Kamniški OBČAN St. 6 jutri osrednje priredi letošnjem občinskem Letošnji praznik občine Kamnik, ki ga osmo leto zapored praznujemo 29. marca, na dan rojstva velikega Kamničana, pesnika in generala Rudolfa Maistra, povezuje izredno pester program najrazličnejših prireditev. Zanimiva dogajanja , v počastitev praznika je naznanilo srečanje starosvetnih smučarjev v nedeljo, 16. marca. Na Glavnem trgu v Kamniku se je v sončnem nedeljskem jutru zbralo kar 86 starosvetnih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem z vseh koncev Slovenije, spremljevalci in obiskovalci. Srečanje je dobilo svojo popolno podobo na Veliki planini, kjer so se smučarji v starodavni opravi in tej skladni smučarski tehniki pomerili za pokal Šin-kel. Med pripreditvami, ki so se ob letošnjem prazniku že zvrstile, Program jprireditev ob prazniku obeme Kamnik 2003 Petek, 28. marec ob 15.30 Glavni trg, Kamnik Promenadni nastop Mestne godbe Kamnik ob 16. uri Trg talcev, Kamnik Slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra Sodeluje Častna enota Slovenske vojske ob 17. uri Dom kulture, Kamnik SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK ob 18. uri Dom kulture, Kamnik Andrej Rozman-Roza: Kabaret simplozij Sobota, 29. marec' ob 19. uri Dom kulture, Kamnik Andrej Rozman-Roza: Kabaret simplozij Petek, 4. april ob 19. uri Dom kulture, Kamnik Umetniški večer Silva Terška s prijatelji: Meto Malus, astrologinjo in pevko, Dejo Mušič, pevko, Jurijem Součkom, gledališkim igralcem, in Denisom Novattom, virtuozom na harmoniki, Inčem Gorencem, pianistom in komponistom. Posebnu gosta: Danici Artiček in Gordan AmbroiičMalenšck Sobota, 5. april ob 19. uri Dom kulture, Kamnik Območna revija pihalnih orkestrov občine Kamnik in gostov Sodelujejo: Mladinski pihalni orkester Glasbene šok Kamnik, Godba Stranje, Godalni orkester Glasbene šole Kamnik in Mestna godba Kamnik Spoštovani Kamničani!. Pridružite se nam na SLOVESNOSTIH in PRIREDITVAH OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU. HUBATPET HFCOMMER P® 'mm ■ mmMm inost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon 101 / 723 09 00 www.hp-commerce.si r ve ob velja omeniti zanimivo in aktualno okroglo mizo o regionalnem razvojnem programu ljubljanske urbane regije in strategiji razvoja Slovenije ob vključevanju v EU (o tem poročamo na 5. strani). Minuli petek je bil kulturno obarvan, saj so na prireditvenem prostoru za Kavarno Veronika pomlad pozdravili pevci Lire z gosti, zvečer pa se je v Domu kulture predstavil Orkester Slovenske policije. Do konca meseca je v Šolskem centru Rudolfa Maistra na ogled razstava o generalu Maistru in njegovem času, včeraj pa so v Galeriji Miha Maleša predstavili replike Maleševih del na keramičnih krožnikih. Osrednje prireditve ob letošnjem občinskem prazniku pa se bodo zvrstile jutri, v petek. Naznanil jih bo promenadni koncert Mestne godbe Kamnik ob 15.30. Ob 16. uri bodo ob kulturnem programu na slovesnosti pri spomeniku Rudolfa Maistra spomin na velikega rojaka počastili predstavniki Občine Kamnik, Zveze borcev, Veteranov vojne za Slovenijo in Društva general Maister. Sodelovala bo Častna enota Slovenske vojske, zbranim ob spomeniku in pozneje v Domu kulture pa bo spregovoril minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak. Na slavnostni seji občinskega sveta v Domu kulture ob 17. uri bodo zaslužnim posameznikom in organizacijam podeljena priznanja občine Kamnik. Udeleženci in drugi bodo lahko ob 18. uri uživali v predstavi Kabaret simplozij Andreja Rozmana Roze, ki bo ponovljena še v soboto, 29. marca. Za obe predstavi obiskovalci dvignejo brezplačne vstopnice pri blagajni Doma kulture. Niz zanimivih dogajanj ob prazniku bosta zaključila umetniški večer Silva Terška s prijatelji v petek, 4. aprila, in dan pozneje še Območna revija pihalnih orkestrov občine Kamnik in gostov. Vsem občankam in občanom ob prazniku iskreno čestitamo tudi iz našega uredništva. SAŠA MEJAČ odgovorna urednica TEST, .J ^ PNEUMATIC CEft Nacionalni prodajalec in dis PTC Perovo - Kamnik - 01 8: www.sitar-pneuma |TER >. 7w£jmfJk stributer JDMTMMtOJF JM , 'mil \ Nova letna High Performance pnevmatika z asimetričnim dezenom. riaL made in Germanv 42. leto Kamnik, 27. marca 2003 Občudovali smo izvirnost in usklajenost starodavnih oblačil in opreme, kije bila še posebej opazna pri ženah in dekletih. Z izvirnostjo opreme paje bilo na progi na Veliki planini potrebno kar najbolje uskladiti tudi tehniko smučanja, kije bila značilna za obdobje, ki gaje posamezni udeleženec predstavljal. Več o srečanju starosvetnih smučarjev na 9. strani. Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu. Pridružite se nam na slovesnostih in prireditvah; skupaj počastimo spomin na rojaka, pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra! lUPAN TONE SMOLNIKAR Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku iskreno čestitam in želim vse dobro. MIHA NOVAK Načelnik Upravne enote Kamnik Urejanje struge Kamniške Bistrice Posledice neurij iz devetdesetih let, ki so uničila tudi strugo, pragove in zaščitne zidove ob brežinah Kamniške Bistrice, bodo do konca aprila odpravljene, s tem pa bo središče mesta zaščiteno pred morebitnimi prihodnjimi poplavami. Delavci VGP Hidrotehnik zaradi izjemno nizke gladine hudourniške reke Kamniška Bistrica zadnje tedne pospešeno sanirajo njen 795 metrov dolg odsek od lesene brvi pri podjetju Meso do stopenjskega pragu pred Titanom. Čistijo in širijo strugo, čistijo in utrjujejo brežine, obnavljajo in na novo gradijo betonske oporne zidove. Po sanaciji stopenjskega pragu pod leseno brvjo pri Mesu bodo vgradili tudi dva nova stopenjska talna pragova kot zadrževalnika. Ob čiščenju struge in brežin so posekali tudi drevesa in grmovje, ki se je razraslo na obeh straneh struge in zmanjševalo pretoč-nost reke. Ker pa tamkajšnji sta- Ker smo banka z rešitvami. ljubljanska banka Nova Ljubljanski bank* d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik PREBERITE NAŠO PONUDBO NA ZADNJI STRANI! novalci zdaj občutijo več hrupa in škodljivih emisij, nam je načelnik oddelka za okolje in prostor Bojan Mlakar povedal, da se z Ministrstvom za okolje in prostor in Direkcijo RS za ceste že dogovarjajo o primerni zaščiti (zelena vegetacija ali protihrupna zaščita) ob tretjem zavi-jalnem pasu obvoznice na Šolsko ulico, ki bi zmanjšala hrup in bližnje stanovalce zaščitila pred vplivi izpušnih pl i nov. SAŠA MEJAČ Na zalogi AKUMULATORJI UVARTA za vsa tovorna in osebna vozila, skuterje in motorna kolesa. 2009 ctrtu* n»ut Borut Pangeršič, s.p. WW** Podjetje za avtomobilske storitve, d.o.o. Markovo 1a, Kamnik, «ot/tti 72 20, mi/iim ss6 Naslednja številka Kamniškega občana, ki bo velikonočno obarvana, bo med vami v petek, 11. aprila. Voščila, oglase in obvestila oddajte do torka, 8. aprila, članke pa do četrtka, 3. aprila, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91311,041/662 450, fax: 01/83 19 860, elektronski naslov: sasamejac @ volja.net Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 8. do 13. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17.ure. SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM V KOMENDI OD 28. DO 30. MARCA. Vstop prost, parktamte brezplačno, Še enkrat o Malem gradu Kiosk za prodajo kostanja ne sodi v grajsko okolje... Na naše zapise o posledicah vandalizma in o možnih rešitvah zavarovanja malograjskega hriba konec lanskega in v začetku letošnjega leta so bili najrazličnejši odmevi. Naj spomnimo, daje takrat arhitekt Bojan Schlegel podal nekaj predlogov o možnih rešitvah zavarovanja, pri čemer je postavil v ospredje fizično zavarovanje tega območja, ki naj bi bilo najbolj uči-nikovito. Kot smo zapisali, naj bi predvidel postavitev manjšega, lesenega in oblikovanega objekta v neposredni bližini glavnega vhoda pod stružnim stolpom, ki bi ga uporabljal nočni nadzornik. Menil je, da bi bilo fizično varovanje bolj učinkovito od dragega varovanja z video kamerami ali pa od občasnih obiskov občinskih komunalnih redarjev. Glede na to, daje bilo o tem predlogu mogoče slišati različna mnenja, smo zaprosili arhitekta Bojana Schlegla za dodatna pojasnila o njegovih Tloris in zunanji izgled kioska na Malem gradu, kot ga predlaga arhitekt Bojan SchlegL KEfJA rase. ZUNANOt IZGLED predlogih in zamislih. Po njegovem mnenju bi bilo treba z namestitvijo omenjenega kioska pohiteti, saj je predhodno potrebno urediti tudi prostor, kamor bi ga postavili. Na vprašanje za kakšen objekt pravzaprav gre, nam je Bojan Schleglpojasnil, da gre za manjši objekt, ki bo v skladu z grajsko arhitekturo. V tlorisu bi meril 2 krat 2 m, zunanje stene lesenega objekta bi bile poslikane z diagonalno potekajočimi pasovi v značilni modro beli barvi. Kiosk bi podnevi zelo koristno uporabljali za sprejem obiskovalcev Malega gradu, za blagajno, za prodajo vstopnic, razglednic in turističnih spominkov. Glede razumevanja za tak predlog na občinski upravi pa Bojan Schlegl, meni, da ga na občini ne bi smeli enostavno zavrniti, češ aa gre za prevelik strošek. Upoštevati bi bilo treba, da bi bil to strošek za zavarovanje in hkrati strošek za promocijo Kamnika, ki bi lahko pomenil tudi dodatni prihodek. Mnenje stroke bi bilo treba vsekakor upoštevati. Ne bi se smeli enostavno podrediti ustaljeni navadi, češ stroka opozarja, karavana pa gre naprej... Še zlasti zato, ker je v zadnjem času mogoče slišati različna mnenja, da bi zadoščal primitiven in cenen začasen lesen provizorij v obliki hišice za prodajo kostanja in podobno. Taka zamisel bi utegnila za nekaj let ustoličiti skropucalo, kar pa bi bilo nesprejemljivo za dragocen kulturni prostor na malograj-skem hribu, ki bi ga drugod znali drugače ceniti kot ga znamo ceniti mi... F. S. OBVESTILO LASTNIKOM ODSLUŽENIH MOTORNIH VOZIL Lastnike odsluženih motornih vozil na območju občine Kamnik obveščamo, da je občinska uprava pričela z akcijo organiziranega odstranjevanja tovrstnih vozil. Strošek odvoza in ekološke razgradnje znaša 2.500,00 SIT na vozilo. Hkrati opozarjamo, da je v skladu z določili veljavnega občinskega odloka za zapuščena in odslužena vozila mogoče odrediti tudi prisilni odvoz, vendar so stroški bistveno večji, kot veljajo v okviru zastavljene akcije. Če se želite na preprost način znebiti odsluženega vozila, leto sporočite na: 01/831-81-21 oz. 041/744-594. Z vsakim odstranjenim odsluženim vozilom bo naše okolje čistejše in lepše. OBČINA KAMNIK Svet KS Duplica soglašal z zahtevo lastnikov stanovanj Zavarovanje zelenic na Groharjevi Kot smo že poročali v zadnjih dveh številkah, je med stanovalci Groharjeve ulice na Duplici naletela na negativen odziv namera, da bi med drugim na zelenici med blokoma 10,12 in 14,16 uredili parkirišča. V imenu predstavnikov lastnikov desetih stopnišč blokov iz Groharjeve ulice je Vladimir Trop svetu KS posredoval peticijo, s katero 80% podpisanih lastnikov vseh stanovanj odločno nasprotuje gradnji parkirišč na omenjeni zelenici. Svojo odločitev utemeljujejo predvsem z vidika varovanja okolja, pa tudi zaradi tega, ker so te zelenice del funkcionalnega zemljišča, ki ga je prodajalec stanovanj Graditelj dal v trajno in brezplačno uporabo kupcem stanovanj in sicer s prvotno definirano namembnostjo kot pljuča soseske. Svet KS Duplica pod predsedstvom Franca Orešnika je na svoji seji 17. marca po daljši razpravi pritrdil podpisnikom peticije in se s predstavniki lastnikov stanovanj dogovoril, da 10 milijonov SIT, namenjenih v predlogu občinskega proračuna za ureditev parkirišč na Duplici, ostane v proračunu. Ta sredstva pa naj bi namenili za delni odkup zemljišča severno od vrtca, last Graditelja, kjer je sedaj makadamsko parkirišče. V proračunu za leto 2004 pa naj bi občina zagotovila še dodatna sredstva za dokončni odkup celotnega zemljišča. Če pa bi občinska uprava menila, da postavka za ureditev parkirišč letos ni potrebna, potem pa naj se ta sredstva namenijo za ureditev hodnika za pešce na Duplici. Svet KS Duplica je v posebnem sklepu izrecno poudaril, da soglaša z zahtevo lastnikov stanovanj na Groharjevi ulici, da se na zelenici med bloki 10, 12, 14 in 16 ne zgradijo parkirni prostori. F. S. Obisk učiteljev osnovne šole iz Trofaiacha v OŠ Frana Albrehta Nadaljevanje uspešnega sodelovanja Kamniški občan Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Meiač, unlv. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83 19-860, e-mail: sasamcjac@volja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TČR, d.d., tisk Set d.d„ Ljubljana dne 27. 3. 2003 V ponedeljek in torek, 17. in 18. marca, so bili na obisku pri svojih kolegih na OŠ Frana Albrehta v Kamniku učitelji OŠ Petra Roseggerja iz avstrijskega Trofaiacha. Medsebojno sodelovanje obeh šol sega v leto 1998, ko so naši učenci skupaj s vrstniki iz Trofaiacha pri njih raziskovali zgodovino tamkajšnje smodnišnice, ki se je med prvo svetovno vojno preselila iz Kamnika, zgodovino rudarjenja in pridobivanja železa v bližnjih krajih. Junija 1999 so na šoli . Frana Albrehta sprejeli 20 učencev iz Trofaiacha, še pred tem pa so našo šolo obiskali učitelji iz Leobna. Leta 2000 so učitelji OŠ Frana Albrehta obiskali Tro-faiach, kjer so.se seznanili s tamkjašnjim šolskim sistemom, lani pa so bili v gosteh pri svojih vrstnikih v Trofaiachu učenci šole. Dolgoletno sodelovanje je pripomoglo, da so posamezni sodelavci in učenci obeh šol že navezali prijateljske stike, ki se z vsakim obiskom še poglabljajo. Učitelje iz Trofaiacha je ob prihodu v Kamnik v spremstvu Emilije Gregorič, ravnateljice OŠ Frana Albrehta, najprej sprejel župan Tone Smolnikar s sodelavci, jim podrobno predstavil našo občino in jim zaželel prijetno bivanje v našem mestu. Nato so si gostje ogledali kamniške znamenitosti. Naslednji dan pa so s svojimi kolegi na OŠ Frana Albrehta na hospitacijah pri posameznih predmetih izmenjali strokovne izkušnje na področju izobraževanja. Med drugim so se pomerili tudi na prijateljski tekmi v odbojki. V načrtu so imeli tudi obisk šolske podružnice v Nevljah in ogled razstave znamenitega mamuta, vendar jim je zmanjkalo časa. F. S. Učitelji OŠ Peter Rosegger iz partnerskega Trofaiacha na sprejemu pri županu Tonetu Smolnikarju. Kakšna krovna organizacija naj bi skrbela za celovit razvoj Velike planine? ZAENKRAT SAMO INICIATIVNI ODBOR... »Zavedamo se, da način, s katerim sedaj rešujemo težave na Veliki planini, nima prihodnosti, oziroma ne vodi k željene-mu cilju, zato bi radi slišali vaše mnenje, tudi o predlogu, da bi ustanovili neko krovno organizacijo, ki bi skrbela za celovit razvoj Velike in ostalih planin«, je na začetku posveta, ki ga je sklical v sredo, 12. marca, poudaril župan Tone Smolnikar. Pobudnik za posvet, ki se ga je udeležilo okrog,20 predstavnikov agrarnih skupnosti Velike, Male in Gojške planine, Planšarske zadruge, planinskih društev in lastnikov gostišč na planini, družbe Velika planina zaklad narave, kmetijsko svetovalne službe, občinska uprave in drugih zainteresiranih za razvoj naših planin, je bil Tone Štele, podjetnik in dolgoletni kamniški turistični delavec, ki je pripravil in obrazložil osnutek programa Za trajnostni razvoj Velike planine. Izhajajoč iz sedanjega stanja je poudaril, da doslej naravnih danosti naših planin nismo znali primerno izkoristiti in tudi ne uspešno varovati. Najbolj očitno je zaostajanje razvoja žičniškega sistema, kjer letos ne deluje polovica žičnic (Tiha dolina), zmanjšuje pa se tudi število prepeljanih potnikov z gondolsko vzpenjačo. Sodelovanja med lastniki zemljišč in objektov praktično ni. Vsak, od agrarnih skupnosti, žičnic, planinskih domov, lastnikov počitniških koč do občine, se po svoje trudi kakor ve in zna, vsi pa bolj ali manj životarijo. Celotno območje Velike planine je brez pitne vode, nima ne vodovodnega, ne kanalizacijskega omrežja, električno omrežje pa ima le del območja, oskrbovalne poti so slabe in podobno. Kot meni Tone Štele, dosedanji projekti, ki jih je vodila občina, niso dali željenih rezultatov. Zato so po številnih srečanjih in ogledih, zlasti na območju Logarske doline, pripravljala predlagane organizacijske zasnove prišli do zaključka, da je treba povezati vse lastnike zemljišč in objektov na celotnem območju planine v enotno organizacijo, ki naj bi prevzela v svoje roke odgovornost za ohranitev in razvoj planin'. Po njegovem bi bila za to najbolj primerna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) Občina pa naj bi novemu podjetju podeli- la koncesijo za upravljanje z Veliko planino in skrb za izvajanje odlokov, ki se nanašajo nanjo. Osnovna dejavnost podjetja naj bi bila skrb za ohranitev in ureditev Velike planine ter načrtovanje in uresničevanje projektov na področju trajnostne-ga razvoja tega območja. Podjetje naj bi delovalo kot neprofitna organizacija. Zasnova bodoče organiziranosti, ki jo je pripravil Tone Štele, predvideva tudi nekaj zelo konkretnih nalog tega podjetja. Med njimi je, denimo, organiziranje pobiranja parkirnine na. Kranjskem Raku, izboljšanje ceste od Raka proti Kisovcu in proti Dolu, pri čemer bo morala sodelovati tudi občina, takšna skupna naloga je ureditev parkirišč. Označiti bo treba pešpoti po planini, pomagati pri reševanju problemov žičniškega sistema itd. Med najzahtevnejše naloge pa gotovo sodi izvedba infrastrukture, kar pomeni izgradnja vodovodnega, kanalizacijskega in elektro omrežja. Izdelati bo treba tudi turistični prospekt celotnega območja. Tone Štele je v terminskem planu predlagal, naj bi priprave na dogovorjeno obliko krovne organiziranosti potekale tako, da bi do 20. maja letos že ustanovili in registrirali novo podjetje in da bi mu občina do 15. junija podelila koncesijo za upravljanje. Za ustanovitev podjetja bi morali ustanovitelji in občina zagotoviti okrog 2,9 milijona SIT. Vendar je razprava pokazala, da stvari ne bodo potekale tako hitro. Načelno so sicer vsi za to, da je treba nekaj storiti in se v prizadevanjih za uspešen razvoj planine medsebojno povezati. Bolj različna pa so bila mnenja o tem, kakšna naj bo konkretna oblika povezanosti. Nekateri so predlagali, naj bi ponovno oživili zamisel o krajinskem parku, ki miruje že od leta 1993. Vsekakor pa bi bilo treba v ta projekt vključiti tudi sosednjo občino Luče, saj med drugim po njenem območju poteka tudi del ceste od Kranjskega Raka do Marjaninih njiv. Kot je dejal Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, je občina Kamnik z vzdrževanje te ceste doslej že nekajkrat prekoračila svoje krajevne in stvarne pristojnosti. V razpravi je prevladovalo mnenje, da je treba ugotoviti posamične in skupne interese vseh, ki gospodarijo z velikoplanin-skim območjem. Na tej podlagi je treba pripraviti ustrezne programe in šele na to se odločiti za obliko organiziranosti krovne organizacije. Dogovoriti se bo treba tudi za obliko sofinanciranja posameznih programov. Brez ustreznih razvojnih programov tudi ni moč računati na državna in sredstva evropskih skladov. Na koncu so predlagali ustanovitev iniciativneg odbora, ki ga bo vodil Tone Štele, v njem pa so predstavniki vseh treh agrarnih skupnosti, predsednik PD Domžale, ki bo zastopal tudi gostince, predstavnik RD Rigel kot društva lastnikov počitniških koč in predstavnik družbe Velika planina -zaklad narave. Naloga odbora, ki pa je časovno niso opredelil, je pripraviti vizijo organiziranosti življenja in gospodarjenja na širšem velikoplaninskem območju. FRANC SVETEIJ Na posvetu so vsi soglašali, da mora imeti pri usklajevanju različnih interesov prednost pašništvo kot prvobitna in najstarejša dejavnost na območju Velike in ostalihplanin okrog nje... Z županom Tonetom Smolnikarjem ob občinskem prazniku NAMESTO OTVORITEV POGLED NA OPRAVLJENO DELO... Ob letošnjem občinskem prazniku 29. marcu, rojstnem dnevu našega rojaka pesnika in generala Rudolfa Maistra, je občina pripravila vrsto prireditev, med njimi tokrat za spremembo ni odprtih novih objektov ali podobnih pridobitev, kot radi pravimo. Verjetno še nismo pozabili, da smo imeli lanskega novembra in decembra občinske volitve in da so se takrat takšne večje ali manjše slovesnosti na različnih krajih občine kar vrstile. Ker pa je občinski praznik tudi priložnost za pogled na prehojeno pot med obema praznikoma in hkrati tudi za pogled naprej, smo se o nekaterih dosežkih preteklega obdobja in o aktualnih dogajanjih v zvezi s sprejemanjem letošnjega proračuna pogovarjali z županom Tonetom Smolnikarjem. Že na začetku je dejal, da se je vedno zavzemal, da se po možnosti proračunska sredstva pri naložbah čim manj drobijo, saj je večja investicija lahko cenejša. Zato je vesel, da je občini s pomočjo države uspelo zagotoviti denar za jeseni odprt prizidek z devetimi učilnicami OŠ Marije Vere na Duplici, za kar je bilo porabljenih 240 milijonov. Za južni prizidek, ki bo odprt letošnjo jesen, pa bo treba v proračunu zagotoviti 210 milijonov SIT. Skupaj bo dokončna ureditev te šole za uvedbo devetletke zahtevala okrog 710 milijonov SIT. Na področju otroškega varstva so bili izdelani projekti za adaptacijo in dograditev vrtca v Motniku, izdelane so idejne študije za nove zmogljivosti, o čemer bo tekla razprava na prihodnjih sejah občinskega sveta. Posodobljena so bila otroška igrišča in na novo zgrajeno igrišče na Bakovniku, preostali del bo urejen letos. Na Duplici sta bili dve igralnici preurejeni iz starejše skupine za mlajšo, saj se glede na uvajanje devetletke spreminja sta- ja Iverje oskrbuje že prek 17.000 občanov. Tudi na področju prometne varnosti smo bili preteklo leto deležni nekaterih pridobitev. Med temi velja omeniti prehod prek železnice na Zapričah, semafor na križišču Ljubljanske in Kovinarske ceste. Zgrajen je bil pločnik in urejena druga komunalna oprema v Godiču, ki je zahtevala 14,2 milijona SIT. Jeseni je bila končana tudi prva faza plinifikacije Kamnika z več kot 50 kilometri položenega omrežja. V lanskem letu odprt prenovljen kulturni dom mora dobiti še nekatere dopolnitve, med njimi tudi klimatske naprave, ureditev garderobnih sob. Pester program Doma je že začel privabljati številne obiskovalce, čeprav so bili v začetku prenove nekateri pomisleki glede lokacije objekta. Poleg investicij na področju družbenih dejavnosti je treba omeniti, da mora občina prispevati precejšnja sredstva tudi za funkcioniranje teh dejavnosti. Tako je lani samo za doplačilo k oskrbnim stroškom v ot- Lani odprtemu severnemu prizidku se bo letos jeseni pridružil še južni prizidek OŠ Marije Vere na Duplici, največja letošnja naložba v naši občini. rostna sestava otrok v vrtcih. Popravljena je bilastreha na vrtcih v Smarci in v Šmartnem. Skupaj bo v lanskem letu in letos v šolstvo in otroško varstvo vloženih prek 750 milijonov SIT. Tudi na področju urejanja in varstva okolja je bilo preteklo obdobje kar živahno. Lani je bilo zgrajenega dve tretjini kanalizacijskega omrežja v Volčjem Potoku, letos bo treba v proračunu nameniti še 55 milijonov SIT, skupaj z udeležbo krajanov. Lani je bil zgrajen kanalizacijski vod med Lazami in Šmartnim, za kar so odšteli 40 milijonov. Zaradi težko pridobljenih soglasij lastnikov zemljišč se je investicija vlekla dolga leta. Zaključena je bila tudi kanalizacija na Žalah. Nadaljevala se je gradnja vzporednega vodovodnega cevovoda 400 mm v smeri proti Godiču, za kar je bilo lani porabljenih 70 milijonov SIT. Letos bo gradnja tega cevovoda, tudi s preureditvijo komunalne infrastrukture, potekala v smeri Cal-cita. Na kamniški vodovod "je bil priključen tudi zaselek Ravne, tako da se sedaj z vodo iz zajet- roškem varstvu prispevala okrog 400 milijonov SIT. Na stanovanjskem področju so se predlani kupljenim štirim stanovanjem lani pridružila še tri nova stanovanja, ki jih je občina kupila kot neprofitna stanovanja za izbrane najemnike v skladu s pravilnikom. Ne smemo pozabiti, da smo lani zaključili dolga leta trajajočo prenovo Malega gradu, kamor je bilo v zadnjih letih vloženih okrog sto milijonov tolarjev občinskega in državnega denarja. Za krajane izven mesta so bile pomembne tudi mnoge obnovljene ceste, kot so cesta od Tunjic proti Komendi, Vranja Peč-Velika Lašna4 Sovinja Peč-Poljana, Zavrh-Crna, Po-tok-Apnenčar in druge, urejena so bila nova parkirišča na Tu-njiški. Za komunalno urejanje stavbnih zemljišč pa je bilo namenjenih kar 98 milijonov SIT. Določena sredstva so bila namenjena tudi ureditvi javne razsvetljave v Šrriarci in v Podgorju. Dovolj zgovoren je podatek, da je bilo lani za obnovo in vzdrževanje cest ter za zimsko akcijo porabljenih 284 milijonov SIT. Letošnja zima pa bo, kot kaže, za zimsko čiščenje zahtevala še več denarja, saj je bilo lani decembra porabljenih 17 milijonov, letos januarja 45 milijonoj/, februarja pa okrog 37 milijonov SIT, kar pomeni skoraj blizu sto milijonov SIT. Po dobrih treh letih priprav so bile lani sprejete spremembe prostorskega dela srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Kamnik. Te spremembe se že odražajo v mnogih zahtevkih za gradnjo stanovanjskih hiš, predvsem na podeželju. Ljudje se vedno bolj vračajo na ta območja, kjer so na tak ali drugačen način lažje prišli do potrebnih zemljišč za gradnjo. Lani je občina Kamnik v skladu z delitveno bilanco z občino Komenda poravnala zadnjih 30 milijonov SIT in je bilo tako pridobljenih nekaj stanovanj, v katerih živijo Kamniča-ni. Na področju varstva okolja je pomembno, da je bila jeseni končno podpisana koncesijska pogodba za ravnanje z odpadki s podjetjem Publicus. Z uvedbo prvih ekoloških otokov se je začel uresničevati sklep občinskega sveta o ločenem zbiranju odpadkov. Glede na veliko število predlogov in želja v dosedanji proračunski razpravi se ponuja vprašanje, kako izgleda trenutno stanje v zvezi s pripravo letošnjega občinskega proračuna. Župan Smolnikar pravi,da upa, da bo proračun na seji 26. marca sprejet. Čeprav je bilo v prvi obravnavi želja za nekaj sto milijonov SIT, je občinska uprava v predlogu lahko upoštevala le za 24,6 milijona večje odhodke in nekaj prerazporeditev. Pred oblikovanjem osnutka je župan povabil na pogovor vodje vseh svetniških skupin. Že takrat, pravi, je opozarjal na preudaren pristop, čeprav osnutek sam ocenjuje kot smel, predvsem zaradi tega, ker letos še lahko računa tudi s prihodki od prodaje nekaj občinskih zemljišč na območju 15-25 (pri Fructalu), ki naj bi jih občina prodala. Boji pa se, kako bo v prihodnje s sredstvi za naložbe, ker bo zemljišč za prodajo zmanjkalo. Soglaša z nekaterimi, ki menijo, da se sredstva preveč drobijo, malo temu, malo onemu, pa vendar politika hoče tako. Veliko raje bi videl, če bi za posamezne naložbe določili večje zalogaje sredstev, da bi dela čimprej končali. Pravi, da zagovarja predvsem financiranje projektov, ki že imajo ali pa bodo imeli v najkrajšem času projektno dokumentacijo. Glede na večkratne pripombe, da je proračun premalo razvojno naravnan, je aktualno vprašanje, kakšno bo letos razmerje med sredstvi, namenjenimi pokritju zakonskih obveznosti občine, in sredstvi, namenjenimi pospeševanju razvoja Župan Tone Smolnikar na posameznih področjih. Župan pravi, da bistvenih sprememb ne bo, saj bo tudi letos največji zalogaj namenjen investicijam v šolstvu. Razmerje bo ostalo približno enako, s tem, da bo nekaj več sredstev namenjenih za razvoj iz naslova pričakovanih večjih prihodkov od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Kakšno pozornost bo občina letos namenila Kamniku kot občinskemu središču v primerjavi s podeželjem? »Čeprav smo se sedaj odločili, da umaknemo postavko 15 milijonov za ureditev ceste proti muzeju, sodim, da za urejanje Kamnika že doslej ni bilo namenjenih tako malo sredstev in da tudi v minulih letih nismo pozabljali na ožje mestno središče,« pravi župan in dodaja, da bo poleg nekaterih ureditev letos namenjenih več sredstev za prireditve v mestu. Če bodo svetniki podprli infrastrukturo v zvezi malograjskim stolpom, potem bo lažje najti investitorja za ureditev tega stolpa, ki naj bi oživel Mali grad. Tudi ureditev ceste do gostišča na Starem gradu, ki bi predvidoma zahtevala okrog 27 milijonov SIT, sodi v sklop pospeševanja turističnega življenja v Kamniku. Občina pospešeno išče tudi kupca za hotel Malograjski dvor, saj bi na ta način lahko zaključili tudi poravnavo med občino in denacionalizacijskimi upravičenci. Glede Velike planine župan Smolnikar meni, da je občina zadnja leta v žičniški sistem in ureditev smučišč veliko vlagala in da bi bilo sedaj nesmotrno sistem zapreti. Zelene zime so po svoje prispevale k utapljanju tega sistema, letos pa so se zaradi izboljšanja snežnih razmer pokazali ugodni rezultati. Tudi interes pastirjev, da se z vzhodne strani zapre promet po cesti na planino in skrb za ohranitev planine sta pripomogla, da je bila imenovana posebna skupina, ki bo pripravila možne rešitve. Če bo v prihodnje uspelo zagotoviti tvornejše sodelovanje med vsemi uporabniki planine, po vsej verjetnosti občini ne bo treba več zagotavljati tako visokih sredstev. Če bodo končani denacionalizacijski postopki, bo lažje tudi najti koga, ki bi prevzel v celoti ali vsaj del sedanje družbe. S prostorskim planom se je ponudila možnost tudi za celovito ureditev zdravilnega gaja v Tunjicah. Ker je te dni poteklo sto dni od začetka dela novega občinskega sveta in seveda tudi župana, nas je zanimalo tudi županovo mnenje o začetnih korakih delovanja novih občinskih organov. Župan je na to vprašanje med drugim odgovoril, če mu je bilo že usojeno zmagati na volitvah, bi bilo bolje, da bi Vi sprašujete, župan odgovarja J. Z. iz Kamnika sprašuje, zakaj Energetski servis opravlja dimnikarske storitve v nekaterih stanovanjih bolj pogosto kot v drugih in zakaj zaračunava tudi dimnikarske storitve za dimnike, ki se ne uporabljajo. Občina Kamnik je november 2001 s podjetjem Energetski servis E. S. iz Ljubljane sklenila koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe »dimnikarstvo«. Koncesionar mora delo opravljati v skladu z določili veljavnega občinskega odloka o izvajanju dimnikarske službe in določili republiških predpisov, ki veljajo za obravnavano dejavnost. Kakšen je obseg in vsebina oskrbe pri opravljanju dimnikarske službe, določa republiška »Odredba o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka,« kije bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 2/11.1.2002. 2. člen te odredbe določa, da se z oskrbo kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v okviru upravljanja javne službe zagotavlja predvsem boljše zgorevanje goriv, zmanjšanje toplotnih izgub, varstvo ljudi pred zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom v odpadnih plinih in požarno varnost samih naprav in objektov, v katerih so te naprave. Oskrba se nanaša na naslednje naprave: • male kurilne naprave na vsa goriva, kot jih določajo predpisi o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav; • pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem malih kurilnih naprav kot so: naprave za pripravo goriva, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za odvod ostankov zgorevanja iz kurilne naprave ali iz prostora s kurilno napravo na deponijo; • naprave za prezračevanje prostorov, v katerih so male kurilne naprave in naprave za dovod zgorevalnega zraka v malo kurilno napravo ter naprave za prezračevanje vseh drugih prostorov, kjer poteka prezračevanje na podlagi naravnega ali umetnega obtoka zraka. V nadaljevanju odredba točno določa, kakšni so roki za čiščenje in pregledovanje posameznih vrst naprav. Naj navedem le nekaj določil odredbe: Redno čiščenje malih kurilnih naprav na trda goriva, ki redno obratujejo, je treba opraviti v naslednjih rokih: redno s presledki najmanj dveh mesecev v času obratovanja za male kurilne naprave do 50 kW, redno s presledki najmanj enega meseca v času obratovanja za male kurilne naprave od 50 kWdo 1 MWin enkrat na dva meseca izven kurilne sezone za male kurilne naprave od 50 kW dol MW. Redno čiščenje malih kurilnih naprav na tekoča goriva, ki redno obratujejo, je treba opraviti najmanj enkrat v kurilni sezoni za male kurilne naprave do. 50 kWin najmanj trikrat v času kurilne sezone za male kurilne naprave večje od 50 k.W. Redno čiščenje malih kurilnih naprav na plinasta goriva, ki redno obratujejo, je treba opraviti enkrat na kurilno sezono na malih kurilnih napravah do 100 kWin enkrat na tri mesece za male kurilne naprave večje od 100 kW. Vkolikor izvajalec ugotovi, da kurilna naprava deluje s pomanjkljivostmi, se do odprave pomanjkljivosti opravlja pogostejše čiščenje (enkrat krajši roki od zgoraj navedenih). Za male kurilne naprave in dimovodne tuljave, ki se uporabljajo samo občasno, se roki rednega čiščenja določijo na podlagi časa obratovanja, pri čemer se smiselno upošteva zgoraj navedene roke. Dimnovodne tuljave, na katere niso priključene kurilne naprave, je treba očistiti, če se ob letnem strokovnem pregledu ugotovi, da je čiščenje potrebno in pred-no se nanje priključijo kurilne naprave. Prezračevalne naprave je treba očistiti enkrat na leto. Pregledovanje naprav se izvaja na naslednji način: prvi pregled opravi izvajalec pred zagonom nove ali rekonstruirane naprave, občasni pregled opravi izvajalec ob rednem obhodu, če čiščenje ni potrebno. Letni strokovni jjregled opravi izvajalec enkrat letno: za naprave, ki obratujejo skozi vse leto praviloma izven kurilne sezone, za male kurilne naprave do 50 kW, ki obratujejo samo v kurilni sezoni pa jiravilo-ma ob zadnjem čiščenju v kurilni sezoni. Izredni pregled opravi izvajalec na zahtevo pristojnega inšpektorja. Na kuriščih z atmosferskimi gorilniki mora izvajalec enkrat letno preveriti kakovost zgorevanja oz. opraviti meritve vsebnosti ogljikovega monoksida v dimnih plinih. Enkrat letno mora izvajalec opraviti tudi pregled naprav za shranjevanje goriva in dovod goriva. Če izvajalec ugotovi, da kdtranskih oblog s površin za čiščenje ni mogoče več odstraniti z orodjem za mehansko čiščenje, predlaga uporabniku, da se izvede izžiganje katranskih oblog. Pred izvedbo iz-žiganja mora izvajalec preveriti in zagotoviti požarno varnost objekta. Oblog ne sme izžigati v mraku, ponoči, ob močnem vetru, izredno suhem ali izredno mrzlem vremenu, ko je povečana požarna nevarnost. Vse storitve gospodarske javne službe »dimnikarstvo« koncesionar Energetski servis d. o. o. zaračunava v skladu z veljavnim cenikom, kije sestavni del sklenjene koncesijske pogodbe. ANTON TONE SMOLNIKAR župan V«-;—:-,-,-,-_-,-,-,--,--^ zmagal že v prvem krogu, ker bi bil občinski proračun sedaj že pod streho. Vendar upa, da bo proračun kljub temu sprejet v zakonskem roku, do konca marca. Čeprav mu nekateri že nekoliko očitajo določene obljube pred volitvami, ki pa jih, kot pravi, ni bilo veliko, se je vendar treba zavedati, da proračunske stroške vsako leto lahko pokrijemo le v okviru . trenutnih možnosti. Dodal je, da je treba upoštevati, da zaen- krat občina Kamnik in župan še nimata tiskarne denarja. Kot je ob zaključku poudaril župan Tone Smolnikar, se bo občina Kamnik dejavno vključila tudi v dokončno oblikovanje regijskega razvojnega plana. Po javni predstavitvi v okviru občinskega praznika bo stekla razprava tudi v občinskem svetu, ki bo razvojni program ljubljanske urbane regije tudi sprejel. FRANC SVETEIJ LETOŠNJI OBČINSKI NAGRAJENCI Osmo leto zapored praznujemo praznik občine Kamnik 29. marca v spomin na rojstvo velikega kamniškega rojaka, borca za našo severno mejo, pesnika, generala Rudolfa Maistra-Vojanova. Ob prazniku seje že zvrstilo nekaj prireditev iz bogatega, raznovrstnega programa, več pa jih sledi prav v teh dneh. Osrednja prireditev bo jutri - po slovesnosti pri spomeniku Rudolfa Maistra bo ob 17. uri v Domu kulture slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj Občine Kamnik. Župan Tone Smolnikar bo podelil letošnja priznanja Občine Kamnik zaslužnim posameznikom in ustanovam. Naziv častnega občana bo letos podeljen Nikolaju Sad-nikarju za njegove zasluge, ki so trajnega pomena za razvoj in promocijo občine in mesta Kamnik v nacionalnem in evropskem prostoru, ter Viktorju Repanšku za njegov pomemben prispevek k razvoju slovenskega kmetijstva. Zlato priznanje Občine Kamnik bo prejel Franc Svetelj za zasluge k razvoju občine Kamnik. Srebrno priznanje Občine Kamnik bo prejel Vzgojno varstveni zavod Antona Medveda za petdesetletno prizadevno in ustvarjalno delo na področju varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok. Bronasto priznanje Občine Kamnik bo podeljeno Dušanu Sterletu za njegov prispevek k razvoju kulture na kamniš- kem, Miri Teršek za njene nadpovprečne rezultate in inovativnost na področju osnovnošolskega izobraževanja, ter Joži Petek za uspešno vodenje in razvoj krajevne skupnosti Tunjice. Župnijski Karitas Kamnik pa je za neprecenljivo delo na humanitarnem področju občinski svet ob letošnjem prazniku občine Kamnik namenil posebno priznanje. Na tej in naslednji strani predstavljamo delo in pomembne dosežke letošnjih občinskih nagrajencev k razvoju naše občine, za kar jim tudi iz našega uredništva izrekamo tople čestitke! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Francu Svetelju zlato priznanje Občine Kamnik za njegove zasluge k razvoju občine Kamnik Franc Svetelj se je rodil 10. marca 1933 v Podgorju pri Kamniku. Po končani tehnični srednji šoli je ob delu končal Višjo šolo za organizacijo dela, nato pa študij nadaljeval na Visoki ekonomsko komercialni šoli. Njegova prva zaposlitev je bila v bližnji tovarni Stol - v tehnično vzdrževalni službi. Družbena aktivnost ga je po osmih letih pripeljala do poklicnega dela v družbenopolitičnih organizacijah na ravni občine, okraja in republike. Med drugim je bil tudi predsednik skupščine Občine Kamnik od leta 1974 do leta 1979, predsednik Sveta občin ljubljanske regije, predsednik Medobčinske zdravstvene skupnosti. Služboval je kot republiški podsekretar v protokolu izvršnega sveta RS, nato pa je bil vse do svoje upokojitve leta 1990 družbeni pravobranilec v Občini Kamnik. Dva mandata je bil tudi poslanec republiške skupščine. Plodovi njegove skrbi in prizadevanja za boljše življenje ljudi v občini so rodili mnoge sadove: zgrajeno je bilo vodovodno zajetje na Iverju in povezovalni vodovod do Kamnika, Centralna čistilna naprava za občini Kamnik in Domžale, športna dvorana, zgradba Šol- skega centra Rudolfa Maistra, dobili smo nov zdravstveni dom, sprejet je bil regijski sporazum o financiranju Velike planine... V začetku šestdesetih let je postal član Društva novinarjev Slovenije. O življenju v Kamniku je seznanjal širšo domovino kot dopisnik Mladine. Dela, Radia Ljubljana, Delavske enotnosti. Bil je med ustanovitelji Kamniškega občana in pozneje deset let njegov glavni in odgovorni urednik. Več kot štirideset let s svojimi novinarskimi prispevki obvešča kamniške občane o delu njihovih predstavnikov v organih občine, opisuje življenje mesta in okoliških krajev, se veseli uspehov naših ljudi, ne boji pa se biti kritičen, ko oceni, da pot, ki so jo izbrali, ni prava. Posebna Francetova ljubezen je vedno bila kultura. Kot režiser je v petdesetih in šestdesetih letih sodeloval pri dramskih uprizoritvah Prosvetnega društva Podgorje, med njimi Podgorske ohceti, ki je bila predhodnica sedanjih dnevov narodnih noš v Kamniku. Franc je v preteklih letih sodeloval v organizacijskem odboru te prireditve. Ob proslavi 750-letnice Kamnika je leta 1979 kot predsednik odbora za proslavo dal pobudo kamniškemu rojaku, slikarju Mihu Malešu, da je večji del svoje dragocene umetniške zapuščine zaupal rojstnemu mestu in dosegel, da je bila v letu jubileja mesta odprta Maleševa galerija. Vzgojno varstvenemu zavodu Antona Medveda srebrno priznanje Občine Kamnik za petdesetletno prizadevno in ustvarjalno delo na področju varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok Letos mineva petdeset let, odkar je bil 30. marca 1953 ustanovljen otroški vrtec Antona Medveda v preurejenem župnišču na Šutni v Kamniku. Z večanjem potreb po družbeno organiziranem varstvu predšolskih otrok - zaradi naraščanja števila prebivalcev občine, zaposlenosti staršev, se je vrtec hitro širil. Zrasle so nove enote na Zapričah, Duplici, Ba-kovniku, Stranjah, v Nevljah, Šmarci, Šmartnem, pred tem pa se je v nove prostore preselil centralni vrtec z upravo. Poleg prostorskih in drugih materialnih pogojev, ki jih je pomagala ustvarjati za svoje najmlajše občane lokalna skupnost, gre izjemna zasluga za razvoj kvalitete bivanja otrok v vrtcu delavkam in maloštevilnim delavcem vrtca, saj so s svojim delom, iniciativnostjo, ustvarjalnostjo, pripravljenostjo za uvajanje novega dosegli, da sodi vrtec Antona Meclv.eda med najboljše v državi. Vrtec je poleg družine drugi pomemben vzgojni dejavnik, ki vpliva na razvoj otrokove osebnosti. Tu si otrok pridobiva nova znanja in sposobnosti. Uči se sistematičnosti, navaja se na določene obveznosti, uči se medsebojnega sodelovanja, skupnega uspeha in tudi neuspeha. Vrtec družine ne more nadomestiti, lahko pa otroku nudi varnost, prehrano in zadovoljevanje drugih njegovih potreb - čustvenih, gibalnih, socialnih, spoznavnih v času, ko ne more biti v krogu svoje družine. Življenje otrok in vseh zaposlenih v vrtcu je izjemno bogato. Za svoje likovne stvaritve prejemajo priznanja v domovini in tujini. Spoznavajo naravne pojave, svoja projekta Naravoslovna delavnica in Vrč želja za čisto reko so predstavili v Celju, Domžalah ... Otroci sodelujejo tudi v predbralni, športni prometni znački, preventivnem programu otroškega zobozdravstva. Kdo bi mo- gel našteti vse, saj se vsak dan poraja nekaj novega. Delavke vrtca sodelujejo s strokovnjaki mnogih institucij za predšolsko vzgojo. Svoje znanje in spoznanja rade posredujejo tudi drugim - delavka vrtca je kot predstavnica Slovenije na seminarju Sveta Evrope v Upsali sodelovala s temo Igra predšolskih otrok. Na svetovnem kongresu vrtcev, ki uvajajo program Korak za korakom, ki je eden najbolj demokratičnih predšolskih vzgojnih programov v svetovnem merilu, v Rigi, se je s projektom raziskovanja čustvenega odzivanja otrok predstavil tudi kamniški vrtec. Dušanu Sterletu bronasto priznanje Občine Kamnik za prispevek k razvoju kulture na kamniškem Grafični oblikovalec, ilustrator, slikar in kulturni organizator Dušan Sterle, rojen 1948, je pretanjen kronist Kamnika in njegovih ljudi. S slikanjem uličnih, vedutnih in panoramskih pogledov na mesto in njegovih ljudi, motive zajema tudi iz zgodovine (tuhinjske kaš-če), izraža sociološko, ekološko in filozofsko tematiko. Dušan Lipovec je o njem zapisal: »Dušan Sterle je kritičen in neprizanesljiv, pa tudi ironičo hudomušen slikarski kronist ljudi v našem času in prostoru, ki jih v naglici in hlastanju ter pehanju za sami neverno čim, niti ne opazimo ali namerno prezremo. Opozarja nas na neizpodbitno dejstvo, da živimo prehitro, nevarno, zlagano, površno in prazno.« Njegovo slikarsko vezanost na rodno mesto ob i razstavah po vsej Sloveniji in v tujini odsevajo pogoste razstave v Kamniku (Titan, galerija in kavarna Veronika, Lužarjev hram, galerija Majolika). Zelo pomembno je njegovo oblikovalsko in ilustrator-sko delo. Z opremo in ilustracijami je vtisnil neizbrisen umetniški pečat obnovljenemu kamniškemu zborniku, ki je »kamniški« po zunanjem videzu in notranji opremi. Dušan Sterle je ne samo slikar, pač pa tudi organizator likovnega dogajanja v Kamniku. S samostojnimi razstavami in razstavami skupin (Nova, Supernova), slikarskimi kolonijami si prizadeva poživiti kulturno dogajanje. Ža kamniško kulturno življenje in oživljanje starega mestnega jedra so zelo pomembne slikarske kolonije in razstave na Šutni, z njim je ustvaril kamniški Mortmartre. Svoje razumevanje za ljudi v stiski, pa tudi za zavržene živali, je pokazal z donacijami slik v različnih humanitarnih akcijah (Umetniki za Karitas ipd.). Miri Teršek bronasto priznanje Občine Kamnik za njene nadpovprečne rezultate in inovativnost na področju osnovnošolskega izobraževanja Mira Teršek med svojimi učenci. Mira Teršek, rojena 15. maja 1950. leta v Ajdovščini, od leta 1977 živi v Kamniku. Po poklicu je učiteljica razrednega potikaj OŠ Marije Vere v Kamniku. Že več kot trideset let združuje svojo poklicno profesionalnost s predanostjo in ten-kočutnostjo pedagoga, ki ne samo poučuje in vzgaja, temveč doživlja, razume in opravlja svoje poklicno delo kot poslanstvo. Odlikujejo jo prizadevnost, požrtvovalnost, človekoljubje in doseganje nadpovprečnih rezultatov v strokovno-poklic-nem delu. Dobro je poznana ši- rokemu krogu ljudi, tako otro kom in staršem kot najrazličnejšim sodelavcem. Že v času zaposlitve v Dijaškem domu v Kamniku je bila zelo aktivna kot mentorica in organizatorka različnih prireditev za takratne družbene-ppli-tične organizacije. Dve leti je bila vodja aktiva učiteljev na občinski ravni. Kar 15 let že pripravlja in vodi komemoracije za KS Duplico, Šmarco in Volčji Potok ter kulturni program na spominskem obeležju padlih borcev v Rudniku. Pet let je zelo aktivno, uspešno in odmevno sodelovala v mednarodnem projektu Upanje 2000, katerega cilj je bil razvijanje planetarnih odnosov. Sledilo je mednarodno dopisovanje otrok iste starosti in tridnevna izmenjava otrok Liech-tenstaina in Kamnika. Kamniške otroke je na obisku v tujini sprejela in pozdravila Liechten-stainska kneginja. Ta posebna čast poudarja pomembnost in odmevnost tega sodelovanja. > Vsa leta je mentorica bralne značke in likovno-ustvarjalne-ga krožka v okviru katerega pripravlja najrazličnejše razstave. Sodelovala je pri organizaciji in izvedbi dveh prodajnih razstav izdelkov otrok in staršev z namenom obogatitve šolskega sklada. Predlagala in re- alizirala je projekt drugačnih ekskurzij za učence 5. razredov z značilnostmi terenskega in raziskovalnega dela. Aktivno je sodelovala pri ustanovitvi Kluba staršev v Kamniku ter pri izvedbi natečaja za logotip tega kluba. V klubu staršev je dve leti vodila urice razumevanja za otroke z različnimi učno-vzgojnimi težavami. Zavzeto in ustvarjalo je sodelovala pri organizaciji in izvedbi javne kulturne prireditve pod naslovom »Otročarjada.« Sodelavci cenijo njeno iskrenost, človekoljubje, prijaznost in pripravljenost za nenehno izbo! jševanje in posodabljanje učno-vzgojnega procesa v šoli ter razvijanja učinkovite komunikacije med učitelji, otroki in starši. Joži Petek bronasto priznanje Občine Kamnik za uspešno vodenje in razvoj Krajevne skupnosti Tunjice Gospa Joži Petek se je rodila 11. marca 1953 v Tunjicah pri Kamniku. Osnovno šolo je obiskovala v Tunjicah do četrtega razreda, potem pa na šoli Frana Albrehta v Kamniku, kjer je tudi nadaljevala šolanje na gimnaziji. Kasneje je šolanje nadaljevala tudi ob delu na podružnici SDK v Kamniku in dosegla izobrazbo ekonomistke. Sedaj opravlja delo komer-cialistke na LB podružnici Kamnik. Ob številni družini in gradnji hiše ter stalnem dodatnem izobraževanju je vedno našla tudi čas za delo v KS Tunjice. Njeno prvo večje »poslanstvo« je bila ponovna oživitev Krajevega odbora Rdečega križa, za kar je dobila tudi priznanje. V delovanje KS Tunjice se je vključila na volitvah leta 1992 in postala tajnica KS. Od leta 1996 dalje pa je bila predsednica KS Tunjice. V dveh mandatih je z neizgorljivo voljo organizirala številne akcije pri graditvi prepotrebnih objektov, le-ti so bili zgrajeni večinoma s samoprispevkom. Tako je bila zgrajena poslovilna vežica, spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne, izgradnja igrišča pri šoli, parkirišče pod cerkvijo ter novo pokopališče. Poleg tega je bilo v tem obdobju asfaltiranih nekaj odcepov cest proti Sidražu, Komendi in Košišam. Kot edina ženska predsednica krajevnih skupnosti na kamniškem je predano skrbela za vsestransko družabno življenje. Od leta 1995 praznujemo v Tunjicah krajevni praznik in za njegovo uspešno izvedbo je vedno znala povezati društva v vasi. Župnijski karitas Kamnik posebno priznanje Občine Kamnik za neprecenljivo delo na humanitarnem področju Humanitarna organizacija Karitas Kamnik je bila ustanovljena oktobra 1991 kot Medžupnijska Karitas, saj je vključevala tudi sosednje župnije. Leta 2002 pa se je preimenovala v Župnijsko Karitas Kamnik. Njeno humano poslanstvo vključuje pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom: hrana, obleka, nakup kurjave, plačevanje elektrike, stanarine. Letno pomagajo povprečno 45-65 posameznikom, okrog 25-35 družin pa je takih, ki dobivajo pomoč že več kot 10 let. Na leto tako razdelijo 6000-14.000 kg hrane in higienskih pripomočkov; pomoč ostarelim: pomoč na domu (zdaj jo opravlja Center za socialno delo), obiskovanje in obdarovanje ostarelih doma in v domu upokojencev ob praznikih; pomoč beguncem (zlasti le- ta 1992): obleka, hrana (zbrano hrano, obleko in sanitetni material so s kamionom odpeljali v Bosno, za kar so prejeli pohvalo bosanske vlade, v Albanijo in Zagreb); pomoč revnejšim učencem (nakup šolskih potrebščin, plačevanje kosil v šoli); organizacija šestih letovanj revnih otrok v Izoli; organizacija prireditev, katerih izkupiček je namenjen revnim družinam, invalidom; zbiranje denarja za letovanja otrok, pomoč posameznikom in družinam, pogorel-cem ipd. Celotno delo Župnijske Karitas Kamnik temelji na prosto voljnem delu nekaj posameznikov in veliko darovalcev. Sodelavci skrbijo za to, da so stroški poslovanja minimalni, zato je vsak darovani tolar oplemeniten in dan tistemu, ki ga resnično potrebuje. ČASTNA OBČANA NIKO SADNIKAR IN VIKTOR REPANSEK vrnil v Kamnik šele po upokojitvi. Kot rentgenolog je pomagal pri ustanovitvi rentgenološkega oddelka v Zdravstvenem domu Kamnik. To je bilo leta 1972, tako, da smo lani brez posebne medijske pozornosti praznovali 30-letnico tega dogodka. Dr. Sve-tozar Frantar ga je povabil v Turistično društvo. S svojo razgledanostjo in širino je pristopil k sistematičnemu urejanju in postavitvi spominskih obeležij pomembnim Kamničanom. Tako mu je uspelo postaviti in obnoviti obeležja osmim zaslužnim Kamničanom (Ivanu Vavpotiču, Mariji Veri... Fortunatu Bergan-tu). Pred petimi leti je bil na Malem gradu postavljen.doprsni kip Juriju Starovasniku, pred tem pa akademiku Francetu Steletu v Tunjicah. Oba dogodka sta bila zelo odmevna. Občinski svet občine Kamnik je 19.2.2003 sprejel sklep, da se ob letošnjem občinskem prazniku naziv častni občan podeli dr. Niku Sadnikar ju in univ. dipl inženirju Viktorju Repanšku. V povzetku obeh utemeljitevje zapisano, da dr. Niko Sad nikar prejme naziv za zasluge, ki so trajnega pomena za Kamnik; univ. dipl inženir Viktor Repanšekpa kot izjemen strokovnjak na področju agronomije ob svoji 90-letnici Prav je, da ob tem pomembnem dogodku nekoliko odstremo življenjsko pot obeh častnih občanov. G. Niko Sadnikar je svoje rodovne korenine raziskal do leta 1625. Sadnikarjevi so živeli na Babni Gori pri Polhovem Gradcu. Podjetniška žilica jih je zvabila v Ljubljano. Njegov ded Valentin Sadnikar (roj. 1826) je imel v Ljubljani zlatarsko in pasarsko delavnico (1847). O svoji babici Ivani pa pravi: »Bila je hči gostilničarja, kije imel na Glincah zelo znano gostilno. Številni Ljubljančani so hodili tja iz centra. Med njimi je bil tudi pesnik France Prešeren, kije tja prihajal z učiteljem, kije poučeval klavir Crobathovo hčer. Mladi natakarici Ivani je na mizi pustil prene-katero priložnostno pesem. Seveda se moja babica ni zavedala, kdo je takrat obiskoval njihovo gostilno. Bil ji je poznan le kot Crobathov šribar (pisar).« In v tej družini je luč sveta ugledal Josip Nikolaj, ki so ga starši, po nasvetu strica župnika, poslali v klasično gimnazijo na Vodnikov trg. Imel je slikarski talent, vendar je odločna mati našla zanj štipendijo pri ljubljanskem škofu Pogačarju in tako je Josip Nikolaj odšel na Dunaj in tam končal študij veterine. Leta 1889 je prišel v Kamnik in postal okrajni veterinar, imel pa je tudi privatno veterinarsko prakso in denar zaslužen iz tega vira je namenil nakupu starin. Na prigovarjanje kamniškega župana je 5.8.1893 odprl za javnost privatno zbirko svojih starin. Tako letos zasebni Sadnikarjev muzej praznuje 110-letnico obstoja. Zbirka je čudežno preživela dve svetovni vojni in povojno nacionalizacijo. Za zbirateljstvo starin je Josip Sadnikar navdušil tudi svojo ženo Štefanijo (roj. Novak), ki je najraje zbirala porcelan. Po moževi smrti (1952) je prevzela skrb in vodstvo po muzeju. Leta 1964 je del zasebne zbirke prevzel Kamniški muzej in jo je mogoče videti na gradu Zaprice. G. Niko se je že v rani mladosti navdušil nad preteklostjo in dediščino Kamnika. Njegov spomin seže v leto 1922, ko je začel obiskovati ljudsko šolo. »Učitelj Rakovec nas je za majski izlet peljal na Stari grad. To je bila prava divjina, saj na vzpetino ni vodila nobena prava pot. Toda mene so tiste razvaline navdušile, kar je opazil tudi učitelj in pripomnil, da imam za stare stvari podoben odnos kot moj oče. Seveda sem to navdušenje ponesel tudi na realno gimnazijo v Ljubljano. Moj profesor za zgodovino je bil Vladimir Verbič in ko je spoznal moje navdušenje za srednjeveški Kamnik, me vse do mature ni več klical z imenom in priimkom, ampak kar »lokalpatriot«. Vse je kazalo, da bom šel študirat zgodovino, vendar mi je oče to odsvetoval in me usmeril v študij medicine. Štiri semestre sem obiskoval v Ljubljani, potem pa študij nadaljeval na univerzi v Zagrebu, kjer sem tik pred vojno tudi diplomiral« Junija 1941 je bil aretiran od gestapa v Kamniku in po štirinajstih dneh izpuščen iz begunjskih zaporov. Pod nemško okupacijo kot študiran intelektualec ni videl prave varnosti in poklicnega razvoja'. Vrnil se je na Hrvaško in opravil staž iz kiairgije v več krajin severno od Save (Osijek, Vukovar). Leta 1943 je bil mobiliziran v hrvaško vojsko, od koder je leta 1944 dezertiral v partizane in postal brigadni zdravnik. Svobodo je dočakal v bolnici v Ogulinu, saj je zbolel za težkim ledvičnim vnetjem. Z nadaljnjo kirurško poklicno potjo ni bilo nič. Postal je rentgenolog in se G. Niko Sadnikar je odličen poznavalec zgodovine Kamnika in okolice. To je opazil tudi radijski novinar Matjaž Brojan, ki je z g. Nikom posnel več oddaj o Kamniku in njegovih ljudeh. 14. marca letos je minilo 65 let od naključnega odkritja okostja mamuta v Nevljah. G. sva na vrtu obrezovala sadno drevje. Sredi te idile je na vrtpri-kolesaril župan Nande Novak. Rekel je: »Nekaj sem prinesel!« in izvlekel iz torbe veliko črno gmoto. Pokazal jo je očetu rekoč: »Meni se zdi, daje to kost!« Oče je zlezel s hruške, vzel črno gmoto v roke in potrdil županovo domnevo. Potem je župan opisal okoliščine, kje in kdaj je našel kost. Oče se je odločil, da gre z županom v Nevlje. Na kolesu sva sedla tudi jaz in slikar Stane Cuderman in vsi štirje smo krenili v Nevlje. faz sem se spustil v jamo in še danes se spomnim, da so kosti ležale nekoliko postrani. Glina je bila temno modre barve in v jami je neznansko smrdelo - verjetno od gline v okolici kosti, kije bila prepojena z razpadlo mamutovo maso. Sicer pa so bile kosti dobro ohranjene in oče je po ogledu zaključil, da kosti pripadajo že izumrlemu sesalcu mamutu.« Nevljah pred 65 leti Niko je bil takrat študent medicine na semestralnih počitnicah. Prav tistega dne je na dvorišče Sadnikarjevih prikolesaril župan Nande Novak. Dogodka se spominja takole: »Bil je prekrasen pomladanski dan. Z očetom Seveda g. Niko ni brez načrtov. Trenutno ima v mislih oddajo o družini Benkovič z Novega trga. Prepričan je, da tudi tako širi zanimanje za lepote Kamnika. Iz vsega pa veje ljubezen do rojstnega mesta in ljudi. Viktor Repanšek s pravnukinjo G. Viktor Repanšek se svojega otroštva spominja po goreči želji, da bi lahko po končani ljudski šoli nadaljeval šolanje v gimnaziji. Takrat denarja ni bilo veliko. Doma so imeli kmetijo (dve kravi, konja, prašiče in nekaj zemlje), oče pa je vozil tudi pošto. Najprej je za to delo dobival po 1000 din, vendar pa je zaradi konkurence moral pri ceni popustiti na polovico. Tistih 500 din je bil edini denarni mesečni dohodek za osemčlansko družino. Imel pa je g. Viktor dobro mamo, ki je razumela sinovo srčno željo in po šestih letih ljudske šole nekako uspela spraviti sina na gimnazijo v Ljubljano. Prišla je matura in prav na dan mature mu je umrla mama. V tistem trenutku se mu je odhod v vojsko zdel še najboljša rešitev. Po devetih mesecih se je vrnil in razmišljal, kako bi prišel na študij agronomije v Zagreb. O tem se je pogovarjal s prijateljem Francetom Jagodicem, ki je stanoval v Maistrovi hiši. G. Viktor ga je ohranij v najlepšem spominu: »Bilje delavec v tiskarni, potem pa je hudo zbolel na pljučih. Del pljuč so mu operativno odstranili, prizadet pa je bil tudi tisti del, ki mu je še ostal. Pravi čudežje bil, kako je s takimi pljuči lahko živel. Nad njegovo življenjsko voljo je bil navdušen celo direktor pljučne bolniš- nice, ki gaje prišel osebno iskat z avtomobilom in odpeljal na zdravljenje v bolnišnico. Omogočil mu je brezplačno zdravljenje. Oskrbnina je stala astronomskih 9000 din. Za primerjavo je moja inženirska plača takrat znašala 1.200 din. Na zdravljenje je bil sprejet kot primer, kako človek lahko živi tudi z manjšim delom pljuč. In prav France jagodic je stopil v stik z zagrebškimi usmiljenkami in mi priskrbel brezplačni obrok hrane v Zagrebu. Tako sem bil glede prehrane preskrbljen. V tistem času sem inštruiral otroka veterinarja Rautarja francoščino in njun oče mije pri banski upravi v Ljubljani priskrbel štipendijo v višini 200 din. Prvo leto so bili stroški bivanja višji, po srpejemu v študentski dom pa se je dalo shajati tudi s to štipendijo, junija leta 1938 sem na isti dan absolviral in diplomiral« Avgusta istega leta je dobil zaposlitev na banski upravi, najprej na posestvu blizu Bleda, potem pa kot samostojni referent za kmetijsko - gospodinjsko šolstvo. Skozi njegove roke je šla organizacija številnih tečajev in skrb za nemoteno delovanje osmih šol. Februarja 1941 je bil vpoklican na vojaške vaje, dočakal začetek vojne in v Mladenov-cu prišel v nemško ujetništvo. Zamenjal je tri nemška in tri italijanska taborišča. Po kapitulaciji Italije je obstajala nevarnost, da spet pride v nemško ujetništvo, zato so zaporniki po nasvetu italijanskih paznikov zbežali v hribe in se skrivali po okoliških gozdovih. Čez čas so jim domačini priskrbeli obleko in razkropili so se po okoliških kmetijah. Bila je jesen in v tistih krajih so ljudje gojili kostanj maron. Bili so dobrodošli pobiralci maronov. Nekdo jim je iz Ljubljane prinesel denar in po več zapletih je le prišel nazaj v Ljubljano. Po osvoboditvi je dobil službo na kmetijskem ministrstvu. Potem je iz Beograda prišlo spo- ročilo, naj ministrstvo določi nekoga, ki bo šel na specializacijo za pridobivanje in porabo krompirja na Češko. »Bil sem predlagan in mislim, daje bila to zasluga prof. Levstika, kije bil takratni minister za kmetijstvo, predvojni komunist, vendar izredno dober in pošten človek. Kasneje sem bil premeščen na inštitut in leta 1952 so me vrgli na cesto. Razlogi so bili politične narave. Takrat je bil v modi biolog Lisenko. faz sem takrat že napisal knjigo in ga nisem pohvalil. Lisenko je izkoristil Stalinov politični sistem, da je uresničil svoje ambicije in si podredil ruske akademike. Nekje sem bral, da seje eden od akademikov moraljavno pokesati in priznati svojo zmoto, da je ostal pri življenju. Lisenku je moral dati prav. Lzpodobnih razlogov sem bil iz inštituta odpuščen tudi sam. Takrat sem imel že lepe rezultate pri vzgoji lastnih sort krompirja. Imel sem že prve se-javce - bodoče sorte. Pri tem deluje tako, da med tisoč križanci dobiš eno, več ali pa nobene sorte. Jaz sem jih dobil deset. Pred tem v Sloveniji nismo imeli svoje sorte krompirja. Vse sorte smo dobivali iz Holandije, Češke, Avstrije in Amerike. Domača sorta mora biti vsaj tako dobra kot tuja. Najbolj znana sorta krompirja, ki sem jo vzgojil, je bila sorta igor. Pred nekaj več kot desetimi leti je bilo več kot 90% slovenskega kromprija sorte igor. Po svoji razširjenosti je potolkel vse tuje sorte. Danes so se seveda te razmere spremenile.« V strokovnih revijah in publikacijah je g. Viktor Repanšek objavil preko 100 člankov, je avtor ali urednik preko 70 knjig, član uglednih strokovnih združenj. Ves ta čas je ostal povezan z rodnim Kamnikom in še vedno spremlja družbeni utrip in dogajanje v njem. Obema častnima občanoma iskreno čestitamo! DANIJEL BEZEK Okrogla miza o Regionalnem razvojnem programu ljubljanske urbane regije V EU bodo šteli le dobri projekti Ena prvih, lahko rečemo delovnih prireditev v okviru občinskega praznika sicer ni doživela pričakovane udeležbe. Vendar so bila razprava in vprašanja, ki so jih postavljali udeleženci, zelo konkretna. Uvodoma so na okrogli mizi o regionalnem razvojnem programu ljubljanske rebije, ki jo je vodil župan Tone Smolnikar, spregovorili Lilijana Resinovič, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, FedorČerne, državni podsekretar v Uradu za evropske zadeve Vlade RS in Jurij Ko-bal, direktor OIKOS-a. Lilijana Resinovič je poudarila, da je v zadnjem letu 24 občin ljubljanske urbane regije, od Kamnika do Velikih Lašč in od Logatca do Litije, pripravljalo regionalni razvojni program za obdobje, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije. Regija bo s spodbujanjem ustvarjalnosti in sodelovanja dosegla visoko konkurenčnost v svetu in visoko kakovost življenja. Za dosego petih strateških ciljev (sodelovanje v regiji, dostopnost, izobraževanje in usposabljanje, odpiranje sveta ter ekološka in kulturna mreža) bo pripravljenih 17 podprogramov. Med temi je za Kamnik posebno zanimiva predvidena železniška in tramvajska povezava med Kamnikom in Dolgim mostom, ki bo seveda zahtevala tudi največja sredstva. Poseben podprogram bo zajel tudi projekt zavarovanja Kamniško Savinjskih Alp. K financiranju regijskih programov naj bi občine prispevale 34% potrebnih sredstev, ostala sredstva pa naj bi pridobili iz državnih in mednarodnih virov. Občina Kamnik naj bi do leta 2006 predvidoma prispevala okrog 152 milijonov SIT. Kot je poudaril Fedor Cerne, je bila Slovenija v petletnih pogajanjih z Evropsko unijo uspešna, saj bo neto prejemnica evropskih sredstev najmanj do leta 2006. Po njegovem mnenju ni cilj število regij v Sloveniji, pač pa taki programi, na podlagi katerih bomo lahko uspešno konkurirali z ostalimi državami za sredstva EU. Šteli bodo le dobri projekti in ideje, je poudaril Černe. Temu mnenju se je pridružil Jurij Kobal iz OIKOS-a, ki je pripravil razvojni program Podjetne regije. Zavzel se je za različne oblike povezovanja na različnih področjih (kmetijstvo, turizem- itd.) in za povezovanje naše regije s sosednjo Avstrijo. V razpravi so poudarili, da bo treba tudi z odpravo administrativnih ovir (izenačitev Kamnika z obmejnimi občinami itd.) povečati sodelovanje s sosednjo Avstrijo in s podobnimi regijami v Evropi, preučiti možnosti za oblikovanje zasebne mednarodne šole, preučiti sposobnosti občin za sofinanciranje posameznih programov, stroške dela uskladiti z mejami socialnega miru. Postavlja se vprašanje, ali bo občina Kamnik v stanju do leta 2006 zagotoviti potrebna sredstva za prometno povezavo in podobno. Kot je dejala Lilijana Resinovič, so bili programi v dosedanjih pogovorih in postopkih že toliko usklajeni s posameznimi občinami, da je mogoče pričakovati, da bo razvojni program LUR lahko sprejet v vseh občinskih svetih do konca maja letos. Udeleženci posveta, med njimi tudi nekaj občinskih svetnikov, o razvojnem programu ljubljanske urbane regije. F. S. JAVNO OPRAVIČILO Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik in njegov predsednik Janko Blagšič, na osnovi sklenjene poravnave z dne 11. 3. 2003 z družino Kuzma, na Okrajnem sodišču v Kamniku, se še enkrat javno opravičujeta za nenamerne posledice zapisa intervjuja z Rudijem Balohom na strani 107 v zborniku HVALA VAM, izdanim junija 2001. V izogib vsakršnim drugačnim - zlasti zlonamernim tolmačenjem -toženi stranki vsem, ki so zbornik prejeli oziroma brali, ponovno pojasnjujeta, da je bil Kuzma Danijel v zborniku HVALA VAM, v besedilu predzadnjega odstavka desnega stolpca na strani 107, ki se glasi »... Takšna situacija nas je prepričala, da je JLA v Kamniku imela svoje obveščevalce, ki so poročali o naših aktivnostih ( Kuzma Danijel)« naveden zgolj in izključno kot avtor informacije o delovanju JLA. Zaradi tega javno podajamo to obrazložitev, ki je edino resnična in želimo, da jo bralci sprejmejo z razumevanjem. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in vsi pripadniki TO, ki so sodelovali v procesu osamosvajanja, še posebno tisti, ki so sodelovali v tajnem delu priprav, resnično cenimo prispevek Danijela Kuzme, v odločilnih trenutkih osamosvajanja Slovenije. Uradni dokaz so prav gotovo visoka priznanja Republike Slovenije. Pomembna so tudi vsem, ki jim je zaupal in oni njemu. Pojasnilo in opravičilo Združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik in njenega predsednika potrjujeta pozitivno vlogo Danijela Kuzme, ki je z domoljubnimi dejanji zapisan v zgodovino osamosvajanja R. Slovenije, ter daje spoštovanje njegovi osebnosti in družini. Zavezujemo se in to javno terjamo tudi od vseh morebitnih piscev, da se v bodoče prepričajo o resničnih dejstvih v času vojne 90/91. V kolikor bi bilo v teh zapisih omenjeno ime Danijela Kuzme, naj obvezno pridobijo pri družini Kuzma predhodno odobritev objave. ' O ZWS - KAMNIK - KOMENDA predsednik - Janko Blagšič 6 - 27. marca 2003 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Z maloobmejnimi propustnicami na planino...? Pravijo, da bodo meje med občinami tudi v prihodnje zakoličene kot meje med državami, ki se bodo pridružile evropski družbi. Tej ugotovitvi bi lahko pritrdil tudi nedavni pogovor veliko-planinskih pastirjev in drugih, ki delajo in živijo na tej in okoliških planinah. Zelo resno so se namreč pogovarjali o tem, kolikšen problem in kakšne bodo težave pri vzpostavitvi novega »prometnega režima« po planinah, ker menda poteka (o tem je bil zadnjič obveščen od svojega sosednjega kolega tudi župan Tonti) del poti po ozemlju občine Luče. To seveda ni nobena novost, saj se nekateri še spomnijo, kako so pred desetletjem Štajerci, takrat še Mozirčani, ročno podrli zapornico ali rampo kamniške občinske vlade in jo odnesli v bližnji štajerski bife kot kronski dokaz kršitve nedotakljivosti občinskih meja. Se zna torej zgodovina prav ob vstopanju v evropsko unijo ponoviti. Morda bi bilo dobro, če bi naši občinarji v svojih predalih izbrskali slavni elaborat o alpskih cestah (rojen v Kamniku), na podlagi katerega so se njihovi predhodniki za promocijo tega projekta brez problemov peljali z avtobusom preko Črnivca po Zgornji Savinjski dolini... Tkjasprotno temu pa meje, l\ tudi državne, ne predstavljajo nobenih težav, denimo za komendske rokodelce, ki menda po besedah svojega prvega moža Tomaža, svoje davke raje plačujejo v »lijepi naši« kot pa v svoji domači, tako težko priborjeni občini. Tomaž bi jim lahko rekel: »Fantje, a j smo se zato boril', da bomo ob bogatih obrtnikih sedaj najbolj revna občina in se nam bodo Kamničani smejali ...?« Vse kaže, da v naši »bogati« občini takih težav nimamo, saj so naši občinarji zelo previdni, denimo, ko odmerjajo pavšal za uporabo stavbnega zemljišča tistim, ki svojih poslovnih in drugih površin nočejo prijaviti. Verjetno si mislijo: Bolje drži ga, nego lovi ga...? T^fekdanji, pa ne zadnji di-1 \ rektor Zaklada narave je zadnjič po nacionalnem radiu obžaloval, da so se naši občinarji letošnjo zimsko sezono odločili zapreti smučišče v Tihi dolini. Radovednemu poslušalcu je svetoval, naj se s tem vj>rašanjem obrne kar na župana, ker, kot je dejal, ne »pozna notranje politike lastnika«. Pa bi spoštovanega podšefa slovenskih žičničar- MOTOR V VODI ALI KAM SODIJO ODPADKI jev povprašal, ali ni za turistični razvoj od notranje politike po membnejša zunanja politika...? 5icer pa smo z našimi južnimi sosedi začeli »sodelovati« tudi na informativnem področju. Vse več se govori o regijski televiziji, seveda s sedežem v Stobu, radijski hitovci in vse občine obsegajoče Novice poberejo kar precej reklam tudi v dolini pod kamniškimi planinami. Pravijo, da se njihove Novice po 250 tolarčkov kar dobro prodajajo tudi po naših krajih. No, pa jim ne smemo biti »fovš«, saj je vendar demokracija. Vsi se moramo obnašati tržno. Morda pa ne bi bilo napak, da bi se tudi informativno razvedrilna revija, ki jo naš Primož brezplačno piše in slika za vsa južno ležeča gospodinjstva ali pa morda celo naš Občan pojavila vsaj po 100 tolarčkov v bogatem »središču Podjetne regije«, da bi tam iz prve roke zvedeli, kaj se dogaja v središču nekdanjega kamniškega okraja... Krištofov Pepe II. 5. 3. 2003 je potekala »reševalna akcija« opuščenega in v najglobljo sotesko reke Kamniške Bistrice vrženega motorja, motornega kolesa YAMAHA Za izreden pogum se gospodu Radu, ki je s pomočjo gasilcev iz Kamniške Bistrice in lovca Podjetja za gojitev divjadi Kozorog iz Kamnika, preko vr- vi in jeklene žice poleg motorja potegnil iz vode tudi nesrečno srno, ki je pred nekaj dnevi padla v globel, lahko le zahvalimo, in zaželimo, da se podobni odpadki ne bi več znašli v vodah, pač pa na primernih odlagališčih odpadkov. Ne samo zato, ker tja sodijo, pač pa, ker so vode vir življenja in s tem, ko jih zastrupljamo, zastrupljamo tudi sebe, v konkretnem primeru zajetje Iverje, ki je eno redkih v Sloveniji, ki zaenkrat brez dodatka klora oskrbuje z vodo večji del kamniške občine. Zato še enkrat - odpadke od-lagajmo na mesta, ki so v ta namen pripravljena, kajti ne nazadnje, tudi kazni za kršitelje so precej visoke, avtomobilska prikolica odpadkov na dan na od-agališču v Centru za ravnanje odpadkov v Suhadolah pa je za vse občane Občine Kamnik zastonj! OBČINA KAMNIK 1400 ccm. Res je, še se najdejo ljudje, ki jim niti lastna pitna voda ni toliko pomembna kot dejstvo, da se je potrebno znebiti opuščenega dela motorja, pa se ga znebijo tako, da ga »odložijo« 45 m globoko v reko Kamniško Bistrico. Akcija je potekala na pobudo kamniškega gorskega reševalca g. Rada Nadvešnika, ki je motor tudi opazil in ga v sodelovanju z Občino Kamnik (inšpekcije in komunalnega nadzorstva) potegnil iz globeli tik pod mostom v Predoslju. m. PISMA - MNENJA - ODMEVI 0(b) primeru »Malograjski dvor« Zadnje mesece se precej govori o oživitvi hotela »Malograjski dvor« v Kamniku. Tako je 31. januarja v »Delu« pisal o tem fa-nez Petkovšek, pa v februarski številki »Kamniške novice« in nedavno še Slovenska televizija. Vse to preveč enostransko poročanje meje vzpodbudilo, da tudi jaz napišem, kar mije o tem znanega - o zaplembi in potem še o (pre)dolgem vračanju Malograjskega dvora, da bodo bralci, predvsem mlajši, ki tega niso doživljali, dobili širšo predstavo. Pišem povsem neodvisno, pred objavo tega članka se o tem nisem pogovarjal z nobeno od obeh strani, niti s Cererjevimi niti z Občino. Restavracija Cerer (sedaj »Malograjski dvor«) je veljala do druge svetovne vojne tako kot restavracija gospe Debevecpreko Maistrove ulice za ugleden gostinski in turistični objekt. Pri njih je v tujskih sobah vsako leto, zlasti poleti, gostovalo precej turistov. Družina Cerer je pred 2. svetovno vojno in še kratek čas po njej, vse do nacionalizacije, posedovala ob zgradbi sedanjega Malograjskega dvora še vrsto gospodarskih poslopij. Ta so se razprostirala na celotnem zemljišču sedanjega Trga prijateljstva. Ta kompleks so sestavljale naslednje zgradbe: severno v priključku na sedanjo stavbo Malograjskega dvora seje razprostirala dolga enonadstropna zgradba z garažami, hlevi in skladiščem za področno zalogo piva, ki jo je vodila družina Cerer. V velikem loku so se v razdalji kakih 5 m od sedaj še stoječe ograje Podgorškove (bivše Staretote) vile razprostirala velika skladišča ledu in v nadaljevanju, že nasproti severne polovice sedanje pokrite tržnice (nekdaj gasilskega doma) pa je bila še prostrana lesena gostinska letna lopa. Pred lopo je bil gostinski vrt z mizami na prostem in ob lopi okrasni bazen z vodometom. V omenjeni letni lopi so bili še po 2. svetovni vojni letni plesni večeri. Lz skladiščledu so Čererjevi poleti pred 2. svetovno vojno raz-važali z lastno konjsko vprego po kamniških gostilnah led (takrat še ni bilo hišnih hladilnikov). Gostilne so s tem ledom v posebej prirejenih točilnih mizah nato hladile pivo in ostale pijače. Led so Čererjevi pripravljali vsako zimo na severnem delu sedanje odprte tržnice. Tam so postavili kakih pet metrov visoko ogrodje iz brun. To ogrodje so nato v mrzlih zimskih nočeh polivali z vodo iz gasilskih cevi. Velike ledene sveče so nato sekali, lomili in nato led s konjskimi vpregami zvozili v bližnja skladišča, ki so imela zaradi izolacije izredno debele stene. Cesta (sedaj Tomšičeva) je takrat potekala od Maistrove ulice, od današnje pokrite tržnice, mimo Drolčeve hiše, mimo sedanje »Verige« in nato ob ograji Podgorškove vile pa naprej desno, mimo OŠ27. julija do sodišča. Ves zgoraj omenjeni kompleks z današnjim Malograjskim dvorom vred je kmalu po 2. svetovni vojni Cererjevim nepravično (kot mnogim drugim) odvzela takratna nedemokratična komunistična oblast. Lokalni kamniški upravljala tega (pravzaprav ukradenega) premoženja, so bili najprej občina, pozneje družbeni podjetji gostinstvo Planinka in Stol, ki so ta kompleks brezplačno izkoriščali skoraj 45 let. ' Kot je bilo takrat običajno, je tako imenovana »ljudska oblast« te nepremičnine tudi zelo slabo vzdrževala. Dokaz o tem nevdr-ževanju je danes moč videti zelo nazorno npr. tudi na Pintar-jevi hiši (poleg Občine) ali pa na nekdanji hiši nasproti občine Poleg restavracije in penziona Cerer, sedanjega »Malograjskega dvora« (1), so bile poleg še dolga enonadstropna zgradba (2), kjer so bile kleti, garaže, hlevi in področno skladišče piva in v priključku pravokotno še veliko skladišče ledu (3). Vse to na sedanjem Trgu prijateljstva za občino. Gornja slika je posnetek makete Ivana Selana iz leta okrog 1932. V nadaljevanju skladišča ledu je bila pozneje zgrajena letna gostinska lopa. (v tej je pred vojno zgoraj stanoval odvetnik dr. Potokar.) V Kamnik so v sedemdesetih, osemdesetih letih prihajali številni avtobusi zlasti iz Nizozemske in turisti so bili pretežno nastanjeni v Malograjskem dvoru. Slabo vzdrževanje osrednjega poslopja Malograjskega dvora je končno primoralo upravljalce te družbene imovine in takratno oblast, da so pristopili k sanaciji. Koje medtem prišlo do požara, bojda zaradi malomarnosti teh upravljavcev -investitorjev, je bilo za obnovo potrebnih še nekaj več sredstev. Prihod burnih dogodkov leta 1990-91 je obnovo zavrl. Kmalu nato so Čererjevi od novega ministrstva za kulturo dobili odločbo o vračilu celotnega premoženja, a seje kamniška občina na to odločbo pritožila. Sledile so pritožbe upravičenih predvojnih lastnikov, pa zopet pritožbe občine itd. vse do danes - Kamnik pa je že leta skorajda brez prave hotelske ponudbe. Že res, da je bilo v obnovo Malograjskega dvora, kipa še zdaleč ni zaključena, vloženo kar nekaj sredstev (po janežu Petkov-šku oz. po županovem »velikanske vsote«), a na drugi strani so bila Cererjevim porušena vsa prej navedena gospodarska poslopja, Vse to zemljišče skupaj s skoraj celotnim vrtom restavracije pa so jim spremenili v javno parkirišče in za nameček vse to brezplačno koristili 45 do 55 let. Če vse to damo na tehtnico, bo nedvoumno krepko potegnila na oškodovančevo stran Cererjevih. (se nadaljuje) MILAN WINDSCHNURER SDS-Kamnik še vedno druga najmočnejša stranka Sam vem, da mora biti stranka prisotna v medijih, kolikor je pač lahko in kolikor ji razni mediji to omogočajo. Samo ne pa za vsako ceno in tudi ne zato, da napišeš nekaj kar tako, samo, da si nekaj napisal. Takšen članek je bil naslovljen SDS-Kamnik še vedno druga najmočnejša stranka in objavljen v zadnjem Občanu. Premišljeval sem ali naj odgovorim ali grem preko vsega, saj je točno razvidno iz članka, da pač pisec ni vešč svojega dela. Toda vseeno nisem mogel preko nekaj trditev, zlasti o odločilnih premikih in o okrepitvah stranke po prenehanju aktivnega dela nekaterih članov 10. Naj samo omenim, da smo v prejšnjem mandatu imeli v svetu 7 svetnikov in dosegli nekaj manj od 23% glasov za v Občinski svet. Danes pa je očiten napredek in imamo v svetu samo 4 svetnike. Izgleda da je prenova, kot seje izrazil pisec, obrodila sadove in so z demokratičnimi posegi dosegli zelo velik uspeh na volitvah, zlasti velik uspeh je bil dosežen na županskih volitvah. Zato prosim, ne ponižujte našega dela v minulem obdobju, saj smo stranko s 6% glasov v začetku 90. let povečali na cca 23% letu 98 ter do sedaj nismo komentirali dosežkov na lanskih lokalnih volitvah, čeprav bi jih lahko. Prosim vas še, pišem tudi v imenu ostalih bivših članov IO, da se ne obremenjujte več z nami kot bivšimi vodilnimi v 00 in se raje posvetite delu in povečanju ugleda stranke. LEON PIRMAN Galerija Veronika kliče po obnovi Mojc mišljenje o kulturi v Kamniku je bilo v prejšnji številki Kamniškega občana napačno interpretirano. Zato bom poizkušal v nekaj stavkih to pojasniti. Na seji občinskega sveta sem dejal, »da smo zgradili slavolok zmage, za vojake pa nam je zmanjkalo denarja«. Seveda je bil ta objekt potreben Kamniku predvsem za gledališke in glasbene predstave. Posledično pa je to slabo za ostale kulturne dejavnosti, ki se ne dogajajo (nekatere se tudi ne morejo) v »Domu«. V mislih imam osrednjo kamniško galerijo Veronika. Sem za trženje Doma kulture, kjer se lahko z rednimi predstavami zagotovi vsaj poravnava stroškov, energije, vode, komunalnih storitev ter komunikacij. S tem se razbremeni tudi občinski proračun za nekaj milijonov tolarjev. Nisem pa zagovornik trženja galerije Veronika (kot je pisalo v Občanu), ker je večinoma to razstavni prostor. Znani in kvalitetni umetniki ne potrebujejo dokazovanja in s tem galeriji tudi ne bodo plačevali najema razstavnega prostora, ljubitelji pa si to težko privoščijo. Zato opažam, da kamniški umetniki odhajajo razstavljat v druge občine, kjer so lepo sprejeti. Hkrati pa k nam tudi ne prihajajo umetniki iz drugih krajev in tujine. Zato razstavni prostor z redkimi otvoritvami ne živi tako kot bi moral, predvsem pa galerija s pripadajočimi prostori kar kliče po obnovi. Z ustrezno kulturno politiko občina Kamnik lahko zagotovi, da se kvalitetna umetnost s tujimi in domačimi razstavljati vrne v to galerijo. Kamnik je imel v preteklosti mnogo znanih umetnikov, tudi sedaj ima za slovenske razmere nadpovprečno veliko število priznanih pa tudi ljubiteljskih slikarjev in kiparjev in res velika škoda bi bila, da v Kamniku ne bi imeli kvalitetne galerije, ki bi bila poznana po celi državi in tudi v tujini. DUŠAN ŠTRAJHAR Ohranimo našo dediščino (II.) Varstvo narave -Zdravilni gaj Tunjice Bogastvo ima lahko različna imena. Eno od njih je Tunjiško gričevje. Značilno oblikovan relief so sooblikovali potoki tunj-ščica, Knežji potok in Vrtaški potok. Trije potoki, kot v pravljici. Gričevje je deloma prekrito z gozdom, deloma s travniki, sadovnjaki, polji, njivami. Poznam prijazne ljudi, ki tu živijo in delajo. Območje je dobro ohranjeno, biotsko izjemno pestro in ima iz naravovarstvenega vidika izjemen pomen. Poleg vidne naravne dediščine skriva pod površjem izjemno bogastvo okamnin. Velik del gričevja gradi značilni rumenkasti peščenjak, uporaben za gradnjo. Tu so tudi izviri vode, zdravilnega blata in točke, ki naj bi človeka napolnile z energijo in mu krepile zdravje. Tako dokazujejo raziskave, potrdijo pa tudi tisti, ki so tu že bili. Da bi čim več ljudem omogočili zdravje iz zdravilnih izvirov, se načrtuje ureditev tega območja, poznanega kot Zdravilni gaj Tunjice. Območje nekdanjegapeskokopaje evidentirano kot geološka naravna vredota. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, je k ureditvenemu načrtu po določilih zakona o ohranjanju narave izdelala naravovarstvene smernice, kijih je pripravljavec ureditvenega načrta dolžan upoštevati. V njih so navedene usmeritve za varstvo hidroloških naravnih vrednot (Uredba o zvrsteh naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 52/2002) ter ohranjanja biotske raznovrstnosti in ob odkritju geoloških naravnih vrednot (dediščine). Zaradi geološke zgradbe območja je pred gradnjo objektov potrebna ocena o plazovi-tosti tal. Porušena stabilnost tal zaradi gradnje bi lahko ogrozila naravno ravnovesje. Ohranjati jeJ>otrebno obstoječi gozd in poskrbeti za komunalne odplake. Želimo, da bi gostje, ki bi želeli tu bivati, bili nameščeni v okolici in ne v gaju. Urejanje okolice objektov in gaja naj bi bilo sonaravno ob upoštevanju ohranjenosti narave. Za zasaditev je primerna avtohtona vegetacija, za urejanje pa uporaba večjih in manjših kosov miocenskega peščenjaka oz. slovenskega kamna. Želimo, da bi območje urejanja Zdravilnega gaja Tunjice ostalo naravno ohranjeno in bi si v takem naravnem okolju nabirali moči njegovi številni obiskovalci. Tadeja Šubic, svetovalka Zavod RS za vaistvo narave, Območna enota Kranj Premiera Halštata v Domu kulture Kamnik Iz Matične knjižnice Kamnik POPOLDANSKI RITEM IN ROŽA, KI ŠE VEDNO CVETI V soboto, 15. marca, je bilo v Domu kulture Kamnik spet živahno. Gledališka skupina Samorog je v koprodukciji s Kulturnim društvom Domžale in Kulturnim društvom Priden možic iz Kamnika premierno predstavila komedijo HALŠTAT avtorja Draga Jančarja, nagrajenca Prešernovega sklada 1979, prejemnika Sterijine nagrade leta 1982, leta 1985 je bil nagrajen z Grumovo nagrado za najboljšo dramo Veliki briljantni valček, leta 1993 je prejel Prešernovo nagrado za pripovedna, dramska in esejistična zija, arheologinja, Mojca Volkar - Nela, Mateja Lojen - Jula in Grega Rebolj - Honza. Grega Rebolj iz Podrečja pri Domžalah velja za najbolj požrtvovalnega, aktivnega in profesionalnega člana gledališke skupine Samorog. Končal je srednjo ekonomsko šolo v Kamniku, kjer je zaposlen kot asistent za pomoč pri šolanju invalidnega dijaka. Z gledališčem se ukvarja že več kot osem let, sodeloval je pri šolski gledališki skupini pod mentorstvom prof. Marje Kodra in pri številnih projektih v Kamniku in Na odru kamniškega Doma kulture gledališka skupina Samorog: Gorazd Zupančič, Nataša Lemut, Grega Rebolj, Mateja Zajec in Mojca Volkar. dela, naslednje leto pa še Evropsko nagrado za kratko prozo za novelo Augsburg. Komedija Halštat je bila krstno uprizorjena na festivalu svetovne dramatike Veroli v Italiji leta 1994. Halštat je huda, kruta gledališka storija, komedija s tragičnim ozadjem. Predvsem zato, ker v njej dominirajo komedijski elementi. Glavno vlogo igrajo človeška telesa, pravzaprav samo še tisto, kar od teles po smrti ostane -kosti. Poleg njih pa so tu še vse sorte živi, ki okrog kosti zažene-jo svojo morbidno in absurdno znanost. Igralska zasedba: Gorazd Zupančič - Habilis, profesor arheologije, Nataša Lemut - Anasta- Domžalah. Trikrat se je udeležil tudi avdicije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, a do sedaj še ni imel sreče pri sprejemnih izpitih. Mlada gledališka skupina Samorog deluje od leta 2001, ko so začeli z vajami za njihov prvi projekt - Za zaprtimi vrati, ki je premiero doživel v Kulturnem domu Mengeš 2. marca 2002. Skupino sestavljajo izključno mladi igralci, večina od njih pa si je prve gledališke izkušnje nabirala v srednješolski gledališki skupini Rudolfi pod mentorskim vodstvom prof. Marje Kodra. VERA MEJAČ V knjižnici se srečujemo z dobrimi knjigami, če seveda to hočemo. Prav tako se včasih, a žal čedalje redkeje, srečujemo s sodobnimi slovenskimi literarnimi snovalci. Tako smo se lahko v torek, 11. marca, srečali s pisatelji Go-ranom Gkivičem, Ferijem La-inščkom in Mikijem Rošem. Pridružils e nam je tudi Franc Just, direktor založbe Franc-Franc iz Murske Sobote. Večer je bil torej prekmursko obarvan, saj so bili vsi avtorji Prek-murci, razen Gorana Gluviča, ki je Grosupeljčan. prej! Ko je Miki Roš prebral odlomek iz romana, se je publika kar precej šegavo nasmihala (sicer redka, ampak prava publika!), saj je besedilo humorno in duhovito. Feri Lainšček, ki je prvi prebral rokopis romana, pravi, da je njega najprej pritegnil južnjaški humor, ki ga med Slovenci in v slovenskem jeziku pogreša. Avtor romana je odgovoril, da se je za to zavestno odločil. Potem je Goran Gluvič predstavil (čeprav ga vsi poznamo in smo ga tudi brali -mar ne?) pisatelja Ferija La-inščka, ki je spregovoril o po- Z leve: Goran Gluvič, Feri Lainšček, Franc Just in Miki Roš Večer je bil namenjen predvsem Goranu Gluviču in njegovemu romanu Popoldanski ritem, ki je išel prav pri založbi Franc-Franc. To je po besedah direktorja Justa mlada prekmurska založba, ki daje prednost mladim in ima v panonskem prostoru specifično vlogo. Lani je izdala 14 knjig. Med izdanimi knjigami so tudi Lainščkove Mislice, za katero sta bila avtor in založba nagrajena z nagrado večernica 2001, to je nagrada za avtorje otroške in mladinske literature. Gluvičev roman Popoldanski ritem je namenjen odraščajočim mladim ljudem. Pripoved je prvoosebna, glavni junak pa je gimnazijec, odličnjak in hkrati odličen glasbenik. Nenadoma pa postane drugačen in se upre v šoli pa tudi domačim. Spor z domačimi in okoljem povzroči ločevanje staršev in razhajanje z vrstniki. Andrej je namreč drugačen, ker kot jazz glasbenik išče ustvarjalen pristop in ne mora biti le priden dijak. Gluvič je povedal, da so kritiki opazili tudi drugo drugačnost njegovega junaka: »Opazili so, da je eden od redkih junakov v slovenski literaturi, ki ni luzer. Trmoglavo sili. naprej in zmaguje!« To je res nekaj - po celi plejadi slovenskih izgubljencev, poražencev, strtih bogoiskateljev in tako na- nalisu znanega romana Namesto koga roža cveti, ki je prav tako izšel v založbi Franc-Franc. Povedal je, da je navdih za ta roman spomin iz zgodnjega otroštva: »Blizu vasi v Prek-murju, kjer sem odraščal, je bil zaselek, kjer so živeli Cigani. Z njimi sem se veliko družil in sem jih drugače doživljal kot drugi. Spoznal sem jih kot tova-riške in tople. Nisem razumel, zakaj jih imajo za manjvredne. Ta roman je tudi zgodba o moji materi, ki je imela veliko srce, tudi do Ciganov. Z njimi je prijateljevala in nikoli ni zaklepala vrat. Še danes zagovarjam njihovo srčno dobroto in še danes sem vesel, da mi je bilo dano čutiti cigansko dušo.« Za Ferijem Lainščkom je 20 let ustvarjanja in 15 romanov.. Miki Roš je vsestransko dejaven na kulturnem področju med Porabskimi Sovenci: na lutkarskem, gledališkem, literarnem in celo časopisnem. Piše tudi v porabščini. Napisal je knjigo za otroke Škrat Babilon, v kateri so besedila tako v slovenščini kot v porabski slovenščini. Spregovoril je nekaj besed o Porabju, ki je bilo 50 let zaprto za železno zaveso, a se je tam kljub vsemu ohranila slovenska beseda. Poseben trenutek v našem druženju je bil, ko je Miki Roš imenitno in doživeto prebral odlomek iz ro- PUSTOVANJE V MEKINJAH V Športno-kulturnem društvu Mekinje se je tudi letos za pusta dogajalo. Ob'živi glasbi in mnogih zabavnih igrah so številne maškare na pustno soboto rajale od 14. ure dalje, ko jih je že pri vratih čakala vesela dobrodošlica: vsaka pustna šema je bila deležna slastnega krofa, ki jih je tudi letos scvrla gospa Olga Sitar. Miške, princeske, indijanci, čarovnice, kavboji in še mnogi drugi, so veselo rajali ob živi glasbi mekinjskih fantov (Andrej Bernot, Matic Smolnikar), katerima ni in ni zmanjkalo veselih, znanih in manj znanih viž. Da so se male in velike maškare pošteno zabavale, so ves čas skrbele tri poskočne Pike Nogavičke (Irena Kališnik, Katja Letnar, Katja Klemen), ki so postale že kar zaščitni znak mekinjskega pustovanja. Pripravile so najrazličnejše družabne igre in veselo plesale v družbi razposajenih pustnih šem. Vse obiskovalce že tradicionalnega rajanja, je tudi letos razveselil izvrstno aranžiran prostor, saj so maškare s sten pozdravljali klovni, baloni in številni drugi okraski, ki pa so jih nekatere maškare uporabile tudi pri svojih pustinih vragoli-jah! Letošnjega pustovanja se je zaradi počitnic sicer udeležilo nekaj manj maškar kot v preteklih letih, Pike Nogavičke pa že za drugo leto napovedujejo dodatno popestritev in vrsto mamljivih sprememb! Vabljeni torej tudi drugo leto na veselo pusto-vanje v Mekinje! IRENA KALIŠNIK mana Namesto koga roža cveti v narečju. Slišati je bilo odlično in nas je seveda ta govorica pa tudi interpretacija prevzela. Feri je povedal, da so Cigani to knjigo vzeli zelo zares, saj Ludvik, poglavar naselja blizu Feri-jeve rojstne vasi, zares išče belo violino. Pisatelj je torej vzel ta mit iz ciganske mitologije, ki se preko literature vrača k njim kot realnost. »To je zame najbolj dragoceno, kar se z literaturo lahko zgodi.« Bil je torej lep in zanimiv večer. Meni je nudil veliko pre- mislekov. Celo o položaju, raznolikosti in trdoživosti slovenskega jezika. O slovenskih literarnih junakih. O mladinski literaturi in vrednotah v njej, o vedrini in volji do življenja. O drugačnosti. O Romih. Kako jih sprejemamo. O Kamniku. Kako sprejema enkratno priložnost; da k nam pride eden najboljših pisateljev, pa to nikogar ne zanima. Zal. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 KAMNIK tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http: //turizem. kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01 831 76 47; 831 76 62 Petek. 28. marec, ob 20. uri - Salon gradu Zaprice Koncert cikla Študent & Muzika Pihalni kvintet EOL (Jana Pavli - oboa, Dimitrij Lederer - klarinet, Boris Bizjak - flavta, Katja Pupis - rog, Arpad Balazs-Piri - fagot) Sobota. 5. april, ob 20. uri- Salon gradu Zaprice Koncert cikla Študent & Muzika Barbara Koželj - mezzosopran, Phvllis Fervverda - klavir Organizacija koncertov v sodelovanju s študentskim klubom Kamnik MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 e-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Petek. 28. marec, ob 19. uri, v čitalnici: Šola filmske pripovedi in estetike: A. Tarkovski - Ivanovo otroštvo. Po filmu sledi predavanje dr. Dušana Rutarja. Sreda. 9. april, ob 19.30. v dvorani MKK: Potopisno predavanje: TURČIJA. Predavala bosta Bojan Težak in Iztok Pavlic. Petek. 11. april, od 16. do 19. ure in sobota. 12. april, od 9. do 12. ure v dvorani: Tečaj intelektualne samoobrambe pod vodstvom dr. Dušana Rutarja Sreda. 23. april, ob 19.30. v dvorani MKK: Potopisno predavanje: PRAGA in ČEŠKA ZDRAVILIŠČA. Predavala bo_ Mojca Grzinčič. Predavanje pripravljamo v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik. So DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/580-818 www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.org Sobota. 29. marec, ob 19. uri Andrej Rozman - Roza - KABARET SIMPLOZIIJ kabaretna predstava Vstopnine ni! Nedelia. 30. marec, ob 19. uri Stane Mancini - PRELEPA SI BELA LJUBLJANA koncert največjih uspešnic Staneta Mancinija Petek. 4. april, ob 19. uri Silvo Teršek - UMETNIŠKI VEČER Z GOSTI Vstopnine ni! Sobota. 5. aprila, ob 19. uri OBČINSKA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV OBČINE KAMNIK z gosti - koncert Četrtek. 10. april, ob 17. uri Lutkovno gledališče Fru-Fru TOBIJA - predstava za otroke za abonma Otroški in izven Vstopnina 700 SIT Sobota. 12. april, ob 20. uri Gledališka skupina SCRM Rudolfi ZALJUBLJENCA NA PODZEMELJSKI ŽELEZNICI absurdna drama Vstopnina 500 SIT Nedelja, 13- april, ob 2Q. uri Mojteater - JUHICA Komedija z Romanom Končanem, Majo Končar in Nino Ivanič za Maistrov abonma in izven. Vstopnina 2500 SIT SO MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik Prijave in informacije tel.: 041/957-609 (Helena) Sreda. 2. april, ob 16. uri Ob mednarodnem dnevu knjig bo na Šutni BOLŠJAK OTROŠKIH KNJIG, STRIPOV, REVIJ ter ura pravljic z likovno delavnico. Sobota. 5 april, od 10. do 13. ure POKEMON in MAGIC liga v Mercator centru Prispevek: 100 SIT, svoj deck Sobota. 8. april, ob 17. uri VELIKONOČNA DELAVNICA - za vse starosti Prispevek za material: 500 SIT Prijave na telefon: 041/957 609 KAKO DOBRO POZNAMO OBČINO? V seriji slapov smo v predzadnji številki Kamniškega občana spraševali po imenu slapu, ki spada med najvišje ležeče kolikor toliko stalne slapove v naši občini. To je bil SLAP V REPOVEM KOTU. Nekateri ga imenujejo samo Slap, drugi pa tudi Rep. Slap je v dolinici, ki se imenuje Repov kot in je med Planjavo na severu in Zeleniškimi špicami na jugu. Njen začetek je tam, kjer se planinska pot po daljšem položnem odseku v južnem pobočju Brane v Klinu spet zagrize v strmino in spremeni smer iz vzhodne v severno. Če bi šli v Klinu še kar proti vzhodu, bi prišli v Repov kot. Ta dolinica je bila nekdaj prava oaza miru, saj je vanjo razen lovcev in redkih alpinistov zašel le malokdo. Toda njen mir in lepota ni ostala skrita ljudem, ki v zadnjih časih kar v množicah romajo v to, zaradi tega ne več tako idilično spokojno dolinico in kar preveč od njih s svojim početjem, vpitjem in ostalim neprimernim obnašanjem moti tu živeče živali, kolikor jih je še ostalo. Dolinica je dolga okoli 2 km in se končuje na Srebrnem sedlu, ki naj bi po ljudskem izročilu dobilo svoje ime po zametu snega, ki je po močno snežnih zimah, ki so nekdaj bile tod, ostajal na robu še dolgo v poletje in se je od daleč videl kot srebrna zaplata. Spočetka, od spodaj navzgor, z izjemo samega začetka, kjer je struga vrezana v ozko deber, je dolinica relativno položna. Približno na sredini jo pa preseka strm prag in nato za njim še nekaj pragov. In čez ta prvi prag pada voda v slapu. Ta je visok približno 30 m. Se pa nadaljuje še naprej v sedmih slapovih in slapičih, visokih od dveh do petnajstih metrov. Ti so v dolomitno kamnino izdolbli tudi nekaj kotlic, tol-munčkov, v katerih se pretaka kristalno čista zelenkasta voda. BePop in Game Over v Kamniku! KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 KAM N I K Cankarjeva 11 c4cme MaimtM! GOLOB AVTO VLEKA O Odvozi opuščenih vozil O Prevozi: avtomobilov, camp prikolic, * kombijev, manjših tovornjakov in kmetijske mehanizacije Podgorje 81, Kamnik Tel.: 831-33-09 Gsm: 041 649-316 PUBLICUS /ffffC SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI KAMNIK 11. april Motnik, Špitalič 14. april Šmartno, Srednja vas 17. april Tuhinj, Sela 22. april Vranja Peč, Pšajnovica 24. april Kam. Bistrica 28. april Godič 5. maj Črna 7. maj Podgorje, Šmarca, Volčji Potok 9. maj Nevlje 12. maj Mekinje 15. maj Tunjice, Zaprice 19. maj Novi trg, Perovo 21.maj Center 23. maj Duplica Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo kosovne odpadke. Odlagajte sortirano. Prosimo, odložite kovinske odpadke ločeno od nekovinskih. Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, n.pr. - bela tehnika, peči, žimnice in podobno. Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material v zbirni center CROS PUBLICUS, d.o.o., CENTER ZA RA VNANJE Z ODPADKI SUHADOLE ■ ZBIRNI CENTER. Obratovalni čas zbirnega centra: Od 1. maja do 30. septembra od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure, od 1. oktobra do 30. aprila od ponedeljka do petka od 6. do 16. ure, ob sobotah celo leto od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Občanom Kamnika čestitamo ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. Nekatere kotliće so tudi delno zasute z belim prodom in tako ustvarjajo prave mini plaže, ki kar vabijo v osvežitev v vročih poletnih dneh vse ekološko ne povsem osveščene obiskovalce. Količina vode je namreč zelo majhna in veliko kopanja in umivanja lahko povzroči nezaželeno onesnaženje vode. V suhih mesecih je slap komaj viden, saj voda takrat bolj kaplja kot curlja. Ob močnem nalivu je slap prav impozanten, vendar ima takrat običajno prav malo občudovalcev, saj kdo bi ga pa hodil občudovat v dežju. Pozimi pa voda običajno zmrzne in takrat pokončni led pritegne plezalce, da se preizkusijo v njem. Do točke, s katere si lahko ogledamo slap, ni težko priti, saj vodi po dolinici lovska steza, ki se konča nekaj sto metrov nad slapom na lovskem stojišču. Na--prej pa vodi slaba, uhojena stezica, vendar je potrebno kar nekajkrat »dati roke iz žepa« in splezati čez skoke, če bi radi prišli (priplezali) na Srebrno sedlo, zato nadaljevanja izleta nad slapom oziroma lovskim stojiščem vsem, ki niso vešči osnov plezanja in orientacije, ne priporočam. Pa tudi lepo bi bilo, ko bi živalim pustili vsaj v zgornjem koncu dolinice nekaj miru in zasebnega življenja. In kako pridemo do slapu? V Klinu, ko zavije pot levo v strugo hudournika in nato po kakšnih desetih metrih desno strmo navzgor, gremo iz hudournika desno po položni lovski stezi, ki ji sledimo vse do roba. Tu se spustimo v strugo Sedelščka ravno na kraj, kjer je spominska plošča padlemu partizanskemu kurirju. Po stezi nadaljujemo kakšnih 100 m navzgor, se nato spustimo v strugo in na drugi strani po stezi navzgor. Na križišču gremo desno položno navzgor po južnem pobočju Planjave in po kakšni slabi uri hoje smo pri slapu. Po stezi se lahko povzpnemo tudi nad slap in to nekje na dveh tretjinah celotnega skalnega praga, kjer je možen tudi dostop do vode... Še tokrat sprašujemo po imenu slapu. Kakor so bili prejšnji slapovi relativno manj poznani, je pa današnji prav gotovo eden od bolj znanih v naši občini, saj ima v spomladanskem času, ko je v njem veliko vode, kar precej obiskovalcev. Za lažje ugibanje oziroma določevanje naj povem še to, da leži v stranski dolinici na nadmorski višini okoli 790 m, malo več kot 2 km zračne črte od glavne ceste. Odgovor pošljite na dopisnici do 3. aprila na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE. V predzadnji številki pa je slap v Repovem kotu pravilno prepoznala MARIČKA BALANTIČ iz GODIČA 5, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku. V nedeljo, 16. marca, je bil v kamniški športni hali koncert dveh pop skupin - BePop in Game Over. Na koncertu se je zbralo kar veliko ljudi. Od najmlajših predšolarjev pa do mamic, ki so spremljale svoje otroke. Koncert je bil res edinstveno doživetje za vse Kam-ničane, saj takih dogodkov v Kamniku ni veliko. Ljudje so se začeli zbirati že nekaj pred šesto uro popoldan, saj so vsi želeli dobiti kar najboljši razgled na oder. Ko so se kakšno mi-nutko pred šesto odprla vrata, so se najbolj zagreti kar vsuli v športno dvorano, ki jo je organizator dodobra opremil z več ducati različnih luči in laserjev, katerih barvne vzorce smo lahko občudovali med koncertom. V dvorani so postavili tudi več stojnic, kjer smo lahko kupili popovko ali pijačo, sicer po malce zvišanih cenah, kar pa za koncerte ni nič nenavadnega. Če ste bili pripravljeni odšteti še nekaj drobiža, pa ste lahko tudi svoja oblačila pustili ob vhodu, kjer je za njih poskrbel prijazen možak. Po dobri uri nestrpnega od sebe, kar se je najbrž kateri od oboževalk zdelo precej nenavadno, saj so bile igrače le darila. Mogoče bo tole potolažilo katero izmed tistih oboževalk, ki so bile razočarane nad »krutim« ravnanjem članov skupine Game Over. Lahko vam povem, da so po te igrače p riši i pozneje z nekaterimi člani skupine BePop, tako da le niso romale v »slabše kraje«, kot je napri-mer koš za smeti. Fantje so po prvi pesmi tudi javno priznali, da imajo »mačka« zaradi zabave, ki je bila prejšnjo noč po Viktorjih. Publiko so vprašali, če jih to kaj moti. Seveda so dobili pričakovan odgovor: »Neek Po približno pol hvalili so se vsem, ki so glasovali za njih in nadaljevali s koncertom. Zapeli so še nekaj znanih skladb, kot sta Moje sonce in Naj vedo, predstavili pa so tudi svojo najnovejšo skladbo z naslovom Ne sekiraj se, ki so jo seveda že vsi v dvorani znali na pamet. Skupina Be-pop se je poslovila in zopet je na oder prišel fantovski trio - Game Over. Poleg skladb, kot sta Mladost in Igra za dva, so fantje zapeli in zaplesali tudi na skladbo od ročk skupine Limp Bizkit- Rollin', kar se nam je večini zdelo precej prijetna sprememba. Tako se je skupina Game Over počasi, navkljub prigovarjanju oboževalk, lik. Končno tudi v Kamniku - BePop čakanja smo končno dočakali trenutek, ko so se na odru prikazali člani skupinetlame0\**WpWt-»* vili so zares izvirno koreografijo in vsi smo bili lahko očarani, ne samo Z glasbo, temveč nas je očaral tudi ples. Fantje - Mark, Dennis in Steffanio so naravnost očarali svoje oboževalke, ki so na oder metale različne plišaste živalce. Nihče ni pomislil, da bi se lahko kateri od skupine poškodoval, če bi med plesom stopil na plišasto igračo. Zato so fantje medvedke, slone, srčke, krokodile in ostale plišaste živali, dobesedno »brcali« stran ure nastopanja so bili fantje že precej utrujeni, zalo,.so na oder priklica I i skiipino'BePBpf sami pa so Si vzeli nekaj časa za počitek in pripravo na drugi del Koncerta. Ko so člani skupine BePop pritekli na oder, je med množico završalo. Med fotografiranjem v prvi vrsti se mi je nekajkrat zazdelo, da je glasno kričanje najstnic v vrstah za mano, kar preglasilo zvočnike. Člani skupine BePop - Ana, Alenka, Tinkara in Simon sb v uvodnem govoru povedali tudi, kako so srečni zaradi osvojitve Viktorja, ki so ga prejeli prejšnji večer. Za- OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik čestita občanom Kamnika ob njihovem občinskem prazniku. poslovila. Zapeli so še zadnjo skladbo in počasi odšli z odra. Za. njimi je na oder zopet prišla skupina Bepop. Tudi ti so se odločili, da bodo še dodatno popestrili doga-anje, zato je vsak od članov skupine na oder povabil po eno oboževalko. Vsaka si je izbrala skladbo in jo ob pomoči publike tudi zapela. Nekaterim je šlo bolje, drugim slabše, a vse so se na vso moč potrudile, da jih trema ne bi premagala, saj nastopati na odru pred večjo publiko ni ravno mačji kašelj. Ko je vsaka zapela svojo skladbo, so za nagrado in vzpodbudo dobile tudi zgoščenko, z instrumentalnimi priredbami skladb'skupine, ob katerih bodo lahko pele in vadile. Ne glede na prigovarjanje najstnic so lahko koncert podaljšali le za eno skladbo in tako je bilo kar »prekmalu« konec. Skupina je odšla na zaslužen počitek v garderobo. Obiskovalce pa so varnostniki kar po hitrem postopku spravili ven iz dvorane. Sicer nisem uspel izvedeti, kam se je vsem tako mudilo, ampak za zaključek lahko povem le to, da je bil koncert res prijetno doživetje in sem mnenja, da bi lahko imeli v Kamniku večkrat podobne koncerte, kar bi najbrž tudi deloma oživilo turizem v Kamniku. Po koncertu sem se pogovarjal tudi s Tjašo Drenik, ki mi je povedala, da je na koncertu pogrešala moške, ki jih je bilo presenetljivo malo v primerjavi z ženskami. Barbara Uršič pa je dodala, da je bil koncert res »ubijalski« in da se morata obe skupine še kdaj oglasiti v Kamniku. Slike in besedilo: PRIMOŽ JERAS VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! j W'flaW^ 't - --i Bp iT*« ' . I k f T? Mi, Muj ®TI ustanov i TAN kamnik jen 1896 Smučanje v starodavni opravi Zanimiva druščina starosvetnih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem seje zbrala na Glavnem trgu v Kamniku v izvirni opravi in s smučarsko opremo iz časov naših dedkov in babic ali še pradedkov in prababic. Z izvirnostjo opreme pa je bilo na progi na Veliki planini potrebno kar najbolje uskladiti tudi tehniko smučanja, kije bila značilna za obdobje, ki ga je posamezni udeleženec predstavljal. Zanimivi so bili pomenki med ljubitelji smučanja po starem. Z leve: Marjan Schnabl (Kamniške grče) v lovski opravi, oče Batagelj s sinovoma (vsi trije strokovno proučujejo starosvetno smučanje), sodnik Aleksander Sar-navsky in Brane Tavčar (Rovtarji). Sončno nedeljsko jutro, 16. marca, se je na Glavnem trgu v Kamniku zbrala množica prav posebne vrste smučarjev z malce neobičajno opremo. Srečali so se namreč starosvetni smučarji in ljubitelji smučanja po starem, ki so se pozneje na Veliki planini pomerili za pokal Šinkel. Drugo srečanje po vrsti sta pripravila Društvo učiteljev smučanja - sekcija starosvetnih smučarjev Kamniške grče in Agencija za turizem in podjetništvo občine Kamnik ob pokroviteljstvu Občine Kamnik, saj je srečanje sodilo v sklop prireditev v počastitev občinskega praznika. Na Glavnem trgu je kar precej radovednih obiskovalcev z zanimanjem spremljalo predstavitve 86 udeležencev v starodavni opremi in s staro smučarsko opremo, med katero je bilo mogoče videti nekaj dobro ohranjenih starih primerkov s častitljivimi letnicami tja od leta 1920. Da smučanje po starem, s staro opremo in v starih oblačilih še vedno živi, je dokazalo lepo število prijavljenih tekmoval- cev iz različnih koncev Slovenije. Iz Škofje Loke so prišli Rovtarji, iz Nove Gorice Bata-j gelji, iz Postojne Torbarji, iz Bovca SD Kanin, iz Krope Ta leseni, domačini Kamniške grče, tekmovalci iz Velesove-ga in z Gore-Predmeja, manjkali pa niso niti Planšarji z Velike planine v značilnih staro-pastirskih oblačilih. Po predstavitvi udeležencev in gostoljubnem sprejemu v Kamniku ob domačih dobrotah tuhinjskih žena se je prijetna druščina starosvetnih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem odpravila na Veliko planino, ki jih je pričakala v pravih zimskih razmerah. Tekmovalci so se morali spopasti še z vijuganjem na označeni progi v tehniki, ki je kar najbolje ustrezala njihovi opremi. Strogi sodniki Aleksander Sarnavskv, Marjan Štele in Bojan Rode so namreč ocenjevali pristnost opreme, smuči, vezi, palic, dodatne opreme (kot so puške, kože v kategoriji lovcev), oblačil in z izvirnostjo opreme skladno tehniko smučanja, ki naj bi kar najbolje ponazorila Šolski Center Rudolf Maister Pridružujemo se iskrenim čestitkam ob prazniku občineKamnik, ko se spominjamo našega velikega rojaka Rudolfa Maistra. obdobje, ki ga je smučar predstavljal. Seveda je bil tu še umetniški vtis samega prikaza. V kategoriji smučarjev gozdarjev je bil tako najuspešnejši Marjan Vrbiha, v kategoriji lovcev Marjan Schnabl, med deklicami Meta Tavčar, med dečki Nejc Vidmar, med ženskami Barbara Trost in med moškimi Borut Batagelj. Ekipne vožnje so prinesle prvo mesto Batageljem iz Nove Gorice (oče Batagelj in njegova sinova so vodilni starosvetni smučarji, ki strokovno proučujejo to področje), drugo mesto Rovtarjem iz Škofje Loke, tretje pa našim domačim Kamniškim grčam. Zanimivo dogajanje sta zavzeto in navdušeno spremljala tudi Svetozar Guček in njegov sin Aleš, ki proučujeta zgodovino smučanja in sta imela v Kamniku in na Veliki planini marsikaj zanimivega videti in izvedeti od dobro razpoloženih udeležencev, ki so o svoji opravi znali povedati zanimive zgodbe. Za prijetno razpoloženje karavane ljubiteljev smučanja po starem pa so poskrbeli tudi veli-koplaninski veseljak Janez Vrenjak - Stegn, Robert Po-ljanšek iz Zg. Tuhinja s svojo harmoniko, kar celoten ansambel, ki je spremljal ekipo Rovtarjev, in povezovalec Rok Kosec iz Kulturnega društva Priden možic. »Bilo je lepo in prijetno in z veseljem se bomo vračali k vam v Kamnik in na Veliko planino,« so zatrjevali zadovoljni udeleženci srečanja, ki naj najde svoje stalno mesto pod kamniškimi planinami. SAŠA MEJAČ Pesniška zbirka Darinke Slanovec Mohorjeva družba Celje in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kamnik, sta 6. marca v Domu kulture Kamnik pripravila prisrčen kulturni večer ob izidu prve samostojne pesniške zbirke Darinke Slanovec Sled angelov. Program, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so popestrili člana dramske skupine Samorog Mojca Volkar in Grega Rebolj z recitacijami iz omenjene zbirke in Komorni moški zbor I.ek iz Ljubljane, ki se je med drugim predstavil s krstno izvedbo Darinkine pesmi Bolečina. Uglasbil jo je vodja zbora prof. Milivoj Šurbek. Tako pevci kot re-citatorja so ustvarili čudovito prelivanje iz večera v jutro, iz vprašanj v odgovore, iz žalosti v veselje... Knjigo Sled angelov je izdala in založila Mohorjeva družba Celje, spremne besede so vanjo zapisali pesnica Neža Maurer in literarna nje, kliče na ponovna srečanja in želi občutiti most, ki ga v njej vzpostavlja avtorica. Neža Maurer je v spremni besedi tudi zapisala: »Pesmi Darinke Slanovec so prinesle v slovensko literaturo nov pogled na dejanski in domišljijski svet; bolje -nov zorni kot. Dodajajo drugačna občutja. Krhkost je pri avtorici telesna; moč njene duševnosti ter ljubezni do ljudi in sveta pa razpira dlani, knjige in okna; zarisuje poti in ceste od sveta do sveta (tudi časovno). Pronicljiva nadarjenost to omogoča - temelj pa je drugačna vezava z življenjem«. Darinko Slanovec smo na prireditvi spoznali tudi kot prijetno sogovornico in prav vsem je segla globoko v srce tudi z besedami: »Imena so zame najlepše besede, poleg besed mama, oče, in jih najpogosteje izgovarjam«. Zahvalila se je sorodnikom in vsem, ki so omogočili izdajo knjige. Ob zaključku programa je Darinka Slanovec prejela številne čestitke in zahvale. Med drugimi naj omenimo Jožeta Globokarja iz Zveze pa-raplegikov, ki je izrazil navdušenje nad pesniško zbirko, ki bogati duhovno življenje. Poudaril je, da je Darinka Slanovec vzpodbuden vzor mnogim mladim. Jožica Kališ-nik je v imenu Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov izrazila zahvalo za vse, kar je Darinka v večletnem ustvarjanju napisala. Darinka Slanovec se je rodila leta 1948 v Mekinjah pri Kamniku. Bolezen ji je onemogočila dokončati študij germanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Posveča se predvsem mladim, ki imajo težave pri učenju angleškega jezika. Deluje v prostovoljnih združenjih, ki oblikujejo in organizirajo projekte za dvig kakovosti življenja invalid- Med prvimi je po prireditvi avtorici čestitala njena pomočnica Jasna Zupane, kije med dveletnim nuđenjem pomoči postala tudi Darinkina prijateljica. Avtorici pesniške zbirke Sled angelov Darinki Slanovec in njenim sodelavkam pri nastajanju knjige smo z zanimanjem prisluhnili. Z leve: Veselka Šorli Puc, Alenka Veber, Darinka Slanovec, Neža Maurer in Helga Glušič. Moja pesem Moja pesem je moja beseda. Morda premajhna in pretiha in premalo svetla, da bi napolnila neskončna prostorja in v nebo zarisala žarečo sled imena... Moja pesem je moja nezavržena možnost, da se iz sebe splazim drugam, v drugo dušo in druge oči, in se slečem do golote, do smejoče se krvi. Na rob ustnic se splazim in jih poljubim, v druga usta dihnem in naredim prosojne vse neizrekljive vzklike, pobožam vse nečloveške vzdihe. Veselim se v najgostoljubnejši glas, ki me pokliče iz tišine, še preden rojevam besedo - sled angelov na začetku sveta, mene. In bo moja navzočnost luč v srcu in slavje v hiši. nih in starejših oseb (Zvezi parap-legikov Slovenije, Krščanskemu bratstvu bolnikov in invalidov ter kot članica dramske skupine Elka pri Društvu animatorjev Norma 7). Pesmi objavlja predvsem v periodičnem tisku in na radiu. Sodelovala je pri prevodu izbranih besedil Phila Bosmansa v slovenščino (Ne pozabi na veselje, Mohorjeva družba Celje, 1996). Za svojo poezijo je bila nagrajena na prvem literarnem natečaju Mohorjeve družbe Celje in Radia Ognjišče leta 1998. Je ena izmed štirih avtorjev slovensko-nemške pesniške zbirke Most na drugi breg (1998). Njene pesmi najdemo tudi v antologijski knjigi Sijaj drugačnosti (1999). Besedilo in fotografije VERA MEJAČ Prijetno druženje seje nadaljevalo tudi po prireditvi. Donela je pesem Komornega moškega zbora Lek in dveh solistov tega zbora Jožeta in Andreja ter pevke Jožice Kališnik. zgodovinarja dr. Helga Glušič in dr. Denis Poniž; za lepo naslovnico v barvi mavrice je poskrbela akademska slikarka Veselka Šorli Puc. Na prireditvi smo prisluhnili avtorici Darinki Slanovec, zanimivemu pripovedovanju vseh treh sodelavk pri nastajanju knjige in predstavnici založbe pomočnici urednika Alenki,Veber, ki je s posebnim posluhom ustvarila občudovanja vredno vez z avtorico in z bodočimi bralci njenih vsebinsko zelo bogatih pesmi. Dr. Helga Glušič je med drugim povedala, da jo je ta poezija presenetila, ker je tako elementarna, prvinska, nastala iz globokega iskanja, odkriva in rešuje stisko ter pričakuje navduše- HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale čestito vsem varčevalcem in drugim občanom ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. » SAJ TO SO TOPOVI « Vzklik enega od številnih mladih obiskovalcev je zgovorno opisal vzdušje na četrtem, zdaj že tradicionalnem javnem opazovanju Lune pri gradu Zaprice v Kamniku. Tokratno srečanje si bomo organizatorji prav gotovo zapomnili prav po velikem številu otrok, ki je prišla pogledat v vabilu obljubljeni pogled na Luno in planeta velikana Jupitra in Saturna. Prav gotovo pa marsikaterega obiskovalca člani AD Komet in raziskovalno astro- komu še ne poznanih skrivnosti bližnjega vesolja. Vse več tako rekoč otroškega zanimanja vsaj nekatere starejše člane ni presenetilo, saj je človek prav v otroških letih najbolj nagnjen k raziskovanju in odkrivanju novega. Nenazadnje imajo tudi naše sanje po »topovih« korenine v naši rosni mladosti, tam nekje v drugi polovici šestdesetih in začetku sedemdesetih let, ko nebo in vesolje ni bil tako odrinjen pojem kot pozneje kar nekaj desetletij. Člani društva Matej, Rok in Milenko si z zanimanjem ogledujejo Francetov teleskop tipa Jolo. nomskega krožka RAK na gimnaziji Rudolfa Maistra nismo razočarali. Kamnik prav gotovo postaja eno od najdejavnejših središč amaterskega astronomskega udejstvovanja v Sloveniji, o čemer je pričalo tudi število »topov«. Kar 11 smo jih postavili, poleg tega pa še dva refraktorja. Ti »topovi« seveda niso namenjeni uničevanju kot tisti, o katerih rado piše dnevno časopisje, ampak predvsem približanju marsi- K temu je prav gotovo takrat pripomogla tudi vesoljska tekma med takratnima velesilama. S koncem programa Apollo pa se je vesolje umaknilo z naslovnic, vsaj pri nas. Tudi onstran luže v deželi zmagovalki se je zgodilo nekaj podobnega, vendar ne pri amaterjih. Le ti so takrat začeli v domačih garažah graditi vse večje »topove« in nehote prisilili uradno astronomijo po velikem zastoju, po izgraditvi pri nas še vedno S teleskopi se kamničani že lahko pohvalimo, za zasenčene luči pa kot kaže postavljalci še niso slišali, izjema je novi Pe-trolov servis na obvoznici, drugi so pač prepričani, daje javna razsvetljava zastonj. zelo znanega pet metrskega teleskopa na Mont Palomarju h graditvi množice še večjih teleskopov. Slovenci smo se v ta trend vključili ponovno v začetku devetdesetih let in danes otroški pogled v vesolje ni več nujno le neuresničljiva želja. Celo več, devetletni program osnovnega šolanja ponuja astronomijo kot možnost izbirnega predmeta. Žal pa je ta pogled v marsičepi odvisen še od nas in učiteljev, ki naj bi predavali ta predmet. Precejšen del življenja smo preživeli v okolju, kjer je bila astronomija odri- njena, nekako nepomembna, odvisna predvsem od naše pripravljenosti učiti najprej sebe. Ne! Ne želimo si, da bi več teh otroških sanj postalo astronomov, čeprav bi jih Slovenija glede na svojo razvitost morala preživeti nekajkrat več, ampak da te sanje ne bi zamrle v enolični potrošniški družbi in v cenenih oblikah zabave. Vitalnost naroda se kaže v njegovi zmožnosti iskanja in raziskovanja, kjer pa je prav astronomija neke vrste poezija, ki žene takšnega amaterskega poeta naprej tudi Boštjan Skuk iz Rakeka je najbolj oddaljen član našega društva, v katerega seje vključil prav zaradi delavnosti. Otroke je razsveselje-val z opazovanjem Lune z pomočjo veb CCD kamere in prenosnega monitorja. na povsem drugih področjih in brez napredka tehnologije žal ne bo šlo. Nepri-vlačnost tehničnih študijev je zaenkrat morda prvo resno opozorilo, da nekaj ne gre ravno v najboljši smeri. Kaj pa se bo zgodilo s Slovenijo v EU, ko tehnološko ne bo več konkurenčna, si naj bralec zamisli sam. Nas bo tisti otroški: »Uuuuuuu! Kakšen planet. Res ima obroč! Kakšne gore!« prihodnjega marca spet pripeljal na travnik pri gradu, kot ugotavlja Lojze, verjetno še s kakšnim »topom« več, saj -sanj ne gre razblinjati. 0 Kulturni dom Franca Bernika Domžale za otroke APRIL 2003 koledar prireditev Sobota. 5, april ob 10.00 - IZVEN Lutkovno gledališče Jesenice DEBELA REPA lutkovna predstava Sobota. 19. april ob 10.00 - IZVEN Gledališče Papilu in Gledališče Koper Ziatko Krilič: JAJCE velikonočna predstava za otroke gledališče Sreda. 2. april ob 20.00 - abonma RDEČI in IZVEN Četrtek. 3. april ob 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN Petek. 4. april ob 20.00 - IZVEN Gledališče Koper Carlo Goldoni: KRČMARICA MIRANDOLINA komedija s Sašo Pavček Sobota. 5. april ob 20.00 - IZVEN Gledališka skupina Samorog Drago Jančar: HALŠTAT komedija Sobota. 12. april oh 20.00 - IZVEN Gustav gledališče Rob Becker: JAMSKI ČLOVEK komedija za ženske in moške glasba sreda. 9. april ob 20.00 - abonma MODRI in IZVEN koncert vokalnega ansambla PERPETUUM JAZZILE galerija Domžale Četrtek, 10. april ob 19.00 v Galeriji Domžale otvoritev razstave NATAŠA RIBIČ akademska slikarka Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Ure&u/fure, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 IZPUŠČAJI. MOZOLJI POULIČNI IGRALEC NA LAJNO USNJEN JfljMBI SL. JEZIKOSLOVEC (FRANC) ZNAMKA FR. AVTOMOBILOV PO NAŠE RIB0NUKIE-INSKA KIS-LINA (KR.) REKA V ANGLIJI VRSTA VITAMINA MEDLA SVETLOBA, SIVOST BAJESLOVNI KRALJ ŠKRATOV ST, ANG. UTEŽNA MERA MESTO V HRV. PRIMORJU OSEBNI ZAIMEK VRSTA DRAGIH KAMNOV RISANA ZGODBA Z BESEDILOM POSADKA, MOŠTVO VELETOK V SIBIRIJI PRISTANIŠČE V JORDANIJI NAUKO boleznih uSes. NOSU IN GRLA DESETI PLANET NAŠEGA OSONČJA MAŠČOBNO TKIVO FR. DRAMATIK ARMENSKEGA RODU (ARTHUR) IRONIJA (LAT.) STANE OBLAK POSLOPJE ZA SENO PRISTANIŠČE NAS. FINSKE INDONEZIJSKO OTOČJE VLEČNI DROG PRI VOZU GRŠKI BOG LJUBEZNI STANJE P0BIT0STI HIŠNO OBUVALO NALEZLJIVO VNETJE K02E ŽITNE LUSKINE VŠIV TR0JAMB0R-NA JADRNICA INKOVSIKI VLADAR STAVČNO LOČILO SL, GLASBE-NIK SOSS SL, PESNIK FRITZ KR. ALPINIST (FRANCI) NEZMOŽNOST ZA MOKRENJE PREBIVALCI OB REKI BUREJA P0D0LŽNA ODPRTINA NA OBLAČILU KRAJ PRI ŠKOFLJICI FILM, IGRAL-KA AMO GURU NANAK OKOREN ČLOVEK SULTAN EGIPTA IN SIRIJE ERIK LARSSON OBLIKOVALEC ZLATEGA NAKITA PLOŠČEK PRI HOKEJU TV VODITELJICA HREN KRATKA KRILA OLGA GRACELJ TELO RAHEL VETRIČ IRENE PAPAS BREZALKOH PIJAČA PASTIRSKA IGRA M. DRZIČA PLES V 2IVAHNEM 2/4 TAKTU, IZVIRA IZ ČEŠKE PEVKA OGNJANOVlC JUHA IZ MESA IN ZELENJAVE ESKIMSKI ČOLN SNOV ZA V0ŠČENKE PRVI PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO HUNSKI POGLAVAR SPREM, SEDEŽ NA MOTOR KOLESU OMEJEN, NEUMEN MOŠKI TUR. MESTO OB MARICI SNOV ZA PREVLEKO NA POHIŠTVU, LEŠČILO PLOŠČINSKA JV1EBA AM. KIPAR (GEORGE) ŠP. NAP0V BERGANT PRIŽNICA V CERKVI (ZASTAR) VODNA ŽIVAL POSTAVLJA-LEC VRTNIH LOP, UT AFRIŠKI PTIČ IZ VRST ŠKORCEV SAMOPOSTREŽNA RES. DAJ KRAJ POD FRUŠKO GORO PIVSKI VZKLIK HODNIK NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI P0DE2ELJSK0 NASELJE ZAČINJENA OBARA OZKA DESKA, LETEV (DVOJINA) PRIPADNIK NARODA NA SZ. KAVKAZA POVABILO, VABA MEDMET BOLEČINE J02E ARK0 REŠKA KNJIŽNA ZALOŽBA IVO RADIN DELO KRADLJIVCEV PORAZDELITEV PO DOLOČENEM NAČRTU NEKDANJE IME ZA ETIOPIJO GL. MESTO KANTONA AARGAU V ŠVICI ČETRTI RDEČKASTI PLANET OD SONCA GR, POVELJNIK PRED TROJO SAMICA TIBETAN. JAKA, GOVEDA RANOCELNIK SLOVARČEK: ANEVRIN - vrsta vitamina Bi, tanin; ANURIJA - nezmožnost za mokrenje; EDIT - reska knjižna založba; ITALA - prvi prevod Blbll|e v latinščino; NIBIRU - deseti planet našega osončja; SOCIJ - spremljevalcev sedež na motornem kolesu Adrenalinska pomlad s Študentskim klubom Kamnik Hddctiltkikttub t, www.studentski-klub.com Z odhodom zime smo v ŠKK pripravili nekaj novosti. Malce smo podaljšali naš »delovni« čas, tako da so klubski prostori na Glavnem trgu 23 zdaj odprti tudi ob sobotah od 9.00 do 12.00. Po novem pa nas lahko obiščeš tudi v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra, kjer smo odprli Kiblo. Kaj pa je Kibla? Majhen prostorček, kjer lahko dobiš vse informacije o aktivnostih kluba, se prijaviš na vandranja, letanja, plavanja in vse ostale zadevi-ce, ki jih organizira klub. Kibla bo priročna predvsem za dijake Srednješolskega centra, ki nas lahko tako obiščejo kar med šolskim odmorom. Odprta je ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. 4. aprila bo na sporedu naslednji v ciklu koncertov Kišta, tokrat z etno tematiko. Predstavili se bosta skupini Soddiha in nam že znani Nori letalci Študentskega kluba Kamnik gostje iz Hrvaške, Belfast Food. Za relaksacijo po naporni noči pa se bo 5. aprila ob 20.00 v Salonu gradu Zaprice nadaljeval cikel koncertov Študent & muzika. Za nekoliko zahtevneše poslušalce bo s svojim žametnim glasom nastopila Barbara Koželj. Če bi se rad preizkusil v kegljanju, ali pa si že izkušen kegljač, potem se moraš 11. aprila udeležiti »Cosmic Bowlinga«. Dobro urico bomo intenzivno podirali keglje, nato pa bo v klubskem baru sledilo logično nadaljevanje - »analiza« tekmovanja ob pijački. V ceno 1500 SIT (2000 za nečlane) je všteto kegljanje, oprema (športni copati), koktejl in welcome drink. Ne pozabi na dobro voljo, tudi če kegljaško znanje pustiš doma. April bomo preživeli nekoliko bolj adrenalinsko. Na svoj račun boš prišel, če si ljubitelj letenja po zraku in padalstva, seveda po silno ugodni ceni. Za tiste najbolj odbite bo prva priložnost 12. april. Z letališča Lesce se bomo dvignili na 3000 m nadmorske višine in se v (v tandemu seveda) vrgli iz letala. Če pa ti metanje iz letala ni v zabavo, se boš lahko odpravil na 20 minutno vratolomno vožnjo z ruskim letalom JAK52. Sile v letalu dosegajo od -3 do +7 G, torej adrenalina ne bo manjkalo. Cena za člane kluba zanaša 21.500 SIT za skok s padalom in 13.000 SIT za polet s športnim letalom. Če si ljubitelj panoramskih razgledov in jadralnega padalstva, bo tvoj dan D 19. april. Vzleteli bomo iz športnega letališča Divača, med mirnim jadranjem pa si bomo po želji privoščili kakšen luping. Če pa ne maraš letal, pa bo na voljo polet v tandemu z jadralnim padalom. Cena jadralnega poleta znaša 10.000 SIT, poleta za jadralnim padalom pa 8.900 SIT. Za vse odtrgane adrenalinske vozače pa bo dan D 18. april. Za veliko nagrado SKK se boš lahko pomeril v vožnji z gokarti. Dobimo se ob 20.00 v Rollbaru (nasproti Koloseja). Za 3000 SIT voziš najmanj dvakrat, če pa si med boljšimi, pa narediš še kakšno vožnjo več. Nagrade? Prvi trije se bodo na zmagovalnem odru polili s šampanjcem, prvih pet pa bo prejelo diplome za norega voznika. Vsi bomo dogajanje spremljali iz VIP lože nad dirkalno stezo. Toplejši dnevi bodo prinesli tudi več aktivnosti na prostem. 26. aprila si povabljen v boj na življenje in smrt (beri Paintball) na Kraljevem hribu. Prijaviš se lahko do 23. aprila, potrebuješ pa 3300 SIT, če si član ŠK oz. 4500 SIT, če nisi. S seboj prinesi še natančnost ostrostrelca, obilico dobre volje in zmaga bo zagotovljena. Dvoboj ekip bo trajal dobre tri ure, v ceno pa je vštetih 100 metkov, golaž in pijača. V mesecu aprilu razpisujemo tudi natečaj za najboljšo fotografijo na temo Kamnik. K sodelovanju vabimo vse študente in dijake. Izbor najboljših 12 fotografij bo razstavljen v klubskih prostorih, za najboljše tri pa pripravljamo tudi nagrade. Prijavnica za natečaj bo kmalu na voljo na spletnih straneh ŠKK (www.studentski-klub.com). Če še nisi član ŠKD in ŠKK, potem je čas, da to postaneš. Toliko zamujenih priložnosti si namreč ne moreš privoščiti. Vse informacije so na voljo na (01) 839 73 42. Vabljeni! Marko Urh pr-kamnik@studentski-klub.com ——— TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Obveščamo vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede za omenjena vozila, in sicer po naslednjem razporedu: VMOTNIKU od 9. do 15. ure pred proizvodno halo HRIBAR mizarstvo V ŠMARTNEM od 9. do 17. ure pri domu KS ŠMARTNO v Četrtek, 10. aprila V PETEK, 11. aprila V SOBOTO, 12. aprila V PONEDELJEK, 14. aprila V TOREK, 15. aprila V SREDNJI VASI pri Kulturnem domu od 9. do 14. ure za trgovino VELE V KOMENDI od 9. do 17. ure pri Kmetijski trgovini V PODGORJU na tehničnem centru od 9. do 19. ure Za ZAMUDNIKE je možnost opraviti tehnični pregled traktorja tudi vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure na tehničnem centru CI & CA do.o. v Podgorju, 1241 KAMNIK. KER JE LE BREZHIBNO VOZILO VARNO VOZILO. VAS PRIČAKUJEMO!!! TEHNIČNI PREGLEDI CI & CA d.o.o. Podgorje 83/A, Kamnik Tel. 01/83 12 479 01/83 95 222 Sponzorji pomagali ZUlM-u Avto za hitrejšo mobilno službo Pred nekaj dnevi so s pomočjo donatorjev v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik prišli do novega avtomobila za potrebe mobilne službe. Kot je ob tej priložnosti poudarila Zdravka Slavec, direktorica zavoda, ekipa te službe, ki pomaga gibalno oviranim otrokom v rednih šolah in vrtcih na območje cele Slovenije, prevozi mesečno preko 4000 kilometrov. Zato ji bo novo vozilo v veliko pomoč. Svoj delež k nakupu vozila so prispevali Družba za varovanje G7 Trzin, ki je skupaj s podjetjem Delo revije pripravila golf turnir v Arboretumu, Svilanit Kamnik, Uni & Forma Trzin, Patentna pisarna Ljubljana, Aleksander Bizjak in Avto Car Mengeš, za kar se jim je direktorica v imenu zavoda na krajši slovesnosti toplo zahvalila. Mobilna služba v ZLIIM-u, vodi jo Isabelle Morel Bera, ravnateljica osnovne šole, deluje že več kot dve desetletji. Edina tovrstna služba v Sloveniji je namenjena celostni obravnavi gibalno oviranih otrok, ki živijo v domačem okolju in se šolajo na tamkajšnjih šolah. Sestavlja pa jo interdiscipliniran, strokovno usposobljen tim, ki ima dolgoletne izkušnje pri izobraževanju gibalno oviranih otrok. V skupini sodelujejo socialni delavec, klinični psiholog, defektolog, zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevt, delovni terapevt in logoped. Seveda pa se posamezni strokovni sodelavci vključujejo v delo skupine glede na vrsto problema. Pri tem pa je treba poudariti, da mobilna služba nastopi tedaj, ko starši in šola soglasno menijo, da bi to sodelovanje prispevalo k uspešnemu vzgojno izobraževalnemu procesu. Mobilna služba je na poti po različnih krajih Slovenije od Krškega do Jesenic, pa od Ptuja do Kopra, štiri dni v tednu in letno večkrat obišče najmanj 80 osnovnošolcev, nekaj otrok pa tudi v srednjih šolah in otroških vrtcih. p g Ob navzočnosti predstavnikov sponzorjev sta nov avto ekipi mobilne službe na pot pospremili Zdravka Slavec, direktorica ZUIM, in Isabelle Morel Bera, ravnateljica OŠ in vodja mobilne službe. Mladi forum v Kamniku odprl razpravo o NATU gument izbrala nižanje stroškov obrambe v dolgoročnem smislu. Ker je naša država majhna, se ni sposobna sama braniti, zato potrebuje varnost v NATU. NATO nas bo res stal dvakrat toliko kot do zdaj, vendar naj bi nas nevtralnost stala še več. Slovenija bi z vstopom v NATO pristopila k državam, ki jim največ pomeni kolektivna varnost. Ker živimo v globaliziranem svetu, naj bi se predvsem združevali, ne izolirali. Odprta miza se je v dveh urah končala z aplavzom vsem gostom, saj so kljub manjšemu občinstvu v mrzlem vremenu vztrajno zagovarjali svoje argumente. Nataša Pečnik, Predstavnica za odnose z javnostmi MF ZLSD Kamnik Mladi forum ZLSD je v soboto, 15. marca, organiziral »odprto mizo« o NATU. Posebni gostje so bili Aurelio Juri, poslanec ZLSD in Gorazd Prah, predstavnik Mladega foruma, ki sta zagovarjala protinatovska stališča ter Alen Lapanja iz Mlade Slovenije in Nataša Kavaš Puc iz Nove generacije, ki sta zagovarjala vstop Slovenije v NATO. Mize na Glavnem trgu so v vetrovnem sobotnem dopoldnevu prezebale, ravno tako gostje, ki so nastopali pred maloštevilnim, a radovednim občinstvom. Namen Odprte mize je bil, da se v Kamniku odpre javna razprava na temo (ne)vstopanja Slovenije v NATO. Tako je vsak mimoidoči imel pravico, da je zastavil kakšno vprašanje gostom, katerih mnenja so se kresala ob neprestanih replikah. Marsikateri mimoidoči ni želel sodelovati, saj so bili mnogi že odločeni, kaj bodo obkrožili na referendumu. Organizatorji so bili deležni tudi nesramnih opazk zaradi socialdemokratič-ne usmerjenosti (mladi komunisti), vendar to ni vrglo slabe luči na razpravo, ki je bila vseskozi uravnotežena in nikakor ne propaganda. Vsakdo je imel pravico povedati tudi svoje mnenje in argumentirati svoj pogled. Glavni argument protinatov-skih govornikov je bil, da Slovenija ne potrebuje vstopa v NATO zaradi dvakratnega povišanja obrambnih stroškov in da bi bilo boljše, da bi Slovenija postala nevtralna država, kot npr. Avstrija, Švica, Švedska, Finska ali Irska, ki se osredotočajo bolj na razvoj notranjepolitičnih ciljev, npr. razvoj gospodarstva in sociale. Govornika sta omenila tudi, da nimata nič proti NATU, sta pa proti vstopu Slovenije vanj. Tudi zagovornika vstopa Slovenije v NATO sta za glavni ar- 7. april - svetovni dan zdravja Varno okolje - zdravi otroci - lepa prihodnost Pogovori o otrocih so pogosto tema naših vsakdanjih srečevanj. Vsebina teh pogovorov je predvsem ponosno poudarjanje napredka naših »nadebudnežev« na eni strani in kritika naše mladine na drugi strani. Pri tem pa se bolj malo zavedamo, da je od nas odraslih in našega ravnanja v veliki meri odvisno, kakšni bodo naši otroci in naša mladina -kakšna bo naša prihodnost. Ko razmišljam o otrocih, mi prihajajo na misel besede Kahlila Gib-rana, ki pravi: »Vaši otroci niso vaši otroci. Po vas prihajajo, a ne iz vas.« Otrok ni pomanjšan odrasli, otrok ni kopija svojih staršev. Vsak otrok je edinstveno in enkratno bitje. Starši moramo to enkratnost svojega otroka spoštovati in mu pomagati, da bo razvil svoje sposobnosti do največje mere, da bo postal odrasla samostojna osebnost. Otrok tudi ni lastnina staršev in bo prej ali slej odšel. To misel bi morali starši osvajati že od prvega trenutka otrokovega življenja. Poskušam ugotavljati, kaj je za otroka varno okolje. Gotovo je to ekonomska in socialna varnost družine, kar je za nekatere družine tudi v naši družbi velik problem. Varno okolje pomeni, da otroka čimbolj zavarujemo pred nezgodami, poškodbami in zastrupitvami. Inštitut za varovanje zdravja R Slovenije že nekaj let staršem v pomoč namenjena brošure s tovrstno vsebino. Otrokovo varnost povečuje tudi zdrav način življenja. Otrok naj čimprej osvoji osnovne higienske navade kot sta umivanje rok in umivanje zob. Ponujati mu moramo zdravo hrano, bogato s sadjem in zelenjavo. Sladkarija, čips in podobno pa naj mu ne bo vedno na razpolago. Naučimo ga piti najbolj zdravo pijačo - neoporečno pitno vodo. Spodbujajmo ga h gibanju in ga naučimo ceniti spanje bolj kot gledanje televizije. Pri tem bomo najbolj uspešni, če mu bomo sami dober zgled. Varno okolje je okolje brez cigaretnega dima. Pogosto pa je otrok ob kajenju odraslih prisiljen »pasivno kaditi«. Marsikateri kadilec se odvisnosti od kajenja kljub želji ne more rešiti. Lahko pa se v dobro otro ka v času svojega kajenja umakne iz bivalnih prostorov in se odreče kajenju v avtu, kadar so prisotni otro ci. Prvo in najpomembnejše otroko vo okolje je dnižina. Tu se bo počutil varnega, če bo vladalo razumevanje, iskrenost, medsebojno spoštovanje in mu bo dana možnost izražanja čustev. Žal pa ravno v družinskem okolju vse pogosteje prihaja do bolečih dogajanj (nerazumevanje, odhod enega od staršev...), ki jih otrok ne razume in si jih razlaga po svoje. Poskušajmo te težave reševati v dobro otroka, njegov strah, razdvojenost in občutek krivde pa zmanjševati s primerno razlago. Varnost pomenijo tudi razumno postavljene meje, ki so otrokova orientacija, kaj sme in kaj ne. Postavljati jih je treba že v nežnih otroških letih. Če jih začnemo postavljati šele v puberteti, pri mladostniku, ki ima večjo potrebo po svobodi, to lahko rodi veliko stisko. Pri tem pa je nujno, da se starši in vzgojitelji teh meja tudi dosledno držimo. Otrok preživi veliko svojega časa v šolskem okolju, kjer si nabira znanje in se vzgaja. Šolska vzgoja pa nikakor ne more nadomestiti vzgojne vloge staršev. Dobra šola omogoča otrokom potrjevanje sposobnosti, razvijanje interesov in pozitivne sa-mopodobe. Glede na današnje razmere (nasilje, droge), mora šola vse več naporov vlagati v zagotavljanje fizične in psihosocialne varnosti otrok. Pri tem je nujno sodelovanje otrok, pedagogov in staršev. Pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti otrokom in mladostnikom ima tudi lokalna skupnost. Pri tem mislimo na prometno varnost, na varna otroška igrišča, pa tudi na vse organizirane aktivnosti, kjer bo do mladi ustvarjalno preživljali prosti čas, se družili z vrstniki in zabavali brez alkohola in ostalih drog. Naj bo letošnji svetovni dan zdravja in aktivnosti v zvezi z njim priložnost, da se zavemo pomembnosti varnega otrokovega okolja za nas vse. Odgovornost za zagotavljanje takega okolja pa je na nas vseh in na vsakem posamezniku. MILENA CERAR, viš. med, sestra ZD Kamnik 40 let Osnovne šole Frana Albrehta Osnovna šola Frana Albrehta bo letos jeseni praznovala 40-letnico selitve v novo stavbo na Šolski ulici 1. Slovesna otvoritev stavbe je bila 29. novembra 1963. Vse leto se z različnimi dogodki spominjamo obletnice, v spomin pa bomo izdali tudi priložnostni zbornik. Uredniški odbor zbira stare fotografije gradnje, odprtja in prvih let šolanja, spomine, zapise in vse, kar je zaznamovalo dosedanjo zgodovino šole. Vse, ki morda hranijo kaj, kar bi bilo zanimivo za objavo, prosimo, da nam to sporočijo na naslov OŠ Frana Albrehta, Šolska ulica 1, 1241 Kamnik ali pa se osebno oglasijo v šoli. Lahko nas tudi pokličete na telefon 01 831 5317 ali pišete na e-naslov os.frana-albrehta@guest.arnes.si. NK Kamnik na desni strani: stojijo Aco Erkič, Urban Logar, Almir Osmanovič, David Lukanc, Jernej Lakner in trener Šabotič, čepijo Matic Petek, Albert Agovič, Matic Komatar, Safet Zve-rotič, Tadej Rems NOGOMETNI TURNIR DEČKOV V POSTOJNI V februarju so se dečki NK U-10 Kamnik s svojimi starši odpeljali na nogometni turnir v Postojno. Na turnirju je sodelovalo 7 ekip. Po prvi tekmi je bil rezultat neodločen. K trenerju .NK U-10 Kamnik je pristopil tehnični vodja in naslednjo tekmo je kamniška ekipa zmagala. Po tretji tekmi so se uvrstili vpol-finale. Čakal jih je težak boj, saj so imeli močno konkurenco. Trener g. Šabotič jih je neprestano spodbujal in jim dajal napotke. Kljub pozni uri in bolezni Matica K. in Matica P. je ekipa NK U-10 Kamnik premagala nasprotnika. Tako so kamniški dečki prišli v finale in se na koncu uvrstili na odlično 2. mesto. Vsem igralcem in trenerju NK U-10 Kamnik čestitamo! 1. mesto je dosegla ekipa dečkov NK Koper, 2. mesto ekipa NK U-10 Kamnik, 3- mesto pa je dosegla ekipa dečkov NK - Faktor Jezice. Poleg dobre uvrstitve pa so Kamničani prejeli še priznanje in dva pokala. Priznanje za najboljšega trenerja na turnirju je prejel trener NK U-10 Kamnik g. Šabotič, priznanje za najboljša strelca turnirja pa sta dobila Aco Erkič in Matic Petek, oba iz NK U-10 Kamnik. Vsem trem čestitamo! KAMNIŠKI PLAVALCI PRESEGLI PRIČAKOVANJA Mlajši dečki in deklice Plavalnega kluba Kamnik so na Zimskem državnem prvenstvu 15. in 16. marca v Celju dosegli izjemne rezultate. Tekmovanja se je udeležilo 19 klubov, ki so prijavili 250plavalcev. Trenerja kamniškega kluba, Grega Zore in Vlado VuČko, sta na zimskih treningih in pripravah v Meduli-nu dobro pripravila petnajstčlansko ekipo. Plavalni klub Kanin i k mlajši dečki zasedli 3. mesto za prvouvrščenim Fužinarjem iz Raven na Koroškem in Merit Triglav iz Kranja, mlajše deklice pa 7. mesto. V skupnem seštevku točk mlajših dečkov in deklic je PK Kamnik zasedel 6. mesto med 19 plavalnimi klubi iz Sloveni-je! Tanja Pire Podobnik STRELSTVO V KAMNIKU V V SE ŽIVI Kljub temu, da se v javnosti manj javljajo, pa so kamniški strelci še kako aktivni in sodelujejo kar v petih ligah. Ligaška tekmovanja so tako kot pri vseh športih tudi v strel-stvu v polnem zagonu, saj so odstrelili že 5. kolo. Zelo uspešni so letos člani pištolske lige v 1. ligi, saj držijo skupno 5. mesto, posamezno pa je najuspešnejši Radej Roman, ki je pp 5. kolih na 6. mestu, sledijo jim Johansson Stellan, Pogačnik Urša, Pogačnik Martin. V drugi ligi s pištolo Kamnik zastopajo Zore Franci, Zore Anže, Burja Bojan in Bencen Nedelko in so trenutno na 11. mestu ekipno. Ekipa puškašev v 2. ligi jug v sestavi Bombač Bojana, Burja Damjan, Ugovšek Jure in Podgoršek Simon so trenutno na 9. mestu. Najboljši naš pa je Ugovšek Jure, ki je trenutno na 9. mestu, sledijo mu Burja, Podgoršek, Bombač. Potrebno je omeniti, da so uspešni tudi kamniški mladi upi, ki nadaljujejo tradicijo svojih staršev in Kamnik dostojno zastopajo. To sta predvsem Repič Kaja, ki se redno uvršča okoli 10. mesta posamezno, dobre uvrstiteve pa dosega tudi Zore Anže s pištolo posamezno, ki nastopa celo v 2. ligi in je po 5. kolih na 32. me^ stu. Najboljši Kamniški strelec s pištolo Radej Roman seje letos udeležil mednarodnega tekmovanja v Haggu (Nizozemska), kjer je v močni mednarodni konkurenci 70 strelcev iz 20 držav prvi dan dosegel 44. mesto, 2. dan 42. mesto ter 3. dan 46. mesto. Na novo sezono se pripravljajo tudi trapaši, ki pa imajo pred seboj težko sezono. Miroslav Lešnik ima nalogo ubraniti naslov državnega prvaka v dvojnem trapu, Rok Ropert pa 3. mesto v enojnem trapu. Ostali: Burja Bojan, Lukan Štefan, Kraljic Andrej, Resnik Stane, Ajtnik Miha in Glavač Janez pa bodo skrbeli za dobro uvrstitev ekipe. Strelci si morajo zaradi kroničnega pomanjkanja denarja iskati sponzorje ali enkratne dona-torje. Tukaj naj omenimo Podjetje Zarja Elektronika, občino Slovenska Bistrica ter Impol, ki so našli posluh za ta šport, prav pa bi bilo, da bi bilo več posluha tudi v domačem kraju. IRENA RADEJ. Poseben uspeh so zabeležili fantje, ki so v štafeti 4x50 metrov kravi in 4x50 metrov mešano dosegli 3- mesto. Plavalni klub Kamnik v svoji zgodovini za mlajšo kategorijo (letnika 1991 in 1992) še ni imel tako dobrih rezultatov in še lansko leto smo o takem uspehu lahko le sanjali. Dokazali so se tudi nekateri posamezniki: Zupan Nejc (starejši letnik 91) • 200 kravi (4. mesto) • 50 kravi (6. mesto) • 100 mešano (5. mesto) • 100 delfin (2. mesto) • 50 delfin (2. mesto) Pire Podobnik Timotej (mlajši letnik 92) • 100 prsno (4. mesto) • 200 kravi (3. mesto) ' • 50 kravi (4. mesto) • 100 mešano (4. mesto) • 50 prsno (3. mesto) • 100 delfin (6. mesto) • 100 kravi (3. mesto) • 200 prsno (2. mesto) Zupan Patricija (mlajši letnik 94) • 100 prsno (2. mesto) • 200 kravi (o. mesto) • 100 hrbtno (4. mesto) • 50 prsno (3. mesto) • 200 prsno (6. mesto) Tekavčič Anže ( starejši letnik 91) • 100 hrbtno (8. mesto) Tekavčič Tina (mlajši letnik 95) • 100 delfin (8. mesto) Nadvešnik Matej ( starejši letnik 91) • 100 hrbtno (9. mesto) Štafeta 4 x 50 kravi (skupno) V postavi Zupan Nejc, Pire Podobnik Timotej, Nadvešnik Matej, Tekavčič Anže (3. mesto) Štafeta 4 x 50 mešano (skupno) V postavi Zupan Nejc, Pire Podobnik Timotej, Nadvešnik Matej, Tekavčič Anže (3- mesto). Ekipni rezultati: V skupnem seštevku so NK KAMNIK DEČKI U-8 Tudi najmlajša selekcija nogometne kluba Kamnik U-8 med zimskim časom ne počiva. Dečki pridno pridobivajo nogometno znanje v telovadnici, poleg tega pa so se udeležili tudi dveh zimskih lig. Tekmovanja so se udeležili v Ljubljani (center Jezica), kjer so v močni konkurenci (osmih ekip) zasedli četrto mesto (na sliki). Mladi in nadebudni vratar, Primož Kočar pa je bil izbran za najboljšega vratarja tekmovanja. Druga skupina dečkov (Tim Bartoljjaka Sotošek, Aladin Ke-ranovič, Rok in Anže Kranjec, Nejc Komotar, Rok Bodlaj, Leon Šare, Mitja Kotnik, Alen Jurišič, Robin Batišindič, Žiga Urankar, Gregor Stritof, Klemen Nemanič) pa se je udeležila tekmovanja v športni dvorani v Komendi, kjer je v tekmovanju z ekipami (Mengeš, Komenda, Alfa-Inter iz Ljubljane) osvojila odlično drugo mesto. Na koncu moramo poudariti, da so za vse te uspehe zaslužni ti nadebudni fantje, seveda z veliko pomočjo njihovih staršev. Le tako naprej. CALCIT KAMNIK TRETJIČ ZAPORED V FINALU Kamniški odbojkarji so po gladkih zmagah proti Bledu v četrtfinalu, vpolfinalu imeli težje delo z ekipo Fužinar-ja, kije po rednem delu prvenstva zasedala drugo mesto, torej mesto pred Kamničani. Kamničani so odlično začeli že lika in se skupaj z igralci veselila prvi dvoboj na Ravnah, ki so ga dobili s 3:1, predvsem pa so blesteli v prvih dveh setih, ki so jih dobili ekspresno. V drugi tekmi na domačem terenu Kamničanov so se Korošci že predstavili v veliko boljši luči in Kamničanom povzročili veliko sivih las. V tretji tekmi zopet na Ravnah so Kamničani začeli kot v transu in povedli z 22:16, kjer pa se je ustavilo in domači so jih ujeli in dobili ta set in kot se je na koncu pokazalo, je bil prav ta set odločilen. Kamničani so torej morali zmagati v četrti tekmi v kamniški Športni dvorani. Vendar so imeli Kamničani velike probleme že pri pripravi tekme, saj so jo morali zaradi »žametnih vrtnic« odigrati v nedeljo in lahko bi se zgodilo, da tekme ne bi bilo, saj pravila ne dopuščajo prestavitve na nedeljo. Tukaj se lahko Kamničani zahvalijo Korošcem, ki so vseeno prišli na tekmo, ki jo je spremljalo veliko število gledalcev in lahko se vprašamo, ali ni nedeljski termin celo boljši za igranje tako pomembnih tekem (ob sobotah potekajo še ostale lige). Kamničani so kljub opernemu vzdušju (razen Ravbarjev) odlično zaigrali in dobili prva dva seta. V tretjem so bili zopet uspešnejši gostje in o zmagovalcu dvoboja je odločal četrti set. Kamničani so se v tem setu razigrali, predvsem je blestel Pleško v napadu in Ribič v bloku, tako da dvomov o drugem finalistu ni bilo več. Ob koncu se je predramila tudi kamniška pub- že tretje zaporedne uvrstitve v finale državnega prvenstva, kjer jih je že čakal mariborski Stavbar, ki je malce presenetljivo lahko izločil razočaranje prvenstva kanalski Salonit. Prva tekma bo v sredo, 2. aprila, v kamniški Športni dvorani, druga v soboto, 5. aprila, v Mariboru in finalna v sredo, 9. aprila, na domačih tleh. Malce grenak priokus pa so kljub uspešnim fantom zapustila v klubu dekleta, ki so brez pravega žara borbe v drugem delu prvenstva v prvi ligi osvojila zadnje mesto. Edino točko v drugem delu so osvojile na domačem terenu proti Benediktu, vendar je bilo takrat že več ali manj vse odločeno. Sedaj čaka kamniško vodstvo težka naloga, kaj narediti v prihodnji sezoni v drugi ligi. Prav gotovo bi bilo potrebno prevetriti dosedanjo ekipo, ji dodati nekaj mladosti in elana in že v prvi sezoni poskusiti povrniti se v prvo ligo in nato uresničiti visokoleteče cilje, ki so si jih zadali pred to sezono. Seveda pa kamniški odbojkarji uspešno tekmujejo tudi v ostalih kategorijah. Mladinci, mladinke, 2. ekipa, kadetinje so že zaključili s tekmovanji, medtem ko je pred nekaterimi ekipami šele začetek tekmovanja, največ pa pričakujejo od najmlajše kamniške fantovske ekipe, kjer še vedno igra eden največjih talentov kamniške odbojke Bernard Bezek. Cico 1. Kolesarji Calcita pred sezono Za kolesarje kolesarskega kluba Calcit, ob koncu leta proglašene za najboljši klub gorskih kolesarjev v Sloveniji, se je sezona že začela. »Moj cilj ? Majica državnega prvaka bi pa že lahko bila,« tako odrezavo je priznal mlajši mladinec Mohor Vrhovnik, ko smo ga pobarali o željah v sezoni 2003. Lansko leto bronasti na državnem prvenstvu praktično v prvi tekmovalni sezoni ima seveda realne cilje. »A kako gre na treningu? Malce zaostajam za Lukom Kodro. Samo malo,« veliko pove o kvalitetah in malem vzorniku, s katerim se primerja na treningih. Na prvi tekmi slovenskega pokala v Zlatoličju pri Ptuju je osvojil drugo mesto. Če bi bilo po pravici in ne napake sodnikov bi moral pobrati prvo zmago. Med starejšimi mladinci bo prvo sezono nastopal Luka Kodra, s 15 zmagami daleč najboljši mlajši mladinec v preteklem letu. »Dolgo sem čakal, da bom lahko nastopil tudi na svetovnem in evropskem prvenstvu. Povprečje me ne zanima, saj želim izboljšati katero od uvrstitev mojih predhodnikov, »pravi kolesar s Tuhinjske doline. V Zlatoličju so ga tekmeci videli na startu in še malce kasneje, potem je izginil iz njihovega vidnega obzorja. Tekmece je premagal za tri minute. To je le vrh. V domačo srenjo se vrača Ana Podpečan, ki pa na uvodni dirki še ni nastopila. To so le drobci s starta v sezono kolesarjev Calcita, čeprav nihče od ostalih 10 kolesarjev ni razočaral. Njihov nekdanji član Primož Grkman (nastopa za ljubljanski UNI team) je denimo v močni mednarodni konkurenci, dirka je štela v kategorije UCI E 2, osvojil šesto mesto. V svoji kategoriji elite tretje v slovenskem pokalu se mu bo štelo drugo mesto. Po trenerski plati je Calcit tudi prvi v Sloveniji. Na fakulteti za šport je tik pred diplomo Tadej Trobevšek, trener Calcita, prvi iz gorsko kolesarskih vrst, ki bo končal študij. Tudi domača tekma je vse bližje. Eden od spomladanskih vrhuncev bo, kot že šest let prej, 7. slovenski Pariz-Roubaix, ki bo letos predvidoma v nedeljo, 13. aprila, na Mengeškem polju. Istega dne dopoldne, kot bo na francoskem podeželju velika 101. dirka Pariz-Roubaix, na znamenitem peklu kock. (mm) Na sliki z leve proti desni stojijo, trener Franci Ostreš, Mark Iskra, Domen Nemanič, Andraž Kralj, Jaka Berlec, Matic Ku-nej, čepijo Žan Belavič, Deniel Hokic, Nejc Dujakovič in Primož Kočar, manjka Kristjan Repnik. Tura mladinskega odseka PD Kamnika na Kamniško sedlo V nedeljo, 23. marca, je imel Mladinski odsek (MO) Planinskega društva (PD) Kamnik pohod na Kamniško sedlo. Pod vodstvom Bojana Pollaka in Milana Jazbeca se ga je udeležilo 14 članov MO Kamnik in 2 člana alpinistične šole Kamnik (Matjaž in Matic), ki sta nam na poti s Sedla nazorno pokazala hojo v navezi v snegu in zaustavljanje padca z vrvjo. Boič nas je poučil o hoji z derezami, o uporabi cepina, načinih zaustavljanja s cepinom in nas neprestano opozarjal na nevarna mesta za snežne plazove. S tem je MO Kamnik zopet razširil svoja znanja o poznavanju gorske narave in njenih nevarnostih. V prihodnjem mesecu pa nas čakajo predavanja prve pomoči in seveda nepozabne ture po slovenskih gorah. Kaj več o MO Kamnik si lahko preberete na naši internet strani: mok.slosite.com MARJAN PREZELJ Sprememba v programu planinskih tur V Programu planinskih prireditev v letu 2003, ki ga dobijo člani PD Kamnik ob plačilu članarine, napisana tura v Blinščico pri Trstu ne bo v nedeljo, 20. aprila, ampak dan prej, to je v soboto, 19. aprila. Podrobnosti bodo objavljene najmanj 10 dni prej v oglasni omarici PD Kamnik. Bojč Ali bomo še kurili? Ali bomo še brali: Hud gozdni požar v okolici...? Pomlad ima svojo moč... Če pustimo ljubezen ob strani, še vedno velja, da pomladansko sonce v ljudeh vzbuja nepremagljivo voljo po tako imenovanem pomladanskem čiščenju. Med drugim se marsikdo loti svojega vrta, sadovnjaka, travnika. Grabi se listje in obrezuje drevje... Kupi vejic, listja in drugih organskih odpadkov končajo v ognju. Prav tako se marsikje kadi z lani nepokošenih travnikov, kjer so nagrabili suho travo. Ali je kurjenje sploh potrebno ali ne, o tem ima vsakdo svoje mnenje, marsikje pa se kuri zgolj zato, ker je takšno pospravljanje »odpadkov« v navadi od nekdaj, saj so kurili že starši in stari starši... Premalo se zavedamo, da ima ogenj poleg koristnih lastnosti tudi veliko uničevalno moč! Posledice nepredvidenega oziroma nenadzorovanega kurjenja so lahko katastrofalne. Najbolj nevarna oziroma ugodna za širjenje požarov so obdobja suhega vremena, kakršno je prav zdaj spomladi, ko so tla prekrita s suho travo in s suhim listjem. Če pri tem še piha veter, so posledice širjenja ognja v naravnem okolju obvladljive le s težavo ali pa sploh ne. V Sloveniji je za obdobje od 1. februarja do 31. marca razglašena povečana požarna ogroženost naravnega okolja. Dnigo kritično obdobje povečane požarne ogroženosti je poleti, od 1. julija do 31. avgusta. Izjeme veljajo le za področja, ki so pokrita s snegom ali za primere, ko bi v teh obdobjih padle obilne padavine. Razglas povečane požarne ogroženosti pomeni, da je na območjih, kjer je nevarnost požara največja, prepovedano kuriti, sežigati in nasploh uporabljati odprti ogenj ter izvajati vsa druga dela, ki bi E N E ETT^J 1^ I I^^J^TI^^EUk Še en razpis za subvencije V zadnji številki sem pisal o javnih razpisih za finančne spodbude države investicijskim ukrepom za izrabo OVE (obnovljivih virov energije), tokrat pa gre za vzpodbude v URE (učinkovito rabo energije). Najnovejši JAVNI RAZPIS za finančne vzpodbude v povečanje energetske učinkovitosti v starejših stanovanjskih stavbah je AURE (Agencije RS za učinkovito rabo energije) objavila 14.3.2003- Najdete ga v Uradnem listu RS, pa tudi na njihovi spletni strani www.gov.si/aure. Namen tega razpisa je finančno vzpodbujanje učinkovite rabe energije v starejših stanovanjskih stavbah. Podprti bodo ukrepi, ki omogočajo znatne prihranke toplote za ogrevanje stavbe ter izboljšujejo bivalne pogoje. Z izvedenimi ukrepi naj bi se pri starejših stanovanjskih stavbah čim bolj približali prihrankom in učinkom, ki jih je mogoče doseči pri novih stavbah z uporabo Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (UL RS, št. 42/7002), ki je stopil v veljavo lani 15. julija. Razpis se nanaša na stanovanjske stavbe, katerih gradnja je bila pričeta do vključno leta 1980. Finančne vspodbude se bodo dodeljevale v obliki nepovratnih sredstev za investicijske projekte toplotne sanacije sledečih gradbenih konstrukcij v stavbi: - zunanje stene 1.000 m SIT/m2 - stropi proti neogrevanemu podstrešju 700 IST/m2 - poševne strehe nad ogrevanim podstrešjem 700 SIT/m2 - ravne strehe 700 SIT/m2 - stropi ali tla, ki mejijo na zunanji zrak 700 SIT/m2 - zamenjava oken 4.000 SIT/m2 -zasteklitve 1.000 SIT/m2 Z izvedbo investicije z navedenimi ukrepi se morajo zmanjšati toplotne izgube stavbe za najmanj 10.000 kWh (=1.000 litrov kurilnega olja) na leto, izračunane v skladu s zgoraj omenjenim pravilnikom. Za finančno spodbudo lahko zaprosi predlagatelj, ki v vlogi predloži ustrezno dokumentacijo za izvedbo ukrepov toplotne zaščite stavbe z izračunom prihrankov potrebne toplote. Ukrep na gradbeni konstrukciji bo ustrezen, če bo izveden v skladu s projektno dokumentacijo. Investicija se mora pričeti po objavi javnega razpisa. Izvedba ukrepa mora biti v skladu z vsebino predložene vloge in mora biti zaključena najkasneje do 15. oktobra 2003. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v večstanovanjskih stavbah ter lastniki individualnih stanovanjskih stavb v Sloveniji. Predlagatelji so lahko tudi pooblaščene osebe ali upravniki stavb, ki jih etažni lastniki pisno pooblastijo za izvedbo izbranih ukrepov na celotnem objektu. Etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah se morajo sporazumeti o svojih deležih pri investiciji. V vlogi morajo priložiti izjavo ali fotokopijo drugega že sprejetega dokumenta, iz katerega so razvidni njihovi solastniški deleži, ki bodo osnova za določitev deležev financiranja investicije. Pravne osebe, ki so lastniki stanovanjskih in poslovnih prostorov, ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na svoj solastniški delež. RAZPISNO DOKUMENTACIJO zainteresirani naročite s pisnim zahtevkom na naslov: Agencija RS za učinkovito rabo energije, Dimičeva 12,1000 Ljubljana na isti naslov po faksu na (01) 300 69 91, lahko pa jo snamete s spletne strani AURE. Še to, iz prejšnjih let znanega razpisa »okna« letos ne bo. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za uzčinko-vito rabo energije in vode (izolacije, ogrevanje ipd.) dobite občani v EN-SVET pisarni, ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica), tel. 831&-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam pa, da se predhodno najavite in me pokličete na dom, tel. 8311-663. Dogovorimo se lahko tudi za sestanek ali obisk po dogovoru. ESP Kamnik IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec Iskrica za varčno rabo energije Selektivni sončni kolektorji Vsi sončni žarki, ki padejo na kolektor, se ne spremenijo v koristno toploto. Nekaj se jih odbije že na steklu, nekaj pa na črni ploskvi absorberja. Kolektor je tembolj selektiven, čim manj sončnih žarkov izgubi. Najboljši, torej najbolj selektivni so kolektorji, ki imajo absorber prevlečen s titanovim oksidom in pri-zmatično steklo z majhno vsebnostjo železa. Posebno učinkoviti so vakuumski kolektorji, ki so sposobni tudi v manj sončnih dneh prevzeti precej energije. Poleti ob sončnem vremenu in veliki vročini je vsak kolektor učinkovit. Selektivni kolektorji pokažejo vso prednost ob slabših pogojih: poloblačnem ali vetrovnem vremenu. Strošek za 3 selektivne kolektorje 6 m' znaša 291.000 SIT, Pri postavitvi solarnega sistema lahko računate, da vam država povrne 150.00 SIT. Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Imamo največjo izbiro kolektorjev v Sloveniji. Kon Tiki Šolar PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si - \ - lahko povzročila požar. Nevarnost požara je največja v gozdovih in v njihovi bližim, na obdelanih ali na neobdelanih kmetijskih zemljiščih in še kje. Med gozdovi so najbolj izpostavljeni borovi gozdovi, gozdovi na sušnih predelih kot so grebeni in prisojna pobočja, gozdovi z večjim deležem iglavcev in gozdovi, kjer so tla zarasla s praprotjo, travo ali reso. V gozdovih na Krasu in v drugih posebej ogroženih gozdovih je uporaba odprtega ognja prepovedana skozi vse leto. V Ljubljani s širšo okolico oziroma na območju, ki ga pokriva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, je potrebno posebej upoštevati prepovedi v navedenih kritičnih obdobjih, seveda pa je nujno spoštovati moč ognja tudi v preostalem delu leta in se ravnati po naslednjih navodilih! Navodila za kurjenje izven obdobij povečane požarne ogroženosti: • Vedno in povsod je pri kurjenju na prostem oziroma v naravi potrebna izredna previdnost! • V gozdu je kurjenje prepovedano, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov!! • Kuri naj se le v popolnem brezvetrju! • Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom in vsaj 10 m oddaljeno od najbližjih dre- ves in vsaj 50 m od gozda! • Kurišče mora biti ves čas kur-jnja zavarovano in nadzorovano! • Po končanem kurjenju se mora pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom! Navodila izhajajo iz določb različnih predpisov (Zakon o gozdovih, Zakon o varstvu pred požarom, Uredba o varstvu pred požarom). Primeru kršenja določil lahko sledi denarna kazen! Vsakdo, ki opazi ali zve za povečano nevarnost požara, opazi požar ali sam povzroči požar, mora o tem takoj obvestiti pristojni center za obveščanje na telefonsko številko 112 za klic v sili! Na koncu še stara misel, ki pa še vedno velja: Iz enega drevesa lahko napravimo ogromno vžigalic, z eno samo vžigalico pa lahko uničimo nešteto dreves! Upoštevajte vse prepovedi! Če se kurjenju nikakor ne da izogniti, bodite pri tem opravilu zmerni in zelo previdni, pa tudi obzirni, saj je dim lahko izredno neprijeten za druge ljudi! Da bi vaša pljuča dihala le čist zrak, gasilci pa ostali brez dela, vam želi Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana. Marijana Tavčar, univ. dipl. inž gozd. Obvestilo o prepovedi kurjenja na prostem Občina Kamnik obvešča občanke in občane, da na območju Ob-čineKamnik velja Odlok o varstvu zraka (Uradni list RS, št. 96/99). Na podlagi 8. člena navedenega odloka je na celotnem območju Občine Kamnik prepovedano sežiganje vseh vrst odpadkov in drugih snovi na prostem oziroma v napravah, ki za to niso primerne in projektirane. Glede na dejstvo, da se v pomladanskih mesecih opravljajo dela na vrtu in njivah, ostanki pomladanskega čiščenja okolice objektov pa požigajo na vrtovih in njivah, vse občanke in občane opozarjamo, da se na prostem ne sme sežigati, pač pa lahko veje in ostale suhe vrtne odpadke: - kompostirate na lastnem vrtu; - zbirate odpadke v tipskih posodah za biološke odpadke, ki jih v skladu s programom odvaža PUBLICUS kot izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki (kontaktni osebi sta: Dušan Kožman in Milan Senožetnik-tel. 7238-242). Za lažje kompostiranje vejevja so na tržišču na voljo tudi drobilci vej, s pomočjo katerih lahko vejevje zdrobimo in ga kompostiramo v lastnem vrtu. Istočasno tudi opozarjamo, da so na podlagi citiranega odloka za kršitelje navedenega določila določene kazni, in sicer v višini 30.000 SIT za posameznika in 100.000 SIT za pravno osebo. Glede na navedeno bo s strani občinske inšpekcije izvajan stalni nadzor glede kurjenja na prostem, kršitelji pa bodo ustrezno kaznovani. OBČINA KAMNIK Letni obračun gasilskega dela v PGD Zg. Tuhinj V nedeljo, 23. februarja, je v prostorih gasilskega doma potekal letni občni zbor PGD Zg. Tuhinj. Leto je naokoli in sledil je še čas obračuna gasilskega delovanja v preteklem letu in hkrati tudi v petletnem mandatu. Predsednik je začel občni zbor s pozdravi in dobrodošlico vsem gostom in članom. Sledilo je imenovanje organov zbora, ki so bili potrebni za nemoten potek zbora, poročila funkcionarjev društva o petletnem delu. Iz poročil je bilo razvidno, da smo se gasilci v tem obdobju posvečali raznim dejavnostim, kot so usposabljanje članov in mladih, ki so si pridobili preventivne značke, priprave in udeležba na tekmovanjih Članov in mladine, preventivne dejavnosti, ki smo jih izvajali predvsem v mesecu požarne varnosti, sodelovanje s podružnično osnovno šolo in s tem ustanovitev Društva mladi gasilec, delovanje članic, sodelovanje na raznih prireditvah, idr. Gotovo pa je bil za naše društvo v preteklem mandatu najpomembnejši dogodek 90-letnica društva, ki danes šteje preko 280 svojih članov in članic. Ob tem pa tudi nakup GVC cisterne, ki je bila financirana iz lastnih sredstev. Obnovili smo prostore druš-tva, predvsem sejno sobo in stopnišče, napeljali centralno ogrevanje in razsvetljavo. Po razpravi o poročilih je sledila beseda gostov, Predstavnik GZ Kam- nik Franc Resnik je naše delo ocenil kot uspešno. Poudaril je, da je letos kongresno leto, kar pomeni menjavo vodstev PGD, GZ in GZS. Spregovo-ril je tudi predstavnik sosednjega PGD Špitalič in izrazil željo po še nadaljnjem sodelovanju.prav tako pa tudi predstavnik PGD Šmartno. Med gosti so bili tudi štirje predstavniki PGD Gerečja vas. Povemo naj, da že od leta 1996 zelo prijetno sodelujemo s tem društvom. Prvo srečanje je bilo v Gerečji vasi in sicer turističnega pomena v obliki izleta. Potem pa se je naše prijateljsko druženje samo še nadaljevalo. Vsako leto je udeležba na občnih zborih z obeh strani in večjih obletnicah društev. Zato sta vodstvi obeh dmštev izrazili željo, da bi naše druženje podkrepili z uradnim dokumentom po bratenja. Kot rečeno se je iztekel petletni mandat funkcionarjev društva. Naloga občnega zbora je bila, da izvoli novo vodstvo, ki bo društvo popeljalo novim nalogam naproti. Predsednik je predstavil plan dela in finančni plan, na osnovi katerih se bodo izvajale aktivnosti. Na koncu pa so bila podeljena še priznanja in značke za dolgoletno delo v gasilstvu. Zagotovo bo tudi v prihodnje moč še kaj pokazati, saj smo si zadali jasno vizijo, da ostanemo zvesti gasilstvu še naprej. M. S. ZELENI KOTIČEK Zdravstvena ustreznost pitne vode v upravljanju Komunalnega podjetja Kamnik d.d. V skladu z določili pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.l. RS št. 46/97, št. 52/97, 54/98 in 7/2000) morajo imeti vsi vodooskrbni sistemi zagotovljen zdravstveni nadzor. Zdravstveno ustreznost pitne vode, ki je v oskrbi Komunalnega podjetja Kamnik, kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. KPK upravlja naslednje vodovode: Kamnik - Iverje, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber, Pšajnovica. Kamnik - Iverje: Pitna voda se pred končno distribucijo ne kondicionira oziroma pripravlja in ne dezinficira. Rezultati terenskega pregleda objektov in okolice: širša okolica zajetja je ustrezno vzdrževana, urejena in fizično ločena od ostale okolice z zaščitno ograjo. Objekt je sanitarno - tehnično ustrezno urejen in redno vzdrževan prav tako tudi objekt. Zdravstvena ocena pitne vode: glede na mikrobiološke preiskave in kemične analize je ocenjeno, da je pitna voda zdravstveno ustrezna in oskrba z vodo je varna. Kamniška Bistrica - Godič Vodovarstveni pasovi niso opredeljeni. Objekti so sanitarno in tehnično urejeni. Opozorilne table z oznakami da gre za objekte za zajem pitne vode so nameščene. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, varnost oskrbe z vodo ni varna. Voda je zdravstveno ustrezna in primerna za prehranske namene. Predlagani ukrepi: Čimprej je potrebno z ustreznim Odlokom na občinski ravni sprejeti vodovarstvene pasove in režim ravnanja v njih. Vodovod Poreber Pitna voda se kondicionira in se tudi dezinficira s klorovim preparatom. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, varnost z oskrbo ni varna. V neposredni okolici vodnega vira se pase drobnica, kar predstavlja neposredno nevarnost za kontaminacijo vode. Predlagani ukrepi: v neposredni bližini vodnega zajetja je potrebno prepovedati pašo živine in izkoriščanje zemljišča v kmetijske ali druge namene in s tem zagotoviti upoštevanje režima vodovarstvenih pasov, sprejetih z Odlokom. V primeru, da voda kali, je potrebno uvesti filtriranje vode pred dezinfekcijo. Vodovod Pšajnovica Pitna voda se kondicionira (avtomatska dezinfekcija s klorovim preparatom). Ni sprejet ustrezen odlok o zavarovanju vodnega vira in izvajanju režima v vodovarstvenih pasovih. Nad objektom rezervoarja goji zasebnik damjake in pase ovce. To predstavlja nevarnost za onesnaženje zalednih voda in neposredno ogroža ožjo in širšo okolico zajetja rezervoarja v smislu kontaminacije ob vdoru onesnažene vode v rezervoar. Nad rezervoarjem se nahaja tudi večji pašnik za živino okoliških kmetov, ki prav tako lahko onesnaži vodo s fekalijami. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, oskrba z vodo ni varna. Predlagani ukrepi: sprejeti vodovarstvene pasove in režim ravnanja v njih, v neposredni okolici zajetja pašo živali oz. izkoriščanje zemljišč v kmetijske jn druge namene prepovedati V primeru, da voda kali, je predlagano filtriranje vode pred dezinfekcijo. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj predlaga čimprejšnji prehod na nov ustreznejši vir, s katerim upravljalec v neposredni bližini že razpolaga (Laseno), vendar ne služi sistemu javne oskrbe z vodo. Za ostala zajetja, ki niso v"oskrbi Komunalnega podjetja Kamnik, se zdravstveni pregledi ustreznosti pitne vode le počasi urejajo. Žal pa so ravno ta zajetja in vodovodi večinoma hudo sporni, saj občasne analize opozarjajo na zdravju škodljivo vodo. Voda je vir življenja, zato se moramo vsi prizadevati da bo gospodarjenje z vodnimi ekosistemi temeljilo na preprečevanju vzrokov onesnaževanja, ne pa da se ukvarjamo z odpravljanjem posledic nespametnih odločitev ali kršitve zakonov in predpisov. Strupi s katerimi prekomerno škropimo rastline ali jih brezbrižno zavržemo v okolje povrne narava v hrani, ki jo jemo, v vodi, ki jo pijemo in v zraku, ki ga vdihavamo. Ohranimo zdravo pitno vodo tudi za naše otroke in naslednje rodove. Zavedajmo se, da je ustrezna pitna voda iz vodovodnih cevi še vedno cenejša in bolj zdrava kot kupljena ustekleničena voda. Marjan Bergant Zeleni Kamnika Vse zagovornike čistega in zdravega okolja ter člane Zelenih Kamnika vabimo na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 18. uri v prostorih Matične knjižnice Kamnik (dvorana spodaj levo). Še vedno so vam na voljo naš telefon 839 10 01, naslov p.p. 9 in e-naslovzelenikamnika@email.si. v.d. predsednika: Zelenih Kamnika Miha Prosen lž februarske črne kronike kalu na Steletovi, kjer je na- _T - t • t ¥ v • kradeno blago že vnovič. Pri- Nevarna uporaba mobitela med vožnjo S^SS? V mesecu februarju so policisti kamniške policijske postaje obravnavali 50 prometnih nesreč, kar je za dve manj kot lanskega februarja. Od tega jih imelo 42 za posledico razbito pločevino, v osmih primerih pa so bili poškodovani tudi udeleženci. Kar 28 nesreč se je zgodilo zaradi prehitre vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Na nestrpnost nekaterih voznikov kaže tudi podatek, da je bilo v 13 prometnih nesrečah vzrok izsiljevanje prednosti. Med ostalimi vzroki, ki so jih policisti ugotovili pri obravnavanju posameznih nesreč pa so še nepravilna stran in smer vožnje, vožnja preblizu desnega roba vozišča, prekratka varnostna razdalja in podobno. Kako nevarna je lahko uporaba mobilnega telefona med vožnjo, zgovorno kaže prometna nesreča, ki se je zgodila 6. februarja na cesti Stahovica Črnivec pri naselju Črna. Voznik kombija, ki je vozil v smeri Stahovice in mu je med vožnjo zazvonil tele- fon, je segel po telefonu. Takrat je zapeljal v levo ter trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil. Oba voznika in sopotnika v osebnem avtomobilu so morali zaradi hujših telesnih poškodb odpeljati v Klinični center. Na vozilih je nastala materialna škoda za okrog 2 milijona SIT, zaradi odstranjevanja posledic nesreče pa je bila cesta zaprta skoraj dve uri. Ta primer znova kaže, da med vožnjo ne bi smeli telefonirati, čeprav take prizore vidimo vsak dan tudi na križiščih ali v ovinkih, pa ne samo zaradi možnega plačila kazni, pač pa zaradi svoje varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu. Tudi nakazovanje zavijanja v desno se nekaterim, posebej tistim v boljših avtomobilih, ne zdi več potrebno. Zato morajo čakajoči na neprednostni cesti v križiščih počakati in tako po nepotrebnem ovirajo promet. Taki primeri so kar pogosti na križišču Ljubljanske in Groharjeve ulice, pa še kje drugod. 21. februarja se je pri nase- Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 NOVO V VERIGI!! KOTIČEK ZA ŽENINA IN NEVESTO S KNJIGO ŽELJA Da boste mladoporočencema podarili tisto, kar si želita in potrebujeta. Če ste v zadregi z izbiro pravega darila so rešitev naši darilni bon Pričakujemo vas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. if Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2003 PONEDELJEK, 7. aprila ob 8. uri MOTNIK, pri Flegarju ob 9. uri ŠPITALIČ, pri trgovini ob 10. uri ZG. TUHINJ, pri Kavsarju ob 11. uri LAZE, pri pošti ob 12. uri ŠMARTNO, pri Hvaletu ob 13. uri PŠAJNOVICA, pri Pestotniku ob 13.30 VEL RAKITOVEC, pri Žibertu TOREK, 8. aprila ob 8. uri SOTESKA, pri Zlati kaplji ob 9. uri SELA, pri Spruku ob 10. uri , SREDNJA VAS, pri Ustanku ob 11. uri VEL. LASNA, pri Zalazniku ob 11.30 VRANJA PEČ, pri šoli ob 12. uri SP. PALOVČE, pri Kladniku ob 12.30 ZG. PALOVČE, pri Remsu SREDA, 9. aprila ob 8. uri ŠMARCA, pri Jeranu ob 9. uri VOLČJI POTOK, pri zbiralnici mleka ob 10. uri TUNJICE, pri Jamovcu ob 11.30 GODIČ. pri Hribarju ČETRTEK, 10. aprila ob 8. uri KRIŽ, pri Čubru ob 9. uri KOMENDA, pred KK Komenda •ob 11. uri MOSTE, pri zbiralnici mleka ob 12.30 PODGORJE, pri Rozmanu PETEK, 11. aprila ob 8. uri SP. STRANJE, pri Hromcu ob 9. uri KREGARJEVO, pri Prodniku ob 10. uri KRIVČEVO, pri Jurčku ob 11.30 GOZD, pri Mlakarju ob 12.30 ČERNIVEC, pri Mejašu SOBOTA, 12. aprila ob 8. uri NEVLJE, pri Novaku od 9.30.-12. ure KAMNIK, Veterina Kamnik, Perovo 20 SREDA, 16. aprila ob 8. uri MOTNIK ob 9. uri LAZE ob 9.30 SREDNJA VAS ob 10.30 KOMENDA ob 11.30 ŠMARCA ob 12. uri KREGARJEVO od 12.30.-14. ure KAMNIK Cepljenje psov proti steklini je OBVEZNO za vse pse enkrat letno, Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo starost Štirih mesecev. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. Lastniki morajo s seboj prinesti knjižico in značko, Cena cepljenja proti steklini znaša 6800 SIT. VETERINA KAMNIK d. o. o. lju Buč zgodila prometna nesreča, ki ji je botrovala prevelika hitrost. Voznik osebnega avtomobila, ki je vozil v smeri Ločice, je v desnem ovinku zapeljal na levo izven vozišča in se zaletel v obcestni nasip. Zaradi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, je bil odrejen preizkus alkoholizirano-sti. Čeprav se je voznik poškodoval, je odklonil zdravniško pomoč. Srečati pa se bo moral s sodnikom za prekrške«. Tudi sankanje je lahko nevarno, kar kaže primer iz Okroga pri Motniku, kjer sta se 25. februarja med sankanjem po hrbtišču skakalnice zaletela dva sankača. Pri tem sta se tako poškodovala, da so ju morali z reševalnim avtomobilom odpeljati v Klinični center. Število kaznivih dejanj pa je bilo napram lanskemu februarju bistveno manjše. Med tem ko so policisti lani zabeležili 76 kaznivih dejanj, so jih letos našteli 52. K temu številu so jih vlomilci prispevali 20, navadni tatovi pa 11. 2. februarja je sedaj že znani storilec vlomil v kiosk na Šolski ulici ter poleg pijače odnesel s seboj tudi mini stolp AIWA in povzročil za okrog 50 tisočakov škode. 16. februarja je lastnik avtomobila, parkiranega pri spodnji postaji nihalke na Veliko planino, po povratku s smučanja, ugotovil, da mu je neznanec iz avtomobila odnesel avtoradio. 18. februarja je manjši moški vstopil v trgovino Vele na Trgu talcev in si poleg steklenice viskija nabral tudi več paketov žiletk. Ker blaga ni nameraval plačati, je prodajalko, ki ga je hotela ustaviti, grobo odrinil in zbežal iz trgovine. Roparja so kasneje izsledili v gostinskem lo- okrožnemu državnemu tožilstvu. 19. februarja so policisti po prijavi občanke prijeli mlajšega moškega, ki je pred tem vlomil v kiosk na Klavčičevi, kjer se je založil s cigaretami. Zaradi podrobnega opisa storilca policijska patrulja z izsleditvijo ni imela posebnih težav. 28. februarja je neznanec izkoristil nepazljivost voznika kombija, ki je pustil ključe v vozilu. Sedel je v kombi in se odpeljal v neznano smer. Čeprav je vozilo z registrskimi tablicami LJ Z3-69 V iskalo več policijskih patrulj, ga doslej še niso izsledili. V mesecu februarju so morali policisti kamniške policijske postaje na območju naše občine in občine Komenda zaradi kršitev javnega rada in miru intervenirati 33 krat. V 21 primerih so posredovali v gostinskih lokalih ali na ulicah, 12 krat pa so morali miriti razgrete glave v stanovanjih. 23. februarja so gorski reševalci in policist gornik v globokem snegu pomagali planincu iz Ljubljane in njegovemu psu, ki sta omagala med Malo in Gojško planino. Onemoglega in podhlajenega planinca so prenesli do Marjani-nih njiv, od koder so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Klinični center. Ker bo zaradi bližajočega se toplega pomladnega vremena na cesti kmalu več kolesarjev, mopedistov in motoristov, policisti posebej opozarjajo vse udeležence v prometu, da z objestno vožnjo ne ogrožajo sebe in drugih. Med vožnjo naj uporabljajo varnostne čelade ter hitrost prilagodijo razmeram na cesti in svojim vozniškim sposobnostim! Kulturni dan pri »Lipi« Kamnik in Domžale loči samo deset kilometrov, zato naj se ve, kaj se dogaja pri sosedu. Iz našega mesta in okolice nas kar veliko obiskuje Univerzo za tretje življenjsko obdobje »Lipa« Domžale in njena predavanja. Tako si širimo obzorje in koristno izrabljamo svoj prosti čas. Člani društva Lipa vsako leto za kulturni praznik pripravimo krajši program, ki ga povežemo s prijetnim druženjem in prikazom tega, kar smo dosegli pri našem vsakdanjem delu. Najprej smo obiskali prebivalce Doma počitka v Mengšu, kjer so večnamensko sobo napolnili do zadnjega kotička. Spored so spremljali z velikim zanimanjem in skupaj z nami tudi zapeli. Enako prijetno vzdušje in druženje se je ponovilo naslednji dan v Domu upokojencev v Domžalah. Mi pa smo bili veseli, da smo v njihov vsakdan prinesli nekaj drugačnosti, vedrine in vzdušja ob največjem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu. Višek našega praznovanja pa je bil v torek, 4. februarja, na dan, koje snežilo kot to zimo še nikoli. Toda lipovke in lipovci se ne damo in ob 17. uri smo se zbrali, kljub slabim vremenskim razmeram, v res velikem številu, v starožitnem, prijaznem gostišču pri Kavki v Moravčah. Prisrčna pozdravna nagovora moravske županje Ljudmile Novak in predsednika Društva upokojencev sta nam dala vedeti, da smo zares dobrodošli. Svoje ustvarjanje so predstavile članice literarne delavnice pod vodstvom Zlatke Levstek. Pevski zbor z dirigentko Marinko Aparnik je poskrbel za spomin na Prešerna in prijetno domače vzdušje ob ljudski pesmi. Prešernu je svoje igranje in petje posvetila tudi naša kitaristka in pevka Silva Kosec. Dobro so se odrezali igralci, ki so ob pomoči Anice Gladek predstavili prizor iz Cankarjevega Kralja na Betajnovi, dramatizacijo Prešernovega Povodnega moža in Orglarja. Tudi jezikovne skupine so se znale približati duhu proslave s svojimi recitacijami v nemščini in italijanščini, »angleži« pa so nam zapeli. Člani smo v prvi javni izvedbi slišali zares imenitno himno naše pohodniške skupine LIPOV CVET. Prijetno besedilo zanjo je napisala Janka Jerman, veselo melodijo pa Vera Kuster. Po-skočnejši člani društva so se zavrteli ob zvokih harmonike, ki v rokah Mici Jene kar vabi na plesišče. Program je prisrčno in sproščeno, tako kot zna samo ona, povezovala naša predsednica Metka Zupanek. Tako lepo je bilo, da bi bil nas vesel celo sam dr. France Prešeren. ANICA GLADEK KONEC LIGAŠKIH TEKMOVANJ V KEGLJANJU Kegljači Calcita in kegljačice Ete so končali svoje prvenstvene tekme. Do poletnih počitnic bodo tekmovali na državnih prvenstvih v raznih kategorijah. Vse ekipe bodo v naslednji sezoni tekmovale v istem kakovostnem razredu kot letos. V teh pogojih, ki jih imamo na domžalskem kegljišču, je vsaka zmaga, ne glede kako visoka, pravi podvig. Kegljišče v Domžalah je v zelo kritičnem stanju, pozimi je nemogoče trenirati, saj je bila na kegljišču v januarju in februarju ter delno še v marcu temperatura večkrat pod 10 "C. Tako smo morali skriti termometer, drugače sploh ne bi smeli odigrati tekme. Namreč najnižja dovoljena temperatura med tekmo je 14° C. Vendar nas tudi to ni preveč oviralo, saj smo metali z upanjem na boljši jutri. Boljši jutri na novem kegljišču v Kamniku, vendar kot kaže sedaj, se nam želje ne bodo uresničile. Govori se tudi, da bodo kegljišče v Domžalah podrli, tako bomo po treh letih primorani poiskati domače kegljišče zopet v Ljubljani ali Medvodah ali na novem kegljišču v Kranju. V 17. kolu sta obe prvi ekipi gostovali in tudi zmagali. Največje presenečenje so pripravile punce v Mariboru in premagale domačinke s 6:2. V kolikor bi imele normalne pogoje za treninge in tekme doma, bi z lahkoto konkurirale najboljšim ekipam v državi in se brez težav obdržale v prvi ligi. Najboljša na srečanju je bila Simona Hren s 537 podrtimi keglji. Moška ekipa je gostovala na Jesenicah in zmagala z izidom 7:1. Najboljši med našimi na Jesenicah je bil Slavko Zorman s 561 podrtimi keglji. Lep rezultat je dosegel tudi Franci Grubar s 555 podrtimi keglji. V zadnjem, 18. kolu sta obe ekipi igrali doma in tudi zmagali. Igralke Ete so premagale Ljubljano z rezultatom 6:2, igralci Calcita pa goste iz Hrastnika s 7:1. V ekipi Ete je podrla 514 kegljev Olga Starovasnik. Na moški tekmi pa je Milan Beber podrl 530 kegljev. Tako so igralke Ete Kamnik zasedle končno tretje mesto s 25 osvojenimi točkami. Za napredovanje so se borile do zadnjega kola, Ekipa Calcita pa je zasedla končno peto mesto. Leon Pirman Šahovski turnir ob občinskem prazniku Ob prazniku občine Kamnik bo Šahovsko društvo Kamnik v klubskih prostorih na Kolodvorski 5 (»Pri Marjanci«) v soboto, 29. marca, pripravilo hitropotezni nagradni šahovski turnir 2x5 minut. Turnir se bo pričel ob 9. uri, prijavnina pa znaša 200 tolarjev za člane društva in 300 tolarjev na nečlane. Za Šahovsko društvo Kamnik Marjan Ogrinec Mali oglasi Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723 -81-57,041-322-571. Oddamo lokal na Šutni v Kamniku resnemu, zanesljivemu ponudniku. Tel.: 01/83 91920,00385 1 6195 593. Iščem žensko za generalno čiščenje stanovanja v Kamniku, nato redno Jabolka, neškropljena in domač enkrat tedensko. Telefon: 83913 34 ali 041 745 505, po 19. uri. hlevski gnoj, prodam. Tel.: 83 17 389. J I I I 1 1 I T I i I I SALON keramike URAL Bolkova 12, Homec 1—T VELIKA UBIRA! italijanska in španska keramika, granitogrezi sanitarna oprema, kabine, masaže zaključna dela v gradbeništvu ^ (parketi, slikopleskarska dela, Knauf, mizarska dela) { P/UNICE i 10 AD demanlažn ir oprtimi, zartiMij ii LSti lat i j. APTA montaža kop.ilniške opreme. pol elefen/ CI J odvoE o jstjječe avsi vt dovodni ti aks: :(J4 GSM: 041 KO ADAPTIRAMO CELOTNA STANOVANJA IN HIŠE aganje keramike, 01/7212 399 75 4 DNEH Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure I l I I DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 01/83-91-582 ALI 041/691-325. Čestitke ob prazniku občine Kamnik! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Kje tvoj milije obraz, kje tvoje modre so oči, kje nasmeh je tvoj prijazen? Naš dom postal tih je in boleče prazen. ZAHVALA 29. marca bo minilo leto dni odkar nas je za vedno zapustil naš dragi BOJAN PRCIČ Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Kamnik, marec 2003 Glej, sonce zahaja, prišla temna je noč... prazen je dom... se zadnjič v slovo zapel ti vaški je zvon. Zdaj mirnf zaspi. Spomin nate v naših srcih še naprej Živi. ZAHVALA V 77. letu življenja je tiho zaspal naš dobri TONE PODBREGAR iz Gradišča 10 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoć, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo Se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste nam stali ob strani. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: družina Žibert in drugi njegovi Gradišče v Tuhinju, marec 2003 Tiho si odšel od nas, v naših srcih pustil bolečino, za vedno utihnil je tvoj glas, o, zakaj si rekel nam adljo. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi FRANC SLAPAR (1950 - 2003) iz Šmartna v Tuhinju Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše, ter za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, pevcem, trobentaču in vsem, ki sta ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako lepem številu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Marec 2003 ZAHVALA v 59. letu je umrl JOŽE SIVEC JORDAN Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi dr. Ahlinu in višji medicinski sestri Romani za skrb med dolgotrajno boleznijo. Prav posebna zahvala pa gre medicinskemu osebju bolnišnice Golnik. Vsi njegovi Šmarca, Kamnik, marec 2003 Uimit SVOJ DMR KOPOMI MJC£H£J£?! TEHNIČNA TRGOVINA jp09A Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203 AKCIJSKE CENE! • pralno-sušilni stroj Indesit (pranje 5,5 kg, sušenje 4 kg) Ui^OO. sedaj samo 100.215 SIT Najnižje cene barvnih televizorjev Gorenje • Digitalna satelitska -antena z motorjem * ^.. samo 69.900 SIT VODOVODNE ARMATURE -10% POPUST 15% POPUST ZA MALE GOSPODINJSKE AP • Mobilni telefon 6M822 + diseman samo 19.990 SIT AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 30. 4. 2003 OZIROMA DO ODPRODAJE ZALOG - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI ■ KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV i ♦ji I) Spoštovani! Ko ob izgubi vašega Nudimo vam najbližjega ne veste kam, kompletne so vam naše usluge na voljo pogrebne storitve Neprekinjeno Noč in Dan! POGREBNIK POGREBNE STORITVE Ovorje, d.0.0. DVORjE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 J ZAHVALA V 91. letu se je istekla življenjska pol KATARINE JAMŠEK Žganove Kati iz Tun,jiške mlake Iskrena hvala najbližjim in sosedom za tolažbo in izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Ohranimo našo Kati v lepem spominu. Žalujoči: nečak Franci z družino Februar 2003 —v / -i : ZAHVALA V 90. letu življenja nas je zapustila naša draga ROZI TROBEVŠEK iz Kranjske ulice 3 b Hvaležni smo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Jani Plavc in sestri Emi, osebju Doma počitka v Metliki, sostanovalcem Kranjske 3 a in b, neveljskim pevcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in trobentaču Igorju za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni Vrhpolje, Bled, Kamnik, marec 2003 Prazna je hiša in dvorišče, oko povsod zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V naših srcih pa naprej Živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. ZAHVALA V 68. letu je nepričakovano in tiho,zaspal naš dragi mož, oče, stari ata, tast in stric JOŽE PEČEVNIK iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, sveče, pisno in ustno izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku Gosarju za opravljen obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Mekinje, marec 2003 OPTIKA □ CULO S DOLINŠEK IN DOLINŠEK d.n.o. Delovni čas:PON - PET 9 -12 13.30 - 18 URE SOBOTA 9- 12 URE LANEN CVET tekstilna trgovina sup iper anali * otroSke, ženske, moške MA31CE 2,990S,T _ * ŽENSKE * 3EANS HLAČE * ŽENSKE MA31CE JORDAN WMfl8ttWAfc velika izbira!! * moške in ženske PIŽAME v ramenih barvah (10058 bombaž, pestra ponudba) ^SSMm IP ONTARIO 3EANS nova spomladanska ponudbi ' NOGAVICE 4 5P0D/VJE PERILO 01) 1. APRILA VAS CAKA RESNIČNO DOBRA PONUDBA 1)0 PRODAJE ZALOG. Stopinj več ni, ne smeha ne besed, pustila si nam le topline boleče sled. ZAHVALA V 84. letu je prenehalo biti srce naše dobre tete in svakinje ANGELE ZAMLJEN iz Godiča 12 Prisrčno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali ob smrti naše drage tete. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše, pisno in ustno sožalje ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Ixpa hvala dr. Plavčevi, ki je vrsto let bedela nad njenim zdravjem in je bila ob njej tudi zadnje trenutke njenega življenja. Prav tako se zahvaljujem župniku g. Bcrčanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno petje, trobentaču za zaigrano melodijo in vsem ostalim, ki sle nam kakorkoli pomagali pri slovesu od naše tete. Upam, da jo boste ohranili v lepem spominu. ■ Žalujoča: nečakinja Joži z družino Godič, marec 2003 Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate ho ostala, spomin za vedno bo Živel. ZAHVALA V 89. letu življenja nas je zapustila naša dobra mama. babica, prababica, sestra in teta MARIJA VIRIJANT rojena Jeretina iz Buča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb in nego. Zahvala tudi g. župniku Jožetu Razingerju za pogrebni obred in pevcem. Žalujoči: vsi njeni Buč, Kamnik, Veliki Rakitovec, Mengeš, marec 2003 Pomlad prišla je na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt, tebe ni več tam našla zajokala je in odšla. ZAHVALA Nenadoma nas je v 52. letu življenja zapustil moj sin JANEZ ERJAVŠEK iz Županjih njiv Iskreno se zahvaljujem dobrim sosedom, še posebej Mojci Sle-vec, sorodnikom, prijateljem, Janezovim sodelavcem in upravi podjetja Vele d.d. za vso pomoč, tolažbo, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste Janeza pospremili na prezgodnji zadnji poti, še posebej gasilcem, govornikom iz GD Kamniška Bistrica in podjetja Vele za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: mama Štefka in drugi njegovi Marec 2003 FOTO GROHAR SVETILNIK Ljubljanska 3 D. Kamnik, s 01 839-71-53 • EKSPRES IZDELAVA KLASIČNIH IN DIGITALNIH FOTOGRAFIJ V 1 L RI ZA ISTO CENO. NA ORIGINAL KODAK PAPIR • FOTOGRAFIJE Z.A DOKIME.NTE POPRAVILO IN OBDELAVA STARIH FOTOGRAFIJ TRGOVINA ^UMnP' Z VSO FOTO ^W^^^ OPREMO - DIGITALNI FOTOAPARATI...... - KLASIČNI KOMPAKTNI FOTOAPARATI .... ALBl ML - DALJNOGLEDI. BATERIJE. AL DIO-VTDEO PROGRAM NOVA PONUDBA NLB MIKRO KREDITI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE CELOTNA BANČNA PONUDBA NA ENEM MESTU Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Ljubljanska 45, Kamnik; tel. št: 831 83 22 in 831 83 27; od 8. do 16. ure. Ker smo banka z rešitvami. o ljubljanska banka Mm Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Kamnik C I T Pridružujemo m Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.:8325-484 Čestitamo ob prazniku občine Kamnik! SE PRIPOROČAMO! o\? 29, marcu* prazniku obline Kamnik, IIIIM 'estitamo olj občinskem prazniku! Obiščite našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med suhomesnatimi izdelki, že pripravljenimi specialitetami za žar, dnevno svežim mesom slovenskega porekla, drobovino in mesnimi izdelki. Pričakujemo vas vsak delovnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Kamniški OBČAN Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) ^01/83 91 311 041/662 450 Ponedeljek: 8.-15. ure Torek: 8.-13. ure Sreda: 8.-12., 13.-17. ure ZARJA KOVISd„.o. Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina • izdelava projektne dokumentacije • izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči • dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341. D topclom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 08 80; 01/722 00 20 fax: 01/72132 88; e-mail: dom@sam.si skupina Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje ta, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 038 fox: 01/83 37 045; e-mail: at@eam.al DAMI AI\MC Al/Al ICI/C AEUt PUMLADNE AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN, OPEČNIH IZDELKOV, FASAD ,JUPOLA,OGRAJNIH MREŽ CAVATORTA, TLAKOVCEV, ROBNIKOV Dtopdom PRODAJNA AKCIJA TUDI V TRGOVINAH SAM V MESECU APRILU. VABIMO VAS, DA SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI Mercator POSEBNA NOVICA! V htpermarkctu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili Je izjemno ugodno ponudbo: Sir EdameC, cena za kg v kosu, Mlekarna Celeia, Arj.i vas 999i Hrenovke v naravnem ovitku, cena za kg, MDK Kočevje 1.049, Margarina Rama jogurt, 250 g, Kolinska, Ljubljana 156« RiŽ Every Day, 950 g, Mercator, Ljubljana 1G2i MERCATOR TEHNIKA Vodni globinski sesalnik LAVA Likalna mi/a IB 30 CLASSTC Akcijska ponudba izde/koe velja do prodaje zalog. Vse cene so v SIT. MERCATOR B£A\JTtQv£ 58.990.- 50.990.- Vsak nakup nad 20.000 SIT v Hipermarketu Kamnik, vam v naši poslovalnici prinese 10% POPUSTA.