje življenje posvetila kulturi, za našo skupino in regijo pa je bila velika čast in priznanje, daje izbrala nas in da smo lahko sodelovali na festivalu, kjer je poudarek na izmenjavi različnih kultur v evropskem merilu. Festival je potekal pod okriljem EFCO - European Folk Cul-ture Organisation, ki ima svoje predstavnike po vseh evropskih državah, tako da smo bili izbrani tudi na njihovo željo, kajti moto oiganizacije je “biti in pokazati najboljše.” Udeležene skupine so na festivalu posredovale različne kulturne dejavnosti od folklore, godb na pihala, zborov, trobil, orkestrov do sodobnih plesov. V saka skupina je bila gost ene od domačih udeleženk, kar je dajalo še poseben čar kulturni izmenjavi. Ar-tiška skupina je bila gost mlade plesne skupine Crea Dance, ki se ukvaija s sodobnim izraznim plesom. Artičani so imeli 6 nastopov, med njimi je najpomembnejši celovečerni nastop pri gostiteljih in polurni zaključni nastop v gledališču Tarare. “Srečanje je pomenilo tudi izmenjavo stikov, spoznavanje kulturnih izročil držav udeleženk, skupine so se rade vključevale v naš program, pa tudi mi v njihove. Na osnovi teh aktivnosti je načeloma že dogovorjeno gostovanj e Crea Dancea v Artičah, mi pa imamo že vabila za sodelovanje v Walesu in Škotski,” je še povedal Dušič. N. Jenko S. Artiški folkloristi v Tarareju Kraljev(sk)a zbirka Kostanjevica na Krki - V željnem pričakovanju odprtja na novo postavljene zbirke del akademskega slikarja, grafika in kiparja Franceta Kralja so domačini do zadnjega kotička zapolnili samostansko kapelo, kjer je direktor Narodne galerije dr.Andrej Smrekar orisal značilnosti velikega umetnika, novo zbirko pa poimenoval kar “kraljevska”. Zbirka je na ogled v prenovljenih prostorih Galerije Božidarja Jakca. Leta 1983 so bila Kraljeva dela prvič predstavljena v stalni zbirki kot prerez umetnikove ustvarjalnosti, v dvajsetih letih pa se je zbirka nekako utrudila in stroka je narekovala spremembe, je uvodoma povedal direktor galerije Bojan Božič. Projekt sprememb tako same zbirke kot prostora, v katerem je postavljena, je bil finančno in strokovno velik zalogaj, ki so ga podprli Ministrstvo za kulturo, Mobitel in Telecom. Galerija je namreč dokupila več Kraljevih del, nekatera je dobila z donacijami, nadvse velikodušen Pa je bil tudi umetnikov sin arhitekt Zlato Kralj, ki je poklonil več očetovih umetnin in se preko dve leti s svojim delom angažiral Pri novi postavitvi zbirke. France Kralj (1895-1960), ekspresionist, ima namreč nadvse bogat opus, ki gaje zapustil v svo^ jem uporniškem, strastnem življenju, zvest domovinski ljubezni. “Vztrajal je pri iskanju slovenske nacionalne umetnosti, vendar meščanska družba pred drugo svetovno vojno tega ni sprejela. Kralj je ostal zvest svojim prepričanjem in pojmovanju svobode življenja tudi po vojni, bil sprt z oblastjo, pa vendar mu je stroka tudi v tistih nemilih časih priznala vrednost,” je dejal dr. Smrekar. Nova postavitev zbirke je antologijska, nekatera dela so prvič predstavljena. V kratkem bo izšel tudi katalog zbirke, ki ga je zasnoval Matjaž Vipotnik. Branka Dernovšek Arhitekt Zlato Kralj v družbi žene in hčerke, podžupan Andrej Božič in direktor Narodne galerije dr.Andrej Smrekar Godba show Sevnica - Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica in Kulturno društvo Godba sta organizirala koncert Godbe Show Kapelle iz Turkenfelda na Bavarskem (na fotografiji). Veseli Bavarci so predstavili značilni repertoar svoje pokrajine, sevniška godba pa je navdušila z zimzelenčki. B.D. Pogled s postaje Zoo Brežice - V Mladinskem centru Brežice je domača gledališka skupina Teaterfraj pripravila predstavo Mi, otroci s postaje Zoo. Teaterfrajevci pravijo, da gre za dramo absurdov v šestih slikah, vsaka slika pa vsebuje takšno ali drugačno odvisnost. "Verjamem, da nam je uspelo postaviti zgodbo, ki govori o tej tematiki nasploh in ni pogojena s časom in krajem ter zgolj s Christiane F kot avtorico knjige,” so besede režiserja igre Bojana Levaka-Gusa. Igrata Petra Kežman in Martin Pinterič. S.V. slovenski dom - naš drugi dom Odprti problemi med Slovenijo in Hrvaško - politična groteska Kot politično grotesko je odnose med sosednjima državama označil predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem ^arko Šonc, ki je v parlamentu govoril na temo slovensko - hrvaških odnosov in kako se ti odražajo pri Slovencih na hrvaškem. Slovenci, živeči na Reki in v njeni okolici, pa nekatere svoje težave rešujejo tudi s pomočjo “konzularnih dnevov”. Predsednik Šonc je po nastopu v ^Žavneni zboru dejal: “Pravijo, da ^ern bil zelo kritičen, vendar menim, T? sPet ne tako, ker prihajam iz sre-,lne’ ko Slovenci najbolj občutimo, ^4) se dogaja v odnosu večinskega Naroda Hrvatov do nas Slovencev in 1Cer zato, ker pogovori o nerešenih plevah med državama trajajo že 10 k to pa seveda vpliva na medseboj-■0 sožitje. Ob tem so se že začeli pokljati manjši izpadi, saj se je v jpaškem saboru slišala beseda “frus-. aciJa” Hrvatov do Slovencev. In če slišiš v parlamentu, se moraš tudi Prašati zakaj. Zato sem pogajanja ed eno in drugo državo od odprtih -j, °b!ernov banke, Piranskega zaliva, im novega Vrha in še veliko jih je, snoval “politična groteska”. • Vzaprav pa to niti ni čisto ustrezno j^Oovanje, kajti Slovenci, ki živi-na Hrvaškem, vse te probleme žlvljamo še veliko huje. Povedal Hu tUb' to, da seje vojna na Balka-k0 ^ela s prepiri preko medijev, ka-. je končala, vemo. Z govorom Pa i z^£l opozoriti vse v slovenskem a,nentu, posebno poslance, ki so 'liih eni in imajo stike v teh pogaja-tria ’. da se zavedo, da Slovenska Jrina živi tudi na Hrvaškem. Če 1,11 Zebjo dobro in sožitje na Hrvaš- kem, naj začno ta pogajanja potekati v neki drugi smeri, sploh pa ne na način, da mora Hrvaška podpisovati sporazume pod pritiski ali celo s posredovanjem nekoga drugega - denimo Evrope. Sicer je organiziranost Slovencev na Hrvaškem preko zveze dobra, ni rečeno, da ne bi bila lahko še boljša, toda ko to delaš, vidiš, da ni vse tako lahko. Slovenci na Hrvaškem moramo veliko narediti sami in ne pričakovati, da bo kdo drug kaj naredil za nas.” Iz srečanja v parlamentu je Darko Šonc (na fotografiji) še izpostavil probleme Slovencev v Avstriji in s Haiderjem ter spregovoril o zapletenem položaju v Italiji, kjer so Slo- venci dobili zaščitni zakon, ki je še slabši, kot je bil prejšnji, saj ima desničarska oblast do manjšine zelo protisloven odnos. Če odštejemo probleme z radiem, ki jih ima slovenska manjšina na Madžarskem, se zdi, dajih ima ta še najmanj. Nasploh pa je bilo slišati zaskrbljenost za prihodnost slovenstva zunaj meja domovine, vlaganje v slovenski jezik in kulturo pa je investicija, ki se dolgoročno izplača. Predsednik Šonc je srečanje, ki gaje organizirala komisija, ocenil pozitivno, saj ima ta dobre namene in vizije, nekatere stvari bo v prihodnosti potrebno še doreči, udeleženi predstavniki so imeli možnost povedati, kje so problemi, med sabo so se spoznali in izmenjali izkušnje. Kaj bo naredila politika, pa bo pokazal čas. Konzularni dnevi v KPD “Bazovica” Reka Pričeli so se takoj po osamosvojitvi obeh držav, potekajo že 11. leto vsako prvo sredo v mesecu in sicer v dogovoru in s sodelovanjem slovenskega veleposlaništva zato, da ne bi Slovenci po vsako rešitev hodili na Veleposlaništvo v Zagreb. Kon- zularnih dni se udeležujejo konzuli, ki se menjajo, sedaj je to konzul Marjan Ristič, stalnica pa je Ivanka Fili-pan, ki je zaposlena na konzularnem oddelku. Konzularna služba nudi reševanje problemov in težav slovenskih državljanov, ki živijo na Reki in v njeni okolici (tam jih živi zelo veliko), od posredovanja različne dokumentacije - po osamosvojitvi so bili to certifikati in pridobivanje slovenskega državljanstva - do pravne pomoči, ki jim je potrebna. Trenutno so aktualni potni listi in vloge za izdajo dovoljenj za začasno bivanje hrvaških državljanov v Sloveniji zaradi dela oz. delovnih viz, tudi študentov. Rešujejo probleme raznih odškodnin in še vedno so aktualne prošnje za sprejem državljanstva Slovenije, je povedal predsednik društva Vitomir Vitaz in dodal, daje bila tudi prva julijska sreda zelo živahna, saj seje konzularnega dne udeležilo preko 30 strank. N at j a Jenko Sunčič Oddaja za Slovence v zamej-st\’ii je na sporedu vsakih 14 dni od 20. do 21. ure na Radiu Brežice in Radiu Sevnica. Naslednji lahko prisluhnete 29. julija. KULT 2002? THE ART OF TOLERANCE! Brežice - “Za Kult je potreben nek drug čas, druge okoliščine, drugi ljudje, večja pripravljenost in večji posluh. Temeljil je na oživljanju starega mestnega jedra; odrezati ga, je, kot materi odstaviti otroka, a za kulturno dogajanje bomo poskrbeli,” je zagotovila direktorica Mladinskega centra (MC) Brežice Patricija Čular. Pojasnila je še, daje odbor treh Kultov festivale zastavil za širše množice, cilj ni bila samo mladina ali kot projekt MC. Vsako leto so na izvedbo festivalov dobili pozitivne odzive, saj so bili obiskovalci zastopani širše. Zato so pričakovali, da bo festival postal trajnejši in da bodo tudi ostale institucije, ki se ukvarjajo s kulturo, spoznale in prepoznale potrebo po takšnem festivalu. Vsi trije Kulti so bili ob maksimalni podpori pokriti v višini ene desetine vseh stroškov; MC, ki je orientiran v populacijo mladih, pa si ne sme in ne more privoščiti finančnega kritja tako široko zastavljenega programa. “Letos pa se je zgodilo to, da smo v slovenskem merilu dobili odobreno izvedbo mednarodne mladinske izmenjave pod imenom “THE ART OF TOLERANCE” med 26.7. in 5.8., ko bo v Brežicah skupno 100 udeležencev in priznanih mentoijev iz 11 držav. Ti bodo v tem času znotraj devetih različnih delavnic ustvaijali na temo strpnosti, javnosti pa bo celotna zadeva predstavljena v soboto, 3. avgusta, in sicer v obliki sejma, ki ga pripravljamo z Zavodom za turizem občine Brežice. To bo celodnevno kulturno dogajanje, sam namen pa je pripeljati v kraj pestro skupino mladih ustvarjalcev, javnosti predstaviti mladinsko kulturo z delom MC ter ustvariti navezave in možnosti izmenjave z drugimi skupinami,” je trenutno dogajanje pojasnila Čularjeva. Ker je to naj večja izmenjava mladih v Sloveniji, so dobili veliko podporo in zaupanje s strani Nacionalne agencije MOVIT, ki izvaja program Evropske skupnosti mladine. V sklopu tega programa je MC že poslal v tujino 43 mladih iz Brežic in redno gosti 2 tuja prostovoljca. Projekt organizirajo z Društvom študentov Brežice, s katerim je povezan del njihovih aktivnosti. N. Jenko S. ŠPORT padalstvo Najboljši “padali” v Posavju Cerklje ob Krki - Od 15. pa vse do jutri, 26. julija, je na letališču Cerklje ob Krki zbrana smetana svetovnega padalskega športa. Namreč v tem času sta se na skupnih pripravah srečali in spoznavali slovenska in belgijska vojaška padalska reprezentanca, obe pa sodita v sam svetovni vrh. Nenazadnje so člani slovenske reprezentance svetovni prvaki v skokih na cilj, gostje pa se lahko pohvalijo z naslovom svetovnih prvakov v likovnih skokih. Padalci pri treningu uporabljajo letalo 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske Pilatus PC-6 turboporter. Kot nam je ob tem povedal organizator skupnih priprav, sicer pa trener in vodja slovenske reprezentance, Drago Bučar, je v Cerkljah skupno 25 padalcev, med njimi 11 gostujočih, namen pa je bil seveda izmenjava bogatih izkušenj na obeh straneh. K.M. Belgijec na “delu ” atletika Jure, Simona, Primož in Borut Ljubljana - Posavski atleti so zelo uspešno nastopili na članskem državnem prvenstvu, predvsem so se izkazali brežičani, saj so v močni konkurenci osvojili kar tri naslove državnih prvakov, ob tem pa so se domov vrnili še z dvema drugima in enim tretjim mestom. V skoku s palico je tako naslov državnega prvaka osvojil Jure Rovan, preskočil je 536 cm, met kladiva pa je pripadel bratu in sestri Kozmus. Simona je orodje zalučala 54,97 metra, Primož pa 74,79 metra. Janja Budna je v skoku v višino z rezultatom 171 cm zasedla 2. mesto, prav tako drugi pa je bil tudi Krunoslav Herakovič v metu kladiva z rezultatom 49,50 metra, medtem ko je bila Mateja Drobnič v skoku s palico tretja z rezultatom 350 cm. Tudi sevniški atleti se lahko pohvalijo z odličnimi uvrstitvami, Borut Veber celo z naslovom državnega prvaka v teku na 800 metrov in doseženim časom 1:52,75, 4. mesto pa je osvojil v teku na 1500 metrov. Prav tako je bila četrta tudi Anita Gnidica v metu krogle, ostali Sevničani so osvojili mesta od šestega do štiriindvajsetega, trije so izboljšali tudi svoje osebne rekorde. streljanje - trap Svetovno prvenstvo Lahti - Na svetovnem prvenstvu na Finskem so slovenski strelci med strelskimi disciplinami nastopili tudi v streljanju na premikajoče tarče - olimpijska disciplina trap. Najprej so končale tekmovanje članice in mladinke. Najuspešnejša je bila Maja Frangež, ki je s 64 zadetki osvojila 15. mesto, Tamara Matko je zasedla 28. mesto z 61 zadetki. Skupno je nastopilo 50 članic, svetovna prvakinja pa je postala Rusinja Elena Tkach s 93 zadetki, pred olimpijsko prvakinjo Litvanko Gudzine-viciute z 92 in Kitajko Wangovo z 91 zadetki. Med mladinkami je bila najuspešnejša Polona Kodermac, ki je osvojila 12. mesto s 44 zadetki, prvakinja pa je postala Kitajka Sun Dongi s 67 zadetki. S svojimi nastopi so zadovoljili tudi mladinci, med njimi pa je bil najuspešnejši prav strelec iz Posavja Marko Slemenšek, član SD Rudar Globoko, ki je osvojil 25. mesto s 105 zadetki, drug posavski strelec Matija Mlinarič pa je končal na 33. mestu s 100 zadetki. Nastopilo je 44 mladincev, svetovni prvak je postal Anglež Edward Ling 119+5, drugi je bil Oguzan Tuzun (Turčija) 119+4 in tretji pa Giovani Cernogoraz (Hrvaška) 119+0 zadetkov. 5. krog lige Kunšperk - V skupini Center je bil izveden reden peti krog lige v trapu. Tudi tokrat so bili dolenjski in posavski strelci med najboljšimi. V posamezni konkurenci je slavil zmago Šentjemejčan Drago Drobež z 91, pred Janezom Guštinom (Semič) 89 in Sevničanom Gorazdom Slemenšek 86 zadetkov. Ekipna zmaga je pripadla strelcem Iskre Semiča v sestavi Dušan Šimec, Avgust Bučar in Tadej Burazer s 185 zadetki, ekipa Rudar Globoko v sestavu Gorazd Slemenšek, Aleš Strgar in Rudi Mlinarič pa so bili s 182 zadetki tretji. Spoštovani športniki, športna društva, klubi Vabimo vas, da vse športne rezultate pošiljate najkasneje vsak ponedeljek do 10. ure na elektronski naslov karmen.molan@radio-brezice.si, sicer jih ne bomo mogli objaviti; to pa je tudi pravi naslov za vse dogovore v zvezi z obiskom v oddaji skupnega programa Radia Brežice in Radia Sevnica “Ponedeljkovo športno popoldne -ponedeljkov klepet”. Dobrodošli med nami in veliko športnih uspehov! Uredništvo 3? vleka vrvi Gamsi drugi Završe - Športno društvo Gamsi iz Sevnice se je udeležilo mednarodnega turnirja v vlečenju vrvi, ki ga je organiziralo Športno kulturno društvo Završe s Koroške. V močni konkurenci štirih slovenskih in treh hrvaških klubov je ekipa Gamsov osvojila 2. mesto. Zmagala je ekipa Matulji iz sosednje Hrvaške. Naslednji mednarodni turnir v vlečenju vrvi bo v soboto, 27.7.2002, v organizaciji Športnega društva Veseljaki iz Kopra. alpinizem Posavci so ponosni nanje Posavje - Dobra polovica načrtovanega časa je minila, kar seje 7-članska odprava Posavskega alpinističnega kluba (PAK) odpravila na enomesečno 1. alpinistično odpravo v Ande. V tem času so dosegli že veliko zastavljenih ciljev, seveda pa so pred njimi še novi. Da so člani odprave ponos Posavja, dokazuje tudi dejstvo, koliko ljudi spremlja njihove podvige neposredno preko spletne strani www.pak-klub.si. Če tudi vas zanima, kaj so v tem času člani odprave dosegli, kako se znajdejo v nevsakdanjih razmerah in kakšne dogodivščine doživljajo, si oglejte njihovo spletno stran. Ker pa je možno preko spleta z odpravo tudi “poklepetati”, ste dobrodošli, da jim napišete kaj spodbudnega tudi vi. Člani odprave se bodo vrnili domov v noči s 4. na 5. avgust, o svojih vtisih pa bodo spregovorili tudi poslušalcem skupnega programa Radia Brežice in Radia Sevnica v ponedeljek, 12. avgusta, od 17.30 dalje, ko bo na sporedu oddaja “Ponedeljkovo športno popoldne” in z njo tudi rubrika “Ponedeljkov klepet”. skoki v vodo Spet bodo skakali Kostanjevica na Krki - V organizaciji ŠD Otok Kostanjevica se bo v soboto, 27. julija, od 13. ure dalje odvijalo tradicionalno tekmovanje “4. skoki v vodo”. Organizatorji tudi tokrat obljubljajo pester in zanimiv program in vabijo vse pogumne, da se jim pridružijo in tudi sami skočijo v vodo. Vsako leto so atrakcija, bo tudi letos tako ? Najprej se bodo v dveh serijah pomerili najmljaši tekmovalci v starosti do 13 let. Skakali bodo s 5 metrov višine, zanje se tekmovanje začne ob 13. uri, od 14. ure dalje se bodo pomerili tekmovalci na višini 7 metrov, zanje bodo veljale tri serije, prav tako tri serije pa bodo tudi za skoke z najvišje skakalnice, 12 metrov, ki pa se bodo začeli ob 16. uri. Po uradnem delu tekmovanja bodo sledile še zanimive igre v vodi, po 19. uri pa bodo proglasih najuspešnejše skakalce letošnjega tekmovanja. plavanje “Veronika 2002” Kamnik - Na mednarodnem plavalnem mitingu “Veronika 2002” , kjer se je predstavila tudi članska reprezentanca Slovenije, ki odhaja na Evropsko prvenstvo, so med ostalimi nastopili tudi mladi posavski plavalci iz Plaval nega kluba Celulozar Krško. Jaka Kramaršič je med mlajšimi dečki zmagal na 50 m hrbtno, dvakrat je bil drugi in sicer na 50 m prsno in na 100 m prsno, 3. mesto pa je osvojil še na 50 m delfin. Pri deklicah je bila Nina Mandl druga na 100 m prosto in tretja na 100 m hrbtno, osvojila pa je še dve 4. mesti in sicer na 50 m prosto in 50 m delfin. mali nogomet Tradicionalni turnir Cerklje ob Krki - V organizaciji Športnega društva Sušica -Dol. Pirošica je potekal tradicionalni 24. malonogometni turnir, ki se ga je udeležilo enajst ekip-Zmagala je ekipa ŠD Krka Krška vas pred ŠD Boršt in ekipo Blondy Bušeča vas, medtem ko je bila četrta ekipa Gorica bar Arh. Za najboljša strelca sta bila proglašena Bojan Zupan iz ekipe Blondy ter Dejan Urbanč - Gorica bar Arh, ki sta oba dosegla tri zadetke, najboljši vratar turnirja pa je bil Mario Bukovinski - ŠD Krka. speedway Šantejevi nastopi Krakow - V dvoboju ekipe Wanda, za katero nastopa tudi posavski voznik Izak Šantej, član AMD Krško, in ekipe Iskra iz Ostrova, je zmagala slednja Z rezultatom 47:41. Šantej je zabeležil tri zmage, dvakrat pa mu je ponagajal motor in je ostal brez točk. Sicer pa se je posavski voznik udeležil tudi dirke v Slanyu, kjer je zasedel 6. mesto. Stoodstotna zmaga Kostanjevica na Krki - V Kmečkem hramu se je zbralo 41 šahis-tov na tradicionalnem 8. hitropoteznem šahovskem turnirju za amaterje in kategornike. Brez izgubljene točke je zmagal je mojstrski kandidat Marjan Kastelic iz Novega mesta, drugi je bil Gorazd Novak, tretji pa Hilmija Ahmatovič, oba ŠK Triglav Krško. ' Šahisti, zatopljeni v igro. Med amaterji pa je zmagal Iztok Košak iz Kostanjevice. Nazive najboljših so si priigrali: pri ženskah Mirela Ahmatovič, med mladinkami Nataša Bučar, pri mladincih Primož Kranjec, pri osnovnošolcih pa Timotej Cirenski. Redni turnir Sevnica - V organizaciji ŠK Milan Majcen iz Sevnice je potekalo posamezno prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu za mesec julij 2002, ki se gaje udeležilo 12 tekmovalcev. Tokrat je zmagal Milan Mitrovič s 6 točkami pred Janezom Blasom in Borisom Mitrovičem. Po sedmih turnirjih pa je v skupnem seštevku v vodstvu Zvonko Mesojedec, ki ima 63 točk, trenutno drugi je Milan Mitrovič z 61 točkami, tretji pa Miroslav Sibilja z 61 točkami. motokros Funovci spet uspešni Brnik - Na tretji dirki za mednarodno motokros prvenstvo IMC-ki je istočasno štela tudi za pokal Dunlop, se je na Brniku med 22 motokrosisti iz štirih držav razreda 85 kubičnih centimetrov od treh članov Fun športovega Bence MX teama najbolje uvrstil Nik Rovan-ki je na dirki nastopil bolj zaradi treninga kot zaradi uvrstitve, saj je zadnje dni bolj malo treniral. Nik je bil v obeh vožnjah in tudi skupn0 šesti. Med tiste, ki so v obeh vožnjah osvojili točke, se je uvrstil tudi Domen Janc, kije bil na koncu petnajsti. Tretji Fanovec Tomaž Sal°' bir je tokrat v obeh vožnjah ostal brez točk. Tudi njemu seje poznalo-da nekaj časa ni treniral in da mu proga na Brniku kljub atraktivni!11 skokom ni najbolj odgovarjala. V prvi vožnji je bil osemnajsti, v drug1 in tudi skupno pa devetnajsti. f) Nik Rovan, motokrosist krškega Fun športa, je letos kar petkrat ^ na stopničkah državnega prvenstva, trikrat je bil tretji, dvakrat gi, na dveh dirkah pa zaradi poškodbe ni nastopil. Vse bolj uspeje pa je tudi v tujini. Tako je na prvi dirki za pokal Alpe Adria v italji!l’, skem Arcu osvojil 3. mesto, uspešno pa je nastopil tudi na dirU evropskega prvenstva. Ž-Z? < ~ er KRONIKA 13. julij - Dan šoferjev in avtomehanikov 50 let ZŠAM Brežice Brežice - Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Brežice je bilo ustanovljeno leta 1952. Ob svojem prazniku in 50. obletnici združenja so pripravili slovesnost, na katero so privabili stanovske kolege iz 30 društev po Sloveniji ter predstavnike s hrvaške strani. Na prireditveni prostor pri spomeniku Kose v Brežicah se je vila povorka okoli 500 udeležencev. Številni osnovnošolci iz Brežic so bili na kolesih, rolkah in skirojih, sodelovali sta obe domači godbi iz Kapel in Loč, navdušile so mažoretke iz Loč. Sledijo je okoli 25 praporov združenj in ob slavljencih še uniformiranci iz cele države. V motorozira-nem delu so sodelovali starodob-niki - starejši motorji in osebni avtomobili, predvsem iz brežiške občine, vozila Policijske uprave Krško ter med službenimi vozili gasilska, reševalna in vozila av-tošol ter avtobusi in tovornjaki. ZŠAM Brežice združuje okoli 140 članov, predsednik Ivan Vogrinc je bil ob številnem odzivu v pozdravnem nagovoru vidno ganjen. V duhu prenove Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije je zbrane pozdravil in jim ob prazniku čestital novoizvoljeni predsednik krovne zveze združenj Igor Pipan. Med Svečana parada po brežiških ulicah uglednimi gosti sta spregovorila minister za promet Jakob Presečnik in župan občine Brežice Vladislav Deržič. Slovesnosti se je udeležil še državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, sicer domačin Miha Molan, ter številni predstavniki lokalne skupnosti. Na prireditvi je upokojenec Stefan Pinterič z Bizeljskega prejel plaketo z zlatim vencem za dolgoletno članstvo. V brežiškem združenju je od prvega dne, še pred tem je bil član ZŠAM, številni so se ga spomnili kot voznika avtobusa v domačem kraju. V nekoliko bolj sproščenem vzdušju so na dvorišču restavracije pri Blagovnici nadaljevali s čestitkami in izmenjavo daril ter podelili diplome „vzorni Voznik" Šveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Francu Poloviču starejšemu, Janezu - Janku Petanu, Feliksu Peterkoču in Ivanu Rožmanu. Suzana Vahtarič Od 5. avgusta novi - rdeči potni listi Vzrok napada neznan Slovenija, Posavje - V zadnjih mesecih upravne enote po Sloveniji prejemajo nekoliko večje število vlog za zamenjavo starih potnih listin. Vzrokov za to je več; večjemu številu starih Potnih listin namreč poteče veljavnost, čas letnih dopustov in počitnikovanj v tujini, predvsem Pa bližajoči se 5. avgust, ko preneha veljavnost dosedanjih modrih potnih listov R Slovenije. 5. avgusta dosedanji . modri potni list ne bo Javen z'v°o Ministrstva za 2adeye (MNZ) večina a°v čaka na njihovo z: 0 zadnjega trenutka. T S,UJe rok izdelave na pri d° štiri tedne. Od začetka izdaje n J lisfmr,,i„. list okoli 612.00 0v- Tedensko vloži vi P°tni Ust okrog 25.001 °V’ enako tudi za os ^co, ki služi kot pol s (rrent v vse sosednje Lichtenstein it Tisti, ki potujejo dlje, morajo imeti veljaven potni list. Določene države zahtevajo, daje ob vstopu na njihovo ozemlje potni list veljaven vsaj tri ali celo šest mesecev. Na Upravni enoti Krško je od nekaj več kot 28.000 prebivalcev za potni list doslej zaprosilo 6.500 oseb, samo v juniju več kot tisoč. Na Upravni enoti Sevnica je od skoraj 18.000 prebivalcev za to potovalno listino vloženih nekaj manj kot 4000 vlog. Na Upravni enoti Brežice pa je od 24.000 prebivalcev za novi potni list zaprosilo šele 5500 državljanov. Podatki so sicer po napovedih upravnih enot zbrani vedno ob za- četku meseca. Cena potnega lista z upravno takso je okoli 8.000 SIT. Glede na to, da se potni list za otroke do četrtega leta starosti izdaja z veljavnostjo dveh let, od četrtega do 18. leta pa z veljavnostjo 5 let, je ustrezno znižana tudi višina upravne takse. Za državljane, ki bodo morali star potni list zamenjati pred potekom polovice veljavnosti, se obračunava upravna taksa le v polovični vrednosti. Sicer pa lahko državljani za rtov potni list zaprosijo kadarkoli tudi po 5. avgustu. Suzana Vahtarič Brestanica, 21. - Policisti policijske postaje Krško so bili okoli 22. ure klicani v Brestanico. Ugotovili so, daje osumljeni 20-letni A.K. iz okolice Krškega iz neznanega razloga pretepel 19-letnika iz okolice Krškega. 19-let-nik je s prijatelji prišel v gostinski lokal, kjer je že bil osumljeni s svojo družbo. Ko je 19-letnik lokal zapuščal, je za njim prišel A.K. s prijateljem in sta ga pričela pretepati z rokami in nogami po celem telesu. Lastnik lokala je situacijo pomiril, oškodovanec pa se je vrnil v lokal. Osumljeni A.K. je prišel za njim v lokal in ga zopet pričel tepsti. Oškodovani 19-letnik je zaradi poškodb po glavi in telesu iskal zdravniško pomoč v ZD Krško, zoper osumljenca pa bodo policisti podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Krškem. °tek sodnega ^stopka Vpra.šanje: letvi"6? s°diščem se mi že pet ker pravda za odškodnino; 1' *e videti konca, me vest.ma ali je sodišče dolžno iz-n VSa^ dokaz, ki ga predla-hoč'asprotna stranka, ki očitno zavlačevati postopek? K iz Brežic ^^govor: bi bilo misliti, da je n°st navedbe pomembnih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin pravnih dejstev za pravdo samo v rokah strank. Novi zakon o pravdnem postopku sicer res daje večjo vlogo strank, vendar predlogi za izvedbo dokazov ne smejo biti samo v njihovih rokah. Sodišče-je dolžno stranke spodbuditi, da pisno navedejo vsa tista odločilna dejstva, za katera menijo, da so pomembna za pravdo. Zato je dolžno stranke aktivirati, da jih navedejo, in ne sme biti le nemi opazovalec ter prepustiti, da stranke lahko predlagajo tudi dokaze, ki so za pravdo nepomembni. Zato tudi Zakon o pravdnem postopku določa, da mora sodnik sprejeti dokazni sklep, v katerem mora navesti dejstva, ki se bodo ugotavljala in s katerimi dokazi se bodo ugotavljala ter razloge, zakaj je izvedba posameznih dokazov zavrnjena. V sprejetju popolnega dokaznega sklepa je torej tisto orodje, s katerim sodnik lahko in tudi mora vplivati na to, da pravni nasveti bo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in da se postopek ne bo po nepotrebnem zavlačeval. Popolni dokazni sklep je sporočilo strankam, katera dejstva šteje sodišče za pravno odločilna in jim daje možnost, da po potrebi še dodatno navedejo dejstva, za katere menijo, da so odločilnega pomena za presojo o tožbenem zahtevku. Popolni dokazni sklep strankam tudi oteži, da bi se kasneje morebiti sklicevale, da jim ni bilo znano, katera dejstva sodišče šteje za pravno odločilna, poleg tega pa sodniku tudi olajša napisati obrazložilno sodbo. Ker pravite, da v vašem primeru sodišče izvaja po vašem mnenju nepotrebne dokaze, ki jih predlaga nasprotna stranka, vas bo gotovo zanimalo, kdaj se lahko izvedba dokaza zavrne. Izvedba dokaza se lahko zavrne: 1. Če se z njim dokazuje neko dejstvo, ki z zadevo nima nobene zveze; - če se z njim dokazuje dejstvo, ki je že dokazano; - če je predlagani dokaz popolnoma neprimeren. 2. Če je prepozno predlagan, ker po novem mora tožnik najkasneje na glavni obravnavi predložiti ustrezne dokaze za utemeljitev svojega zahtevka, kasneje pa samo, če jih brez svoje krivde ni mogel predložiti že prej. 3. Če je bil dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic, izvedba tega dokaza pa bi pomenila ponovno kršitev človekovih pravic. V vašem primeru pravite, da nasprotna stranka vedno šele na glavnih obravnavah predlaga nove dokaze, tako da se o njih tedaj ne morete takoj izjasniti in se zato zavlačuje postopek. Zakon določa, da je vsaka stranka dolžna do konca prvega naroka za glavno obravnavo, navesti vsa dejstva in dokaze in se izjasniti o navedbah in dokazih Alkohol na cesti je nevaren! Posavje - Na Policijski upravi (PU) Krško so se odločili, da bodo v petek, 26. julija, na območju celotne policijske uprave izvajali poostren nadzor prometa v akciji “PROMIL”, kjer bodo policisti posebej pozorni na prisotnost alkohola pri voznikih. Policisti bodo posebno pozornost namenili tudi kategorijam voznikov, ki med vožnjo in ko začnejo voziti, ne smejo imeti alkohola v krvi, to so vozniki motornih vozil C, E ali D kategorije, vozniki vozil za javni prevoz oseb ali stvari ali prevoz oseb za lastne potrebe, vozil, s katerimi se prevažajo nevarne snovi, poklicni vozniki med opravljanjem službe, vozniki inštruktorji med usposabljanjem, kandidati za voznike pri praktičnem usposabljanju in vozniki začetniki. Ostali vozniki lahko imajo do 0,5 grama alkohola na kilogram krvi pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Alkohol izrazito vpliva na človeka, tudi na voznika in njegovo ravnanje v cestnem prometu, saj zavira delovanje človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu. Zmanjšuje namreč zbranost, zmožnost zaznavanja dražljajev in odzivanja nanje, predvsem pa se povečuje število napak, ki jih voznik naredi med vožnjo. Poveča se zaupanje v lastne sposobnosti in v zmožnost obvladovanja situacije. Posledica je seveda vožnja prek zmožnosti voznika in vozila, pri čemer voznik ne upošteva prometnih razmer in drugih udeležencev v prometu. Vozniku pod vplivom alkohola se zmanjša ostrina vida, reakcijske sposobnosti se poslabšajo, hitreje se pojavi utrujenost. Voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, pomeni nevarnost za vse udeležence v prometu, tudi zase! Značilno je, ugotavljajo policisti, daje alkohol prisoten v tretjini povzročiteljev najhujših prometnih nesreč. S količino-popitega alkohola pa se strmo dviguje tudi stopnja tveganja oziroma verjetnost, da bo voznik povzročil nesrečo zaradi vožnje pod vplivom alkohola. PUK/S.V. Motil jih je avto! Trnovec, 21. - V nedeljo dopoldne seje skupina petih mladostnikov najveijetneje dolgočasila. Kaj drugega naj bi mladeniče v starosti od 17 do 21 let vodilo do izživljanja nad parkiranim vozilom? Osebno vozilo, ki je bilo parkirano na travniku v bližini Gasilskega doma Trnovec, so prevrnili na bok, nato pa spet postavili na kolesa. Po prvih ocenah je za okoli 50.000 SIT škode. Ker lastnik pregona zoper storilce ni zahteval, bodo policisti zadevo zaključili s poročilom na okrožno državno tožilstvo. Poostren nadzor na HI Posavje - Policisti policijske uprave Krško so minuli četrtek sodelovali v poostrenem nadzoru prometa na hitri cesti H1 Ljubljana - Obrežje. Ustavili so kar 37 voznikov, ki so prekoračili hitrost. Najvišjo hitrost so izmerili pri vozniku, kije vozil s hitrostjo 156 km/h. Dva voznika so predlagali sodniku za prekrške, enega le opozorili ter izdali 34 plačilnih nalogov. Pri podobnem poostrenem nadzoru 7. junija so zabeležili bistveno manj kršitev, za staljene prekrške so izdali le 24 plačilnih nalogov. Nalepke lahko lepimo tudi sami Ljubljana - Decembra lani uveljavljeni pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil je dočakal prvo spremembo. Spremembe se nanašajo predvsem na nalepko za označevanje tehnične brezhibnosti vozil oziroma njeno nameščanje. Odslej si jo lahko namreč namestijo tudi vozniki sami in tako prihranijo nekaj 100 SIT. Nalepko je doslej v spodnji desni kot notranje strani vetrobranskega stekla vozila nameščal le pooblaščeni tehnik-kontrolor, takšna ureditev pa med uporabniki ni naletela na odobravanje, saj so nastajale vrste. Lastniki vozila imajo v spremenjenem pravilniku možnost izbire, ali bodo nalepko za tehnični pregled nalepili lastnoročno, še vedno pa bodo nalepko lepili tudi tehniki v pooblaščenih podjetjih, ki opravljajo dejavnost registracije vozil. STA nasprotne stranke. Sodišče načeloma od tega predpisanega določila v Zakonu o pravdnem postopku (286.Č1.ZPP) ne bi smela odstopati. To pa istočasno tudi pomeni, da si mora sodišče za prvi narok rezervirati toliko'časa, da ga bo korektno in v skladu z zakonom tudi izvedlo. Če pa se stranka zaradi obširnosti novih navedb in dokazov nasprotne stranke na prvem naroku o njih ne more v celoti izjasniti, mora nasprotni stranki dovoliti, da se o njih izjasni na drugem naroku oziroma v pisni vlogi. Tedaj pa mora sodišče preložiti obravnavo na določen datum. To lahko stori tudi v primeru, če postavi izvedenca. V tem primeru mora upoštevati čas, ki je potreben izvedencu, da bo lahko napravil izvedensko mnenje. Že razpisani narok bo silil izvedenca, da bo izvedensko mnenje izdelal v postavljenem roku. Le iz opravičenih razlogov, ki jih mora sodnik vnesti v zapisnik, se obravnava lahko preloži za nedoločen čas. Prav zato me čudi, ko navajate, da vam sodišče pogosto prelaga obravnave za nedoločen čas, kar vas jezi in vam daje občutek, da si sodišče privošči vmesne premore, ko na zadevi nič ne dela. Vprašanje: Ali se kot dokaz lahko uporabi izjava priče oz. če je v vsakem primeru potrebno ustno zaslišanje priče? P.M. iz Krškega Odgovor: Priča mora odgovarjati ustno. Prvi odstavek 238.člena Zakona o pravdnem postopka določa, da je pričo potrebno neposredno zaslišati. Predloženo pisno izjavo priče, ki ni bila neposredno zaslišana, ni možno obravnavati kot dokaz z zaslišanjem priče. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Sava Glas, 24.7.2002 Gostilna, trgovina in sadjarstvo A Šentjanž 14, 8297 Šentjanž Telefon: (07) 81 85 661 E-mail: gtm.repovz@siol.net www.gostilna-repovz.si 'k* mn i •/'■'Op'N niBBBl jC J NA SMETITI Ricmž Polo basis. Svež in ugoden! “K?-?** * 1 V iMf- - V mesecu juliju vas ohladimo z brezplačno klimo. Lahko pa se preprosto odločite za ugodnejšo ceno vozila. V obeh primerih prihranite 190.000 tolarjev*. Ponudba velja do konca julija 2002. Že od 1.760.000 tolarjev" Prišel, prevzel, zmagal. Polo. *cene v SIT so odvisne od valutnih razmerij Radanovič Brežice d.o.o. ^ Černelčeva ulica 5 Telefon (07) 49 92 150 _____8250 Brežice Telefax (07) 49 92 172 Radanovič Brežice •e # CteDOte 8SK°][rQQg1S) Savska cesta 20c, 8290 Sevnica, telefon 07/ 81 61 800 - trgovske enote z živili, kmetijskim reprodukcijskim materialom (gnojila, škropiva, krmila, semena), gradbenim materialom in tehničnim blagom v Sevnici, Tržišču, Šentjanžu, Dolenji vasi, Bučki in Studencu - predelava mesa in zakol goveje živine ter prašičev Opel POSTAVLJA MERILA. Posebna ponudba: samo 1.660.000 SIT OPEL-©- j?ia \ OPEL CREOIT AVTOCENTER PE Brežice • Cesta svobode 37 • 8250 Brežice 07/ 499 23 13 • info@avtocenter.rdo.si TOM pri ZPMS BREZPLAČEN KUC ■ VSAK DAN OD 13*0050" H Poslovni ■ CENTER PC TA-BU Krško, CKŽ 141, 8270 KRŠKO H*sns§ OD PROIZVODNJE IN DOBAVE DO KVALITETNE MONTAŽE PVC OKNA IN VRATA-VHODNA VRATA GARAŽNA VRATA-LESENA OKNA IN VRATA _ „„ PVC OKNA IN VRATA Tel.: 07/ 81 61 950, Fax: 07/ 81 40 532 -sest komorni profil Obrtna cona Boštanj tonotesneJe0"1 VHODNA VRATA Dol. Boštanj 54f, 8294 Boštanj e-mail: termoglas@siol.net .Sčneba^e -razrie™ vzorci http://www.term0glas.si -protivlomno okovje > *rf * 7 E S * 2 7 5 * ur*"* * m ' «r 1 **« i „ ’ 2 j i ifPMiNik* j V naših slefih * bedovalje-dragoc^nosti varne! 2 7 4 Prednosti 7 5 ■ v sef lahko skranite vse vaše dragocenosti - zlatnino, drage kamne, vse neprecenljive listine, oporoke, zavarovalne police, razne pogodbe, potrdila o lastništvu vrednostnih papirjev... ■ jamčimo vam diskretnost in tajnost ■ vsebina sefa je znana samo vam ■ sef lahko najamete za različno obdobje ■ velikosti sefov so različne ■ cene so konkurenčne ■ dostop do sefa lahko omogočite pooblaščencu Sef lahko najamete v Novi KBM d.d.( Podružnici Brežice, ekspozituri Brežice, Cesta prvih borcev 6, kjer vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar bi vas utegnilo zanimati. Naš poslovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. www.nkbm.si ''šiv Nova KBM d d Nova Kreditna banka Maribor Javni poziv podjetjem in samostojnim podjetnikom v Posavju Besi A Pospeševalni center za malo gospodarstvo je izbral Razvojni center Brežice za iniciatorja lokalnih grozdov za celotno Posavje. V sklopu teh aktivnosti Razvojni center Brežice koordinira razvoj povezovanja podjetij na našem območju. Med ostalimi aktivnostmi je tudi izvedba raziskave o povezovanju podjetij. Vabimo vsa podjetja, ki bi sodelovala v projektu grozdenja oz. povezovanja podjetij, da se oglasijo na sedežu Razvojnega centra Brežice, Trg izgnancev 2, 8250 Brežice ali nas obvestijo po telefonu 07/49-90-680 oz. faksu 07/49-90-681, e-pošta: rcbrezice@siol.net Sta občini Sevnica in Brežice upravičeni do deleža nadomestila iz NEK? Odgovor je DA. Tako bi tudi odgovorila večina vprašanih občanov Sevnice in Brežic. Tako so se že večkrat opredelili predstavniki političnih strank in predstavniki lokalnih in občinskih oblasti iz Sevnice in Brežic. Žal do končne in ugodne rešitve tega pomembnega vprašanja za celotno Posavje še ni prišlo. In zakaj ravno zdaj ponovno odpiranje tega vprašanja? Preprosto zato, ker je ravno zdaj za to pravi trenutek. Zaostritev vprašanja ratifikacije Pogodbe o NEK med Slovenijo in Hrvaško je še vedno na vrhuncu. Hrvaški sabor je pogodbo ratificiral, čeprav si je v Zakon o ratifikaciji vgradil dodatne varovalke o ponovnem odločanju glede reševanja vprašanj o radioaktivnih odpadkih. V Državnem zboru Republike Slovenije je ratifikacija pogodbe blokirana z zahtevo 31 poslancev po ustavni presoji. Daje pogodba slaba oz. škodljiva za Slovenijo, predvsem pa za Posavje, smo že julija lani prvi opozorili posavski poslanci. Takrat nas žal Posavje ni slišalo in ni jemalo resno. Danes, ko je že marsikaj zamujeno, pa je to v Sloveniji, predvsem pa v Posavju, še posebej pa v Krškem, problem številka ena. Z zahtevo Posavja po ugodnejših rešitvah vprašanj glede odpad- kov, financiranja razgradnje 111 varnosti, pa moramo zdaj, skopaj z ostalimi vprašanji, ra® rešiti tudi vprašanje deleža nadomestila iz NEK za obči®1 Sevnica in Brežice. Če tega vprašanja ne bomo rešili zdaj’ v paketu z ostalimi vprašanj1, potem tega vprašanja ne bo®0 razrešili nikoli. Pred posavskimi poslan®-župani, občinskimi sveti in dr® gimi je odgovornost, da na ®sl' tev tega vprašanja ne bi poz® biii. Upam, da se s tem strinja tu® krški župan. Branko Kelemin11' poslanec v DZ RS iz Sevnik knjižnica brežice Fran Milčinski v knjigi Moja ljuba deca v zgodbah o svojih štirih otrocih s toplino in humorjem opisuje zgode in nezgode, ki so mogoče le v kraljestvu živahnih, pogumnih, navihanih in nedolžnih otrok. Zgodbici Malči ima delo in Miha ima rojstni dan, narejeni po risanki Mojster Miha, bosta otrokom pričarali zgodbo brez televizije in na nek način omogočili podoživljanje risanke. Lili s pomočjo čarobnega uroka obišče Potopljeno kraljestvo Atlantida, tam pa mora prijaznim gostiteljem pokazati svoj pogum in iznajdljivost. V drugi knjigi o ljubezenskih dogodivščinah Joje z naslovom Trapaste blondinke nastopa množica sumljivih blondink, zasanjanih vzdihov, zahrbtnih zvijač in samo ščepec zdrave pameti. Vmesna postaja je mladinski roman o devetnajstletni pankerici in starem profesorju filozofije, ki se zapleteta v burno in kratko prijateljstvo, polno trmastega prerekanja o smislu življenja v svetu, kije videti popolnoma nesmiseln. Nasvete o zdravju, ljubezni in spolnosti ter odgovore na najpogostejša fantovska in dekliška vprašanja ponujata knjigi Fantovski pogovori in Dekliški pogovori. Priročnik 100 zlatih zakonov poslovne uspešnosti nudi bogastvo praktičnih napotkov in nasvetov, ki so preliti v 100 lahko razumljivih in preprosto uporabnih zakonov, ki zadevajo najpomembnejša področja dela in poslovanja. Ujemi dan je knjiga za vsakogar, ki poskuša učinkovitost spremeniti v vsakdanje doživetje v svojem življenju - poslovnem in zasebnem. Vojni novinar Junger se v knjigi Ogenj dotakne genocida in odporniškega gibanja na Kosovu, bega civilistov pred gverilci iz Kašmirja, smrtonosnega mehanizma trga z diamanti in strahovlade v državi Sierra Leone, mrtve vojne na Cipru kot šolskega primera etičnega sovraštva ter dosledne gverilske vojne v Afganistanu. Žaba v loncu je nenavadna, nesentimentalna zgodba ljubimcev iz različnih družbenih slojev našega časa, ki iščeta svoje mesto v družini in ljubezni. Avtor v romanu Pregrešna razmerja razkriva sebe in svoje najbližje v Zelo intimnih vlogah. Vrača se v rojstni kraj, otroštvo in mladost, tokrat z izkušnjo zrelega moškega, da naredi revizijo svojega življenja. Knjižnica Brežice vam tudi v poletnem času omogoča podaljšanje izposojevalnega roka 24 ur na dan. Poskrbite za podaljšavo Preko avtomatskega telefonskega odzivnika na številki 031 90 90 15 ali preko interneta http://www.bre.sik.si. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// Www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 26. julija ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Želimo vam prijetne ure ob branju knjig. Sabina Strmecki Radio Sevnica NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS \ Ilfte in priimek _________ P°djetje(naziv in naslov) davčna številka podjetja *Z; Rezanec za DDV Kraj Ulica Uatum Poštna št. Telefon _ Podpis _ tovilo izvodov tVar°-n'na s^uPaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Har(Knisk0 razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic y °cnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. ' ,y torkove bodice Bojan iz Sevnice je opozoril na neurejeno cesto Vrhovo -Drnovo, kjer je po ureditvi ostal nevaren ovinek in povsem uničena cesta. Iz Službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste so odgovorili, da se zavedajo, da je slab kilometer dolg odsek ceste Vrhovo - Flotemež v zelo slabem stanju, saj bi bilo na 800 m dolgem odseku potrebno izvesti temeljito rekonstrukcijo. Direkcija RS za ceste upravlja s skupaj skoraj 6000 km državnih cest, sredstva, ki so v proračunu RS zagotovljena v ta namen, pa ne zadostujejo za izvedbo vseh potrebnih ukrepov. Direkcija RS za ceste je v okviru sredstev rednega vzdrževanja izvedla sanacijo najbolj poškodovanega in nevarnega odseka, okoli 45 metrov. Kot odgovarjajo, je bila v okviru omenjenega ukrepa izvedena globinska sanacija, urejeno odvodnjavanje ter izvedena nova asfaltna prevleka. Direkcija RS za ceste je z izvedenim ukrepom nekoliko izbolj- šala vozne razmere na omenjeni cesti, rekonstrukcijo celotnega 800 metrov dolgega odseka bo mogoče izvesti, ko bodo v proračunu RS zagotovljena potrebna finančna sredstva. V proračunu za leti 2002/03 ta namreč niso predvidena. Marija iz Brestanice je opozorila na odstranitev reklamnih tabel in panojev v starem delu Krškega. Kot opozarja, trgovin ni več, ti pa še vedno stojijo. Na Občini Krško so preverjali, za kakšne vrste reklamnih tabel gre in na čigavem zemljišču stojijo, ker je od tega odvisen način ukrepanja in tudi razdeljena pristojnost odgovornih. Ker je Marija omenjala reklamno tablo za prodajalno Delfin, so ugotovili, da ta stoji na CKZ v Krškem. Upravna enota Krško je avgusta 1999 izdala lastnici dovoljenje za postavitev in je tabla postavljena v skladu z dovoljenjem. Ugotovili so še, da je tabla delno uničena, saj ijavi, na kar bodo lastnico opozorili. mali oglasi Kupim stare omare, skrinje, mize, stole, komode ter razne drobne predmete, stare okoli 100 let. Pokličite 07-34-66-320 ali 041-696-263. Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah. Pokličite 49-56-714. Kupimo bivalni vikend v okolici Cerkelj ob Krki. Pokličite 031-528-834. Po ugodni ceni kupim rabljeno klasično zidno opeko. Pokličite 07-49-64-445. Kupim garažo v Brežicah, v bližini vrtca. Pokličite 49-63-195. RADIO Dpc7irc Er Iv Er L 1 Vr El na 88,7 in 95,9 MHz mmM i v v" m NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA (Madtana 1994-2001) RADIO ŠTAJERSKI VAL d.o.o. Šmarja pri Jaišah, AikerOev trg 21,3240 Šmarje pri Joliah Kino Brežice Četrtek, 25.7., ob 19. uri Druga najljubša stvar, drama, ob 21. uri V pasti, triler; petek, 26.7., ob 19. uri Druga najljubša stvar, ob 21. uri Soba za paniko, triler; sobota, 27.7., ob 19. in 21. uri Soba za paniko; nedelja, 28.7., ob 19. in 21. uri Soba za paniko; ponedeljek, 29.7., ob 21. uri Soba za paniko; sreda, 31.7., ob 21. uri John Q, triler; četrtek, 1.8., ob 19. uri Vse za sina, srhljivka, ob 21. uri John Q; petek, 2.8., ob 19. uri Vse za sina, ob 21. uri John Q; sobota, 3.8., ob 19. uro John Q, ob 21. uri Vse za sina; nedelja, 4.8., ob 19. uri John Q, ob 21. uri Vse za sina; ponedeljek, 5.8., ob 21. uri Vse za sina; sreda, 7.8., ob 19. in 21. uri Časovni stroj, ZF akcija. Kulturni dom Krško Četrtek, 25.7., ob 20. uri John Q, triler; petek, 26.7., ob 20. uri Sestre, komedija; sobota, 27.7., ob 19.30 Sestre, ob 21.30 John Q; nedelja, 28.7., ob 19.30 Sestre, ob 21.30 John Q. Ponudba za prodajo prostorov v objektu HTC Sevnica Predmet PRODAJE je prostor v izmeri 106,35m2 neto v III. gradbeni fazi Hotelski trgovski center je lociran v središču Sevnice ob glavni prometni cesti v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. Zainteresirani kupci pošljite svoje pisne ponudbe na naslov: Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom "Prodaja prostora v HTC Sevnica". Dodatne informacije dobite na GSM: 041/788-222. & Sobota, 27*07*2002 ob 9*urž pri OŠ Brestanica Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. špranje in okenca posavcev Andrej Smrekar: “Institucije, ki so kot Narodna galerija, naj se ukvarjajo s svojim poslanstvom, sicer so razvrednotene.” Po nekajkratnih usklajevanjih sva z umetnostnim zgodovinarjem Andrejem Smrekarjem našla zeleno luč: “Enkrat sva se pa res morala sestati. Rodil sem se v stavbi osnovne šole v Kostanjevici, 14. 1. 1954, kjer je bil oče Lado ravnatelj in nas ni “pustil” v porodnišnico. Tako je mama Marija, učiteljica, tudi brata Boruta rodila v, tako rekoč, domači hiši. Imel sem posebno srečo, da sem bil rojen v galeriji sredi vse kulture in sem že kot otrok srečal celo vrsto ustvarjalcev od Alojza Gradnika, ki je hodil v Kostanjevico na počitnice, do opernega pevca Jožeta Gostiča, Lojze Perko pa meje večkrat portretiral, skratka rasel sem z umetnostjo. Ker je bil oče ravnatelj in jaz tudi njegov učenec, se osnovnošolskega časa spominjam kot let dokazovanja, ko nisem ničesar dosegel s protekcijo. Očetovo poučevanje me je najbolj zaznamovalo in meje največ naučil. Za opravičilo ocene slovenskega jezika sem v 8. razredu celo uro odgovarjal književnost od brižinskih spomenikov do Miška Kranjca, potem je zvonilo. Ni bilo prijetno, a je bilo prav, pri sošolcih pa je poželo občudovanje.” Spominja se učiteljev Stane Gajškove, s katero je ostajal v 1. r. po pouku, da seje naučil brati, Vele Jevšnik, ki gaje pritegnila k igranju v mladinskih predstavah, Ljube Hvala, v novomeški gimnaziji slavista Jožeta Severja in ker mu naravoslovni predmeti niso najbolj “ležali” tudi prof. Janeza Ferbatja, ki je bil po svojih pedagoških prijemih izjemen. “V višjih letnikih gimnazije pa sem bil neposredno vključen v kulturno dogajanje kraja, živel sem s Formo Vivo, ki meje motivirala, da sem se “prijel” umetnostne zgodovine. Tudi ves študentski čas sem posvečal kulturni dejavnosti. Leta '12 je nastala Goršetova razstava, uvožena iz Rima, Toronta, NewYorka, Washingtona, ki je nismo smeh odpreti, ker je bil označen za umetnika belogardista, partijske celice so grozile, oče je moral preklicati vabila in nikoli ni bilo povsem jasno, kaj seje pletlo, danes pa je to ena stalnih zbirk. 1974 je nastala Jakčeva razstava portretov ob njegovi 74-letnici, leta '15 pa akvareli Franceta Slane. Medtem sem diplomiral s temo “Van Dyckove zgodnje serije apostolov”, takoj vpisal magisterij, a se tudi zaposlil v Galeriji Božidar Jakac, ki je bila takrat na novo ustanovljena hiša, institucija, ki je odprla svoje stalne zbirke za božič leta 1974. Galerija je vezana na Pletersko zbirko, ki smo jo pripravljali za postavitev v galeriji, osnovo pa je imela v Gorjupovi galeriji v prostorih šole, kjer je bilo zbranih okoli 1500 poklonjenih likovnih del različnih domačih in tujih avtorjev, njena 1. postavitev je bila narejena leta '56 in je del Galerije Božidar Jakac. Pri tem moram omeniti, da je mednarodno komisijo Cvetlična zveza, ki je ocenjevala urejenost slovenskih mest, najbolj impresioniralo ravno sobivanje šole in umetnostne galerije. Tujcev se to dotakne do neverjetnosti in silnega navdušenja, mi pa smo ravno tako neverjetno okorni pri promociji. In če še povem, je zato, da so kulturne prireditve v Kostanjevici funkcionirale, imela mama v 3-sobnem stanovanju v enem letu 120 nočitev, z bratom pa sva nič kolikokrat spala pri hišniku.” Vse silno razkošje kulture v Kostanjevici na Krki je delo družine Smrekar. Sloves dolenjskih Benetk s kulturnim bogastvom je družina s svojim predanim delovanjem in ljubeznijo ponesla v svet. Andrej Smrekarje ob delu kustosa in direktorja Galerije Božidar Jakac študiral in magistriral s temo ‘ ‘Moderno evropsko kiparstvo’ ’. Z aktivnim znanjem več tujih jezikov je imel nešteto predavanj, referatov in seminarjev doma in v tujini, leta ’91 pa je s temo “Recepcija nadrealizma med leti 1925 - 1928” na Harvardu doktoriral. V tem okviru je vse aktivnosti sploh nemogoče predstaviti. Od '91. je direktor Narodne galerije (NG) v Ljubljani. “V prvih letih osamosvojitve je NG odigrala pomembno vlogo, ker je simbol slovenske kulture in gaje mogoče hitro angažirati in uporabiti kot družbeno motivacijo. Kot nacionalni simbol je v kriznih letih dobro delovala in mislim, da danes preveč klečeplazimo pred Evropo. NG pa je tista, ki pokaže na narodno identiteto, na pripadnost narodu, na vrednost kulture naroda. Naši kulturni instituciji država omogoča eksistenco, s sponzorji in sponzoriranjem pa je drugačna zgodba, ki pokaže indolenten odnos do nacionalnih vrednot. Institucije se morajo prilagoditi novim, tržnim razmeram. Vendar ne v skrajnost - da bi se te ukvarjale z nečim drugim in ne s svojim poslanstvom - to je past, da postane razvrednotena. Naši programi so povezani s pedagoškimi, obišče nas do 50 odstotkov mladine, saj je hiša največ vlagala v pedagoško delo, naslednje leto bo 40 let, odkar je bil nastavljen prvi pedagog. NG in Galerija Božidar Jakac tesno sodelujeta, v “Jakcu” sem predsednik strokovnega sveta v oblikovanju programov.” Naklonjenost kulturi ostaja in se nadaljuje v družini Smrekar. Z otroki - gimnazijko Ajdo privlači gledališče, osnovnošolca Tjašo in Jakoba glasba. Zena Ivanka je kot specialni pedagog na Zavodu za usposabljanje Janez Levec predana svojemu delu. Že ves čas hoje skozi življensko pot mi je bilo jasno - Andreju Smrekarju je kultura tudi hobi. “A je to slabo, ker hobija ne moreš več tako opravljati kot po službeni dolžnosti.” In tako delo ne bo dopustilo, da bi letos šla družina skupaj na dopust. Natja Jenko Simčič Pihalne godbe, pustne šeme in okrašeni splavi Kostanjevica na Krki - Turistično društvo, sekcija Šelmarijaje tudi letos pripravila že tradicionalno Kostanjeviško noč, ki se je sicer začela že zgodaj dopoldne s turnirjem v odbojki. V osrednjem delu prireditve je potekalo srečanje pihalnih godb, ki so se ga udeležile Pihalna godba Dobrepolje, Pihalni orkester občine Markovci, Pihalni orkester iz Šentjerneja in Pihalni orkester Kostanjevica. Ob tej priložnosti sta ko-stanjeviški orkester in Pihalni orkester iz Markovcev kot najmlajša slovenska pihalna orkestra podpisala “Listino o pobratenju” in sicer z namenom, da tudi v prihodnje ostaneta povezana in izmenjujeta izkušnje pri ohranjanju etnoloških značilnosti svojega kraja Za tem so sepredstavile še pustne skupine Orači in Koranti iz Markovcev, “Pustje” iz Liga na Primorskem (na fotografiji) ter kostanjeviška Šelmarija. Najbolj slovesen trenutek je napočil, ko seje s prvim okrašenim splavom pripeljal odbor “Prforcenhausa” skupaj s Pihalno godbo, ta splav pa je spremljalo še 14 okrašenih splavov. Izbrali so najlepše tri in jih nagradili; 3.mesto je osvojil splav s Kuhaijevimi tamburaši, 2.mesto splav “riba” iz Dobrove in 1.mesto splav-planet “Nubira”. Sicer pa je bilo s transparentov, ki so jih nosili splavi, med drugim mogoče razbrati, da si Kostanjevičani želijo nov Kulturni dom vsaj do leta 2052 (na fotografiji), ko bo mesto praznovalo 800-letnico omembe v pisnih virih, in obvoznico. Po “uradnem” delu seje začela zabava z Nušo Derenda in spremljevalnim ansamblom Ju-hu banda, ob polnoči pa je nebo nad Kostanjevico osvetlil veličasten ognjemet. J.K. Promocija na zabavnejši način Laško, Brežice - Občini Brežice in Laško sta v igrah merila moči, v nedeljo pa sta se ekipi pomerili še v živo v oddaji razvedrilnega programa RTV Slovenija Mavrica. Na zabaven način tako gledalci spoznavajo slovenske turistične kraje. Nova razvedrilna oddaja skozi igre in kviz odkriva značilnosti posameznega turističnega kraja. Do sedaj so se pomerili Nova Gorica in Novo mesto ter Metlika in Kranjska Gora in zdaj še naša ekipa z Laškim. Na Zavodu za turizem Brežice so na povabilo RTV oblikovali ekipo 8 članov ter izbrali kapitana, ki je bil na naši strani Bojan Berkovič z Bizeljskega. Naše barve so zastopali Sabina Žibert, Roman Matja- nasprotnikovem kraju. Do besed sta prišla tudi oba župana, brežiški Vladislav Deržič je za čmo piko dobil neurejenost zgradb v mestnem jedru in od Laščanov prijel čopiče in barve, da bi vsaj fasade izgledale privlačnejše. Naša ekipa pa je Laški podarila plastično straniščno školjko, kjer v sicer urejenem mestu ni kam “na stran”. Končni rezultat je bil sicer v prid nasprotnikove ekipe, saj so Laščani povedli s 4 proti 2. Del naše ekipe pri eni od značilnosti Brežic - pretakanju vina s posebno bučo - “cugom ” v grajski kleti gradu Brežice šič, Jaka Lapuh, Aleš Balon, Damir Matič, Laura Božič, Danijela Hornik in Maja Frigl. Minuli teden sta se ekipi spoznali in v obeh mestih snemali zabavne igre, ki so prikazovale značilnosti posameznega kraja. Enako v oddaji predstavljajo tudi obrtniške značilnosti kraja, kjer so predstavili kritje strehe s slamo na Banovi domačiji v Artičah ter Laščani peko svatovske pogače. V studiu v oddaji, ki poteka v živo, so še vsi člani ekipe odgovarjali v kvizu na vprašanja o Vendar sta se ves čas obe ekipi držali vodila, da je pomembno sodelovati in ne zmagati, navezati prijateljske stike in izrabiti priložnost spoznavanja novega kraja, njegove zgodovine in legend. To je poudarjala tudi koordinatorka naše ekipe, direktorica Zavoda za turizem Brežice Sabina Žibert. Naši so imeli sicer težko nalogo, ekipa Laškega je bila dobro uigrana, saj so izkušnje že nabirali na Igrah brez meja. Suzana Vahtarič I Na gradu Brežice velja vsenacionalna “Slovenija gre naprej”, saj samo domača zastava kljubuje vetru in dežju. Ko so šivilje v Jutranjki demonstrativno ustavile stroje in je našo “novinarsko šnofljo” odneslo na k[aj dogajanja poizvedovat, zakaj je prišlo do prekinitve dela, jo je najprej iz šivalnice odgnala šefica proizvodnje, nakar so nadnjo poslali še varnostnika, češ, da se tudi zunaj stavbe -po vojaško bi rekli “u krugu firme" nima kaj motovilit. Simpatičen varnostnik je zelo vljudno opravil svojo dolžnost. Nasmešek na njegovem obrazu je dokaz, da sta se z novinarko tudi brez velikega besedičenja razumela, da sta pač interesa njunih delodajalcev različna; eni stavijo na razkrivanje, drugi pa na prikrivanje informacij! Elementarne nesreče tudi na Bizeljskem ne počivajo; če ne bi bila nesreča, bi bili veseli, da drva “pridejo " na dom. Poostren nadzor PU Krško glede prisotnosti alkohola pri voznih A moj gospodar misli, da bo dal policaj men’ pihat?!