fAnton Aškerc. Dne 10. t. m. je ob pol 2. ponoči umrl v deželni bolnici v Ljubljani Anton Aškerc, ki ga je bila par dni prej zadela kap. Umrl je bojevnik svobode in resnice, neupogljiv značaj, pesnik po milosti božji, prvi in največji epik slovenski! Nekulturni klerikalizem se je z vso svojo sirovo silo zaganjal vanj, hoteč ga ubiti, kakor je bil ugonobil Gregorčiča. PriAškercu se mu to ni posrečilo. Za vsak udarec je Aškerc z močjo svojega duha, jezika in prepričanja neusmiljeno udaril nazaj, da se je vseškodljivi, barbarski klerikalizem zvijal od bolečin, sikajoč kot gad od jeze in zlobe. Z naprednim slovenskim učiteljstvom je Aškerc od vsega srca simpatizoval: oba kulturna delavca sta imela skupnega sovražnika, imela pa sta tudi skupno odporno silo v ljubez-ni do izkoriščanega Ijudstva, v hrepenjenju po osvoboditvi širekih mas iz spon odvisnosti, duševnega in materialnega hlapčevanja. S spoštovanjem je govoril veliki naš pesnik o onih naših trpinih, ki vkljub svoji bedi, vkljub tiranskemu preganjanju niso ukloaili svojega značaja pred nekulturnimi svojimi krvniki! S pomilovanjem je gledal na tiste šibke starce, ki so zatajili sebe in svoj stan, ker so bili preslabi, nego da bi mogli čast dvigniti nad koristjo! Sovražil jih ni, ker so se dovolj poijižali sami. Aškerc je napisal vsega skupaj 15 knjig. Od 15 knjig je 11 samih pesmi. in sicer: Balade in Romance leta 1890 in 1903 druga izdaja, Lirske in epske poezije 18v96, Nove poezije 1900, Zlatorog 1904, Četrti zbornik poezij 1904, Primož Trubar 1905, Mučeniki 1906, Junaki 1907, Jadranski biseri 1908, Akropplis in Piramide 1909, in Poslednji Celjan 1912. Skupno z Ivanom Veselom je izdal Rusko antologijo leta 1901. Poizkusil se je tudi v dramatiki in izdal leta 1900. tri dramatične študije. Nadalje imamo od njegove roke še dva potopisa: Izlet v Carigrad in Dva izleta na Rusko. Brošura »Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali r.e« je polemične vsebine. Aškerca ni več! — Ko je ležal na mrtvaškem odru, je še brizgal klerikalni žurnalist nanj strup svojega sovraštva. A to ne zmanjša njegove veličine! Aškerc živi naprej in bo živel vse dotlej, dokler ujegovih pesmi mogočni glas ne prikliče osvobojenja sužnjem in trpinom! Tudi mi mu kličemo iz vsega srca in iz vsega prepričanja: Slava Tebi, veliki sin tnajhnega naroda! Slava spominu pesnika — junaka!