Spomini na Dunaj in okolico. Posnel po svojem dnevniku Josip Levionik. Ijudski uoitelj. (Dalje.) Moje načelo : Kar lepega vidiš, hvalevrednega slisis, koristnega slcUHiš, zapiši ! — Vo tej poti otmeš marsikaj pozabljivosti, in poitavljaš hkrati nam sebi stalnl spominek po prislovici lalinskt: ,,Litera scripta manet", ali po našem : ,,Zapisana čerka ostane". Prišedši iz mikavne višine, na kateri se nahaja modling-ska farna cerkev, zopet nazaj na kolodvor, nas je kmalu odpeljal hlapon proti namenjenemu kraju. Ne dalječ od postaje ukrenili smo k levi na stranski železnični tir, in vozili se po prijazni obširni planoti. Na tej poti prevozili smo staro dunajsko - teržaško cesto; peljali se memo vasi Neudorf, katera ima veliko jetnišnico, in v njej se pokorite med drugim tudi slabo-glasni morilki, Petersilka in Ebergeny;*) prestavili pa se tudi čez BWien-Neustadter Kanal", t. j. oni vodotok, ki veže Dunajsko Novomesto z Dunajem. Še od dijaških let mi je bil ta BKanal" po učnih knjigah znan; mislil sem si ga vender veliko širjega, kakor je v resnici. Globok že more precej zelo biti, ker se mi je reklo, da z čolni vozijo po njem. Ker je hlapon zelo urno derčal, smo bili le grede v Laksenburg - u. Tik kolodvora, ki je obdan z ličnem cvetličnim vertecom, nahaja se terg, in ob kraji taistega cesarskega gradu obširna poslopja. Njihova zunajnost ne daje vender posebnega pričakovati; kajti sgrade so po svojem licu dovolj priproste, tudi ne zelo visoke, in z Schonbrunnom v nobeni primeri. Skozi veliki dvor napotili smo se zdajci v prostran perivoj, ki je nasajen z raznoverstnim drevjem. V hladivni gosti senci peljale so mnoge z belim peskom posute stezice na vse straoi. Kmalu smo prišli do mostiča, ki pelje čez bistri potok, kateri pada tu slapu enako čez dva jezova. Nekoliko naprej je stal nam nasproti spominek preblagega cesarja Franca I. (persni kip na visokem postamentu), ki mu je bil postavljen že po smerti njegovi. Ta slavni gospod imel je namreč nad tem krajem zarad njegovega idiličnega, tih mir dihajočega položenja posebno dopadajenje, je zelo rad tu bival, in si postavil tudi s pozidanjem vitežkega gradu, zvanega nRitterburg", satn sebi neumerljivi monument. Pod velikanskim hrastom, katerega trije možaki ni- •) O obeh teh žalostnoslovecih oecbah so pisali ob časn njih obsiidbe časniki mnogo na dolgo in široko; — posledna je lanskega leta v Ounajski norišnici vmerla i~ kolero. Pisaveo smo mogli obseči, odpočili smo se nekoliko v hladivni sencl, potem šli zopet naprej skozi perivoj, in kinalo prišli do jezerske planote. Kakor po čarobni moči narejeno — prav kakor naše stare narodske pravlice pripovedujejo — zibalo se je tamno vodeno poveršje pred nami. Visoka drevesa, srareke, topoli itd., dajala so tej mili sliki svečano senco, ob kraji jezera pa se je zibalo mnogo večjih in manjših ladjic, poleg katerih so čakali brodniki, kdaj jim bo kdo pomignil, da ga peljejo po sprelepi okolici na ogled. Al to še ni bilo vse. Ravno unkraj pred nami na prostornem otoku kazala se nam je ponosna sgrada nRitterburg", katera, pozidaua v staroneruškem zlogu z uinogimi okrogliini in štiriogelnimi stolpi, raznoličnimi sgradami in močnim obzidjem stavlja človeka v spoininu bipoma nazaj za cela stoletja v starodavne čase. Poleg vsega tega bi bil pa človek danes tudi kmalu sam o sebi mislil, da je kaj druzega, kot priprost učitelj iz daljne slovenske Krajine; kajti komaj sino stali ene trenutke ob jezerskera obrežji, že se pripeljeta dva livrirana strežnika z lično barčico po nas, da nas odvedeta na otok. V pervič sem vidil danes nad ravno oinenjeno barčico v malem, kako priprosto je vravnana raba vertila (Propeller) pri ladijah, in kako urno jih žene taisto (vertilo namreč) naprej ali nazaj. Ob velikem štiriogelnem stolpu, katerega visoka streha je ob oglih nakitjena s štirimi malimi stolpici, naša ladjica obstane, in skozi vežo taistega prišedši nahajali srao se v grajskem dvoru. Na veliko veselje naše spoznamo tu v osebi grajskega strežnika, kateremu je naloga, da vodi ptujce po vitežkem gradu, verlega rojaka iz Notranjskega, kateri nas je prijazno pozdravil, in nam zdajci odperl duri za vstop v notranje prostore. Kar se v obširnih dvoranah vitežkega grada vse vidi, ni moč izreči, še manj pa popisati. Prav kaj malega naj povem, kar sem si polagoina grede skozi razne grajske oddelke v begljivih trenutkih zapoiunil. I. dvorana kazala nam je raznoverstno starinsko orožje, in se zove toraj nWaffensaal". Dragoceni oklep in bojno orodje, ki ga je nosil cesar Karol V.; orožje cesarja Maksimilijana L; Štefana Fadinger-ja; Montezuma-ta, cesarja meksikanskega; mnogo železnih oklepov za ženske in celo za otroke; mnogo turških topov, ki jih je uplenil slavni vojskovodja Lavdon, in veliko enacega bojnega orožja je tu nakopičenega. II. dvorana, imenovana ,,Habsburgersaal", hrani marmeljnate kipe vsih avstrijskih vladarjev od Rudolfa I. do Marije Terezije (6e sem prav štel, njih 17), od stropa pa visi svečnik (luster), star 500. 1. V III. sobi kazalo se nam je mnogo starinskih reči, n. pr, peč od 1. 1580, slika cesarja Maksimilijana na Martinovi pečini i. t. d. Stene te, kakor sosedne IV. sobe, opete so s starinskimi preprogami (Tapeten), kazaje nam, kako so si starodavni premožni predniki lepšali in kinčali stanovanja svoja. Poleg tega smo vidili v tej (IV.) sobi mal stari hišin altarec, neko staro omaro iz Rima; strop pa, ki je star nad 200 let, je nakitjen z raznimi slikami. *) V. dvorana, zvana ,,Condolenzzimmer" (milovalna soba) ima okna iz slikane steklenine, kar ji daje nekako svečano tinino, in b krati vzrokuje človeškemu čutu nekako otožne vtise. Strop te dvorane star je blizo 400 let. VI. dvorana, obednica (Speisesaal), je posebno lepa. Stene zastoje izsamega likanega marmeljna, okna so enako spiednji (V.) dvorani iz barvane steklenine; — obilno mnogoverstnega porcelanastega pomizja, pa kaže tudi v tej struki, kakošnega orodja so se posluževali pri obedih starodavni predniki. Svečnik sredi dvorane star je 400 let. VII. in VIII. soba imate mnogo starinskih slik in potretov. (Dalje prihodnjič.) •) Opomnjeno naj bo mimogrede, da je vee pohišje in tudi večina stropov vitežkcga grada nanesena skupaj iz raznih starih avstrijskih samostanov in gradov; tedaj same zelo sloveee -starine (vse original) iz srednjega veka. Strežnik nas je v vsaki sobi s krepkim glasom pozorne delal na poscbno znamcnite predmele. Pisavec.