TRGOVSKI LIST
:.i n
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt«
PTuT^mna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za »/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se ▼ Ljubljani. Uredništvo in upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pofit. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	tbrek,	dne	3.	julija	1934.	  štev.	73.
Dcuga cevoluuia v HanUfi - udušena
Vojska je zatrla upor nar. socialističnih voditeljev — Večina voditeljev nar. soc. napadalnih oddelkov ubita — Kdo je novi gospodar Nemčije: Hitler, Goring ali —
Blomberg
V soboto je bil v Nemčiji ustavljen na-
Dcaž&c v dobi
Ucvzt
Pred dnevi je objavil pod gornjim naslovom >JugoslovenskA Lloyd« članek iz peresa dalmatinskega gospodarstvenika, ki v svojem članku zahteva, da se ustavijo sploh vse prisilne dražbe, dokler ne preneha gospodarska kriza. To je potrebno že zaradi tega, ker so vsled splošnega pomanjkanja denarja vse javne dražbe ali brezuspešne, ali pa se prodaja blago po tako nizki ceni, da pomeni ta za dolžnika izgubo premoženja. Vsled krize se prodajajo posestva redno za polovično ceno, vrednost posestev pa je tudi splošno padla za polovico, da dobi Upnik, ki navadno kupi to posestvo, štirikrat večjo vrednost, kakor pa je bil vreden njegov denar, ko ga je posodil.
Pa tudii zaradi uvedene zaščite denarnih zavodov je treba ustaviti prisilne dražbe, ker je treba že po načelu enake pravice za vse, raztegniti zaščito na vse stanove. Tudi iz čisto pravnih razlogov zahteva avtor ustavitev prisilnih dražb, ker se morajo ustaviti vse dražbe, dokler so vsi kreditni odnošaji razbiti in ko vlada tako veliko pomanjkanje denarja, da so pogoji za uspešne dražbe dejansko uničeni. Temeljno načelo državljanskega zakona je, da ni nihče dolžan nekaj nemogočega, kot pravna nemožnost pa s« smatra tudi >ne-izpolmljivost eboriftvec, kadar ne more dolžnik zadosti# svoji obvezi brez gospodarske žrtve, ki ni v nobenem razmerju z njegovim dolgom.
Danes pa je položaj takšen, da dolžniki tudi pri najboljši volji me morejo priti do denarja nitd' do poštene likvidacije svojega dolga s prostovoljno prodajo posestva. Če pa pride do prisilne prodaje posestva na dražbi, potem se redoma dolžnik gospodarsko čisto uniči. Pa še nekaj drugih pravnih razlogov navaja avtor, da se morajo že po sedanjih zakonih ustaviti prisilne dražbe, dokler se ne urede gospodarske razmere.
Tudi v našem listu smo večkrat poudarili, da bi se morala ustaviti vsaka dražba, če se z njo dolžniku dela očitna gospodarska škoda. Če je n. pr. tržna cena za živino od 3—4 Din, potem absolutno ne gre, da bi se na dražbi prodajala živina, če nihče ne nudi več ko 1 Din za kg. V takšnem primeru treba dražbo odložiti, ker ne gre, da se prodaja kmetu živina v brezcenje. Prav tako ne gre, da se prodajajo za slepo ceno druge stvari raznim prekupčevalcem, ki takoj nato na dražbi kupljene reči prodajo naprej z dobičkom. Takšni prekupčevalci so najbolj ogabni špekulanti na ljudsko nesrečo lin takšne špekulante je treba z vsemi sredstvi zatirati, ne pa jim pomagati z dražbami v nepravem času do premoženja.
Že celo pa ne gre, če se zaradi neplačanih davkov uničuje z dražbami premoženje davkoplačevalca, ker je to tudi s fiskalnim interesom države v nasprotju. Kajti dokler je ohranjena pridobitvena sposobnost davkoplačevalca, dokler je še nekaj njegovega premoženja, tako dolgo more država še vedno računati, s prispevki davkoplačevalca^ Če pa je njegovo premoženje uničeno, potem je država to možnost izgubila in mesto da računa s prispevkom davkoplačevalca, čeprav še tako neznatnim, mora postaviti v proračun izdatek za vzdrževanje uničenega davkoplačevalca.
Vse to je bilo povedano dostikrat, vse to v drugih državah tudi uvažujejo in vse to mora postati veljavno tudi pri nas. Zavladati mora načelo, dla je nedopustna vsaka dražba, na kateri bi se prodajalo imetje dolžnika v brezcenje. Če ni mogoča primerna cena, potem pač treba dražbo odložiti. Gospodarsko čisto napačno pa bi bilo, če 'bi dražba vzela dolžniku še oni revni ostanek premoženja, ki mu ga je pustila kriza. Z dražbami se ne sme kriza še povečati, ker potem postane današnja že itak mnogo predolga kriza — čisto nekončljiva!
krat ves telefonski promet, divje govorice so inaabdčale prebivalstvo, zlasti še, ko je vojska začela obkoljevati in razoroževati narodno-sociaJistične oddelke.
Ob ipetiih popoldne je poklical k sebi ministrski predsednik Gorimg tuje novinarje i,n jim na kratko opisal dogodke. Voditel ji narodno socialnih napadalnih oddelkov z ministrom H ohmom na čelu so se uprli zaukazanemu odpustu SA oddelkov. Zvezali so se zato z reakcionarnimi elementi pod1 gen. Schleicherjem, in v zvezi z neko tujo velesilo hoteli vreči Hitlerja ter izvesti drago revolucijo. Hitler pa jih je prehitel in v noči na soboto nenadoma v spremst vu vojnega ministra Blamberga odletet v MUnciien, presenetit ROhma in njegov štab baš pri seji, ko so se posvetovali o izvedbi revolucije in nato s kruto neizprosnostjo zatrl revolucijo. Po Hitlerjevem nalogu pa je napravil v Prusiji red G6ring5 ki se je pri tem pohvalil, da je temeljito napravit red, ker je znano, da trdno zagrabi, kadar zagrabi.
In potem so prišle na dan podrobnosti. , Gen. Schleicher je bil ubit, ker se je z revolverjem uprl aretaciji. Obenm je bil% ' ubita tudi njegova žena. Rdhma je Hitler sam degradiral in pustitli so mu samokres, da se sami ubije, ker pa tega ni storil, so ga ustrelil Več voditeljev SA oddelkov je prišlo pred preko sodišče, ki je vse obsodilo na smrt, nakar so bili takoj ustreljeni. Več voditeljev pa je izvršilo samomor. Okoli 2000 voditeljev je bilo aretiranih^ na stotisoče članov pa izbrisanih iz članstva.
S pomočjo vojske, SS oddelkov in policije je Hitler udušil revolto v svojih vrstah. Dva poibočnika Papena sta izvršila samomor, Paipema samega pa je rešil Hindenburg, ki je sicer zagrozil z demisijo. Kruto .in neizprosno je bil tako upor zadušen.
Hitler pa je takoj postavili novo vodstvo SA. oddelkom in) v dolgem pismu na novega načelnika Lufaeja v najtežjih besedah obsodil delo onih, ki so ga postavili za diktatorja!. Dejai je, da je vladala med1 temi voditelji takšna pokvarjenost, da jim matere ne bi smele zaupata svojih otrok.
Kakšen bo bodoči razvoj v Nemčiji, to je 'vprašanje, ki zanima vesi svet.
Jasno je predvsem eno: moč Hitlerja je kljub zmagi zmanjšana. Razpuščeni napadalni oddelki so bili njegova vojska. Te dni več in Reichswehr je postala gospodar situacije. Hitler je sedaj odvisen od vojske in bo zato tudii morail delati po njenih navodilih. Zmaga je spravila Hitlerja ob samostojnost.
Jasno je nadalje, da je odstotek hitler-jevcev, ki so zahtevali drugo revolucijo, stalno rastel. Druga revolucija bi tudi nevzdržno prišla, če ne bi sobotni dogodki presekali položa ja.
Če .pa je s sobotno .krvjo tudi ta razvoj za vedno presekan, je drugo vprašanje. Junkerji seveda hočejo tako in ti so tudi pravi zmagovalci sobotnih dogodkov. Toda na drugi strani je Hitler svoje nekdanje zaveznike s svojimi odkritji tlako kompromitiral, da nikakor ne bo njegov prestiž na-rastel.
S Hitlerjem začeta revolucija v Nemčiji in tolikokrat hvaljena kot paradno izvedena revolucija', še ni zaključena. Podtalni hoji se nadaljujejo in z vso neizprosnostjo. Šele sedaj se začne pravi boj, če krene Nemčija nai levo ali na desno!
Zopet enkrat se uresničuje tista grozna resnica, da je revolucija orna zver, ki požira lastne otroke!
Tri skupine se bore za vlado.
Malo pred udušenjem druge revolucije, ki sta jo zasnovala R&hm in gen. Schlei-
cher, je kairekteriifcral Otto Strasser, bivši Hitlerjev najintimnejši sodelavec, danes pa njegov naijodločnejši nasprotnik, položaj v Nemčiji tako-de:
Tni skupine predstavljajo danes vlado v Nemčiji 1. Hindenburg»va skupina, kateri pripada tudi vojska in pruski junkerji im katere eksponent je Paipen. 2. Goring-ThyS®enoiva skupina, ki jo tvorijo težki industrialci in del junkerjev in 3. Hitlerjeva nar. socialistična skupina, katere desno krilo tvorita Rosemberg in Ley, levo pa Gftbbels in R5hm.
Hindenburgova skupina je v križnem ognju obeh drugih skupin in s smrtjo Hindenburga bi mogla izgubiti ves svoj vpliv. Opaža se, da se vojska vedno bolj približuje Hitlerju, ki je zato tudi nastopil proti Rfthmu in njegovi zahtevi, da se mora tu-
Idealno lepa je bila vožnja po morju iz Varne v Burgas. Nebo čisto, morje skoraj čisto mimo, le čisto rahli valovi so prijetno pozibavali parnik, ves čas pa lepi pogledi na bližnjo bolgarsko obalo. Na ladji pa živahno in veselo, za kar so poskrbeli bolgarski študenti iz Varne. Ali je igrala njih godba, ali pa so uprizorili kar celo predstavo, pri čemer se je zlasti izkazal neki dijak, ki je kar vedno znova presenečal s svojimi kupleti, plesi in parodijami, da je po vsem krovu odmeval le prešerni smeh. Po skoraj peturni vožnji smo zagledali v daljavi Burgas. Kmalu nato zavije parnik mimo valobrana, ki je bil sezidan pod Ferdinandom in kateremu v čast je postavljen tudi ob koncu valobrana velik reliefni spomenik — in že smo bili v pristanišču. Na obali vse črno ljudi, godba zaigra himne, navdušeni >hu-ra< in »zdravo< klici pa presekajo zrak. Kot prvi pozdravi goste podpredsednik burgaske trg.-industrijske zbornice Vlčev, nato pa novoimenovani kmet občine gospod Karakostov v imenu občine. Za pozdrav se zahvali vodja jugoslovanske delegacije Petkovič, nakar mu izroči gdč. Hamdžijeva šopek lepih bolgarskih rož. In zopet so zaorili burni klici, zopet je zaigrala godba, mi pa smo odšli mimo lepega novega kolodvora, ki je takoj ob morju, v pripravljene hotele.
Popoldne ob štirih je bila v čast jugoslovanskih gostov svečana seja burgaske trg.-industrijske zbornice. Ko smo prišli v novo palačo zbornice, smo naravnost ostrmeli, tako razkošna je nova palača. Stopnice vse iz marmorja, notranja oprema v vseh sobah nad vse 'bogata, povsodi leseni opaži, izdelani v umetniških visokovrednih bolgarskih narodnih motivih, skratka palača, ki s svojo lepoto osvaja. A pri vsem tem razkošju ni bila zbornica niti draga ter je veljala vsa palača z notranjo opremo vred okoli 17 milijonov levov.
Svečano sejo je otvoril poslovodeči podpredsednik zbornice Vlčev ter v svojem govoru naglasil željo, da bi bila čim preje premagana vsa nasprotja, ki še ločijo oba naroda
Kot drugi je govoril podpredsednik zbornice in načelnik industrijskega odseka g. Minkov, ki se je uvodoma spominjal lepega lanskega izleta v Jugoslavijo ter zlasti nepozabnih dni v Ljubljani. Nato je med drugim dejal: Naša in vaša indu-
di vojska podrediti nar. soc. napadalnim
oddelkom.
Boj za končno nadoblast v državi pa se bije med temi tremi skupinami: 1. Desničarska skupina pod vodstvom konservativcev, ki se v glavnem naslanja na vojsko in junkerje, 2. levičarska nar. socialistična skupina, tako imenovana črna fronta, ki hoče izvesti socialistično revolucijo in 3. marksistična skupina, ki stremi za diktaturo proletariata.
Prva skupina je po številu najmanjša, a močna po vplivu. Komaj 3% vsega prebivalstva Nemčije je v njenem taboru, toda za njo so oficirji, junkerji, veliki industrialci in veleposestniki. Marksistična opozicija ima za seboj okoli 20% prebivalstva in še ni organizirana). Srednji sloj pripada večinoma Hitlerju. Vendar pa bi se le kakšnih 20% prebivalstva eksponiralo za Hitlerja. Skrajna desnica hoče monarhizem in stari red, skrajna levica pa diktaturo nižjih slojev. Med tema skrajnostima pa stoji Hitler.
Tako je naslikal položaj v Nemčiji par dmii pred sedanjimi dogodki v Nemčiji Hitlerjev nekdanji najintimnejši soborec in zdi se nam, da je njegov opis dobra razlaga k sedanjim dogodkom v Nemčiji.
atrija sta nastale z zakašnjenjem in s pomanjkanjem kapitala. Naj bi skupna delo obeh industrij odpravilo zle posledice enega ko drugega nedostatka, naj bi s složnim delom napredovali in se medsebojno izpopolnjevali industriji obeh dežel.
V imenu burgaske borze je pozdravli goste g. Popov z željo, da bi dobro medsebojno razumevanje koristilo gospodarskim interesom obeh dežel. Ni baš lahka naloga, da se vsled enakega gospodarskega značaja obeh dežel poživi danes le neznatna zunanja trgovina med obema deželama. Toda s podpisom trgovinske pogodbe je sedaj pod odprta za uspešno medsebojno trgovino. Saj je bila ta v mnogem ovirama le vsled pomanjkanja trgovinske pogodbe. Pot gospodarskemu zbliža-nju med Bolgarsko in Jugoslavijo je sedaj odprta, iz tega zbiižanja pa mora priti tudi zbližanje na vseh drugih poljih. Nove perspektive za gospodarstvo obeh dežel se odpirajo in vsi moramo delati na to, da z vedno večjim kvalitetnim napredkom blaga čim preje uresničimo te perspektive.
V imenu jugoslovanskih gostov je izpre-govoril vodja delegacije Petkovič. Zahvaljuje se za povabilo, da more prisostvovati tej svečani seji, ki ima tudi ta realen namen, da služi zboljšanju trgovinskih od-nošajev med obema državama, čeprav je vsled enake gospodarske strukture obeh dežel zamenjava blaga na prvi hip malo težka, vendar pa ima vsaka država celo vrsto proizvodov, ki morejo postati predmet zunanje trgovine med obema deželama. Naša naloga pa bo, da se v tem pogledu dosežejo tudi praktični uspehi.
S tem je bila svečana seja končana, gostje pa so se nato vsedli v pripravljene avtomobile, da si ogledajo mesto in razne tvomice.
Burgas je bilo še pred 10 leti le neznatno trgovsko mesto, ki ni imelo več ko
20.000	prebivalcev. V zadnjem desetletju pa je napravilo mesto velikanski napredek in danes šteje že več ko 40.000 prebivalcev. Ta rapidni napredek mesta se vidi tudi v njegovem zunanjem licu. Velike stavbe stoje poleg čisto nizkih pritličnih hiš, novi trgi nastajajo, čisto novi deli mesta, a ostanki starih hiš še spominjajo na prejšnje čase. Povsodi se zida, povsodi nastajajo nove naprave in stalno se večajo
I/ Bucpasu - nwe*n ic^ovUvsUetn pci-stoMstu Bal$acsUc
Velik napredek bolgarskega gospodarstva — Nove manifestacije bolgarsko-jugoslovanskega prijateljstva
pristaniške naprave. Mnogo pa se trudi občinska uprava tudi za olepšavanje mesta, o čemer zlasti priča noti mastni park, ki t»o sčasoma postal prava znamenitost. Tudi novi (kolodvor,- kakršnega Ljubljana menda še dolgo ne bo imela, govori o velikem napredku mesta.
Na to pa opominjajo tudi veliko tvoir-nice, ki nastajajo na vseh koncih in krajih. Najprej smo si ogledali veliki bolgarski mlin, ki je naj moderne je urejeni. V mlinu se dela v treh izmenah, moka pa gre na Finsko. Ni nam bilo ravno prijetno, ko smo morali konstatirati, da so naši enako dobro urejeni mlini skoraj brez dela, ker ni izvoza žita. Ogledali smo si nadalje tvomico čokolade, tvornico svinčnikov in pisalnih potrebščin. Zlasti slednja nas je zelo zanimala, ker podobne tvorsniice ni v Jugoslaviji. Osebno smo se prepričali o dobri kakovosti bolgarskih svinčnikov. Ali je res nemogoče, da bi ijni svinčnike mesto .iiz Nemčije izvažali iz Bolgarske, zlasti še, ko so bolgarski svinčniki po kvaliteti euako dobri, a pri tem še cenejši od nemških.
Pa še marsikaj drugega bi' mogli izvažati iz Bolgarske. Tako izvaža Bolgarska Olje sončnic v Italijo, kjer se uporablja pri izdelavi slovitega Olio di Sasso. Ali ne bi mogli tudi našemu dalmatinskemu olivnemu olju pomagati na ta način do večje oene na svetovnem trgu!
Vse te tvornioe, vse te nove Stavbe so bpokalrjEile ria silrii napredek, ki ga doživlja bolgarsko narodrič gospodarstvo. Vidi rie, kako vnsfe dela, kako se vse razvija po iiačrtu iri kriko bo ta splošni napredek še dvignil bolgarski narod. V enakem terrtpto irttfra napredovati tuli naš narod, kakor šmo sklenili v svojem srcu. Tako je bolgarsko - jugo9l6vansko zbližan je takoj tudi
rodilo večjo voljo po ustvarjajočem napredku.	*
Na večer je bilat v palači zbornice slavnostna večerja, ki se je hitro spremenila v nepozabno manifestacijo jugoslovanskega bratstva, zlasti po govoru predsenika naše zbornice g. Jelačina. Njegov govor je bil Kar neprestano pretrgan od navdušenega odobravanja vseh prisotnih in čeprav je govoril v slovenskem jeziku, se je vendar videlo, da so šle njegove besede vsem do srca. Za časa njegovega gorora so bili trenutki, iko sploh nismo več čutili razlike med seboj, ko smo bili le ena južnoslovanska družina, ko je v resnici zavladala ena misel in eno Čustvovanje od Jadranskega do Črnega morja. In prav tak višek slovanskega Čustvovanja je bil, ko je polkovnik bolgarske vojske napil junaški jugoslovanski vojski in se mu z enako zdravico v bolgarščini zahvalil predsednik zagrebške trg. - industrijske 'ibofnice dr. Vrbanič. Ni mogoče povedati, kako polna so bila naša srca, ko smo uživali to veliko zmago slovanske misli.
KakOr Varna, tako je Burgar dokazal svoje slovansko čustvovanje in zato so bili trenutki ob Črnem morju posebno lepi in naravnost vzvišeni.
Zato pa, je bila tudi drugi dan ločitev od Burgasa tako težka. Vse mesto je bilo na nogah, ko smo odhajali, ves trg poln občinstva in prenapolnjen ves peron, ko smo se poslavljali. Iskreno in bratsko smo se poslavljali, a v srcih nam je bilo težko, ker smo čutili, da se bliža konec tudi lepih bolgarskih dni. A na drugi strani pa smo bili veseli in ponosni, ker smo bili sami priče nove zarje, ki je vstajala nad južnoslovanskimi naredi. In ta zarja novega sodelovanja jugoslovanskega in bolgarskega naroda je bula naj lepše, kar srio doživeli na Bolgarskem.
11. čedna teina skupščina Zdtu&6h\a
Ufywcw v JU&mU
V nedeljo, dne 1. t. -rol popoldne je bila v dvorani restavracije Anit o na Oniča v R4bW4bi skupščina Združenja trgovcev za sodna okraja Riboiica m Velike Lašče.
Skupščino je vodili predsednik združenji! Jo«ip DiVjak, iti je ob otvoritvenem nagovoru pozdravil navaočnega banovinskega svetnika Ivana Arka mfl., župana iii zveznega1 tajnika J. Kaiserja.
Predsednik je poročal nato o delovanju združenja v preteklem letu. Njegovo poročilo se je nanašalo' na težko sedanje stanje daše trgdvime. Vsi. tarnajo in se pritožujejo drug drugeihu, ker ni izboljšanja, ki ga pričakujejo Od nekoga, ki ga ne poznajo in ne ■vedo zanj. Vendar pa je odipomoč proti sedanjemu gospodarskemu zlu pričakovati le od snais siaimili, v našem složnem, smo-fcrenem delu za skupne stanovske interese. Treba nam je tesne adružitive v stanovskih organizacijah.
Razpravljal je, po katerih notranjih zadevah, o davkih. Skoro ni meseca, da se ne bi davčni, taiksni in trošarinskl predpisi dopolnjevala in iapreminjali, ter davki in rfazme takse aviševalli ali na novo uvajali. Poslovni človek nima več pregleda o celem kompleksu teh novosti. Naše denar-stvo im kreditne pridike nas ne zadovoljuje jo.	Razni devizni in železniški tarifni
predpisi otežkočujejo izvoz, zlasti našega lesa, ki je glavni in .najvažnejši izvozni proizvod.
Naše gospodarstvo se razvija brez točno dolačetnih smernic in načrta. Uveljaviti bi
billo gospodarski svet.
Govoril je nato še o škodljivem vplivu tujih podjetij v naši državi, o kartelih in privilegiranih konzumnih zadrugah, o potrebi revizije zakona o neposrednih davkih monopolnega zakona, zakona o obrtih in glede telefonskih pristojbin.
Za tem je tajnik združenja Ernest Kobler pbdal obširno in pregledno tajniško poro-čillo in orisal podrobno organizaitarično delo združenja in težkoče, s katerimi se združenje radi nezavednosti nekaj članstva bork V svojem govoru je navedel nadalje vse važnejše akcije otanovske organizacije in podali končno statistični izkaz O članstvu, iz katerega Sledi, da se je število člamov znižalo v preteklem1 letu od 400 na 300 članov.
Po poročilu tajnika je poročal zvezni tajnik I. Kaiser o gospodarskem! položaju in ot pomenu in važnosti stanovske organizacije jugoslovanskega trgovstva.
Sledilo je poročilo o stanju blagajne združenja, po katerem se je razvida obširna debata, nakar je bila upravi soglasno izglasovana zaupnica. Proračun za tekoče leto, ki izkazuje 36.620 Din dohodkov in isto1 vsotto izdatkov, je bil odobren.
Izvršile so se naito ob burni debati volitve nove uprave in nadzorstvenega odbora in je bite izvoljena lista, ki jo je predložila sedanja uprava.
Po volitvah se je razpravl jalo še o nekaterih notranjih zadevah, nakar je predsednik zaključil zborovanje.
Za vsako agrarno državo je izvoz življenjske važnosti in zato zasluži vse upoštevanje resolucija, ki je bila sprejeta na zadnji seji združenja izvoznikov v Beogradu. V tej resoluciji se zlasti naglašajo te zahteve:
Kritično stanje našega izvoza je mogoče ublažiti le, če se omogoči čim večji razmah zasebni iniciativi, če se čim bolj upoštevajo vsi predlogi trgovcev izvoznikov, ki so s svojo strokovno naobrazbb, s svojimi dobrimi zvezami v tujini že dokazali Svojo sposobnost za vodstvo izvozne trgovine. Trgovci-izvozniki so danes najsposobnejši in najbolj poklicani posredovalci med agrarnimi producenti in tujimi trgi. Če pa je v današnjih kompliciranih razmerah potrebna intervencija države, potem bi se morala ta omejevati na to, da čim bolj pospešuje delo izvoznikov. Privilegirane državne ustanove bi morale gledati samo na to, da pomagajo izvoznikom s komisijskim poslom
in z blagovnim lombardiranjem. Zato bi bilo potrebno, da bi bili v teh privilegiranih ustanovah trgovci-izvozniki čim bolj zastopani.
Preferencialne carlne bi morale iti v dobro samo kmetskim producentom. Da se to doseže, naj se poslužujejo privilegirane ustanove naših izvoznikov, ki bodo najlažje spravili naše pridelke na tuje trge. Dobiček od preferencialov pa bodo odstopili izvozniki državi, da jih razdeli med producente.
Da se kontingenti pravično ra/dele, treba te razdeliti v sporazumu z združenjem izvoznikov.
Za uspešno delo v trgovini sta varnost in stalnost odločilne važnosti. Zato ne gre, da se izdajajo izpremembe v določilih glede izvozne trgovine brez zaslišanja izvoznikov. Nepričakovane davčne, carinske, devizne in druge izpremembe so najbolj škodovale izvozu.
Državne finance imperativno zahtevajo, da pride država! pri veh nabavah do blaga najceneje. Zato je potrebno, da se pri nabavi blaga odpravijo vsi privilegiji. V tem smislu je treba tudi izpremeniti § 145 zakonskega načrta o drž. računovodstvu in določiti, da so pogoji pri državnih dobavah za vse ehaki, isti za tngovoš ko za zadruge.
V zadnjem času je naš izvoz vsled pomanjkanja kapitala zelo oslabljen, kar izkorišča tuji kapital, ki izpodriva na naših tleh domače izvoznike. Narodna banka je zato dolžna, da s potrebnimi krediti pomaga domačim izvoznikom, in sicer pod ugodnimi pogoji.
Tarifna politika državnih ž6Teznfč fijf V nobenem razmerju s cenami naših kmetijskih proizvodov. Dočim cene stalno padajo, se stroški prevoznine stalno povišujejo. To nerazmerje znatno škoduje vsej iž v oziri trgovini. Zato je neobhodno potrebno, da se železniške tarife spravijo v sklad s cenami naših 'kmetijskih proizvodov!
Izdajanje računov na monopolnih obrazcih
Finančno ministrstvo je z razpisom z dne 29. maja 1934 pod št. 41912 odredilo, da morajo oni, ki izdajajo račune na monopolnih obrazcih, hraniti talone, odnosno platnice teh računov, da se kontrolni organi morejo prepričati, koliko računov je bilo izdanih na monopolnih obrazcih, odnosno da se morejo podjetja braniti pred morebitnim sumom, da ne izdajajo računov, not itd. na predpisani način.
Hermes, enoletni trg. tečaj Slov. trg. društva v Mariboru
V dneh od 18. do p. junija so bili na zavodu zaključni izpiti, katerim so prisostvovali tudi zastopniki Slovenskega trg. društva, in to predsednik Branko Mejovšek in odborniki: B. Ambroži?, J. Goleč in I. Preac. ,tJspehi. ki so jih pokazali učenci zavoda pri zaKljučnih izpitih, so nad1 vse pričakovanje zadovoljivi ter so še imenovani gospodje o pridobljenem strokovnem znanju učencev zelo pohvalno izrazili. Ca-stiitati moramo ponovno Slov. trg. društvu, da s tako vnemo skrbi za napredek trg. naraščaja, katerega vzgojo je poverilo profesorjem drž. trg. akademije.
NaiboljSim absolventom so tufc. tvrdki t'. Majet, fc.	A;	l»«tS,	Ptnt*r *
Lenart, D. Roglič in D. Rozina naklonile prav lepa darila, s katerimi so bili obdarovani uSenci: P. Vitko, D. Vrečko, L. Žugman, Š. Juhart in I. Košuta.
Po zaključku je Slov. trg. društvo priredilo absolventom poslovilni večer, ki so se ga udeležili predstavniki društva ter tudi predstavniki Združenja trgovcev v Mariboru in člani STD gospodje A. Paš, D. Rozina, D. Roglič in L. Strašnik. Na poslovilneni večeru so predsednik Branko Mejtivšek, zastopnik Združenja D. Roglič in vodja tečaja A. Struna čestitali učencem na uspehu in jim v lepih govorih dali primerne nasvete in pobude za pot v praktično trgovsko življenje.
Razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo
Na podlagi pooblastil finančnega zakona je pozval minister za socialno politiko in narodno zdravje vse organizacije delodajalcev in delojemalcev, da s& izjavijo, če so za to, da se zakon o pokojninskem zavarovanju, ki velja danes le na področju Slovenije iq Dalmacije, raztegne na vs6 državo. Ni ravno verjetno, da bi se vSe te organizacije izjavile za irazšlrjehje, patf pa je verjetno da se uvede pokojninsko obvezno zavarovanje za nameščence bank in velikih industrijskih podjetij.
ffinudbejoimoteMiiia
Tvrdka Salvador Hernandez, Valencia, Španija, 'Roberto Castrovido, 13, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki vsakovrstnega lesa. Ponudbe je nasloviti direktno na prej imenovano tvrdko. Korespondenca v francoskem jeziku.
Rumuriija proti tujim nameščencem
Rumunska vlada je Melala zakonski načrt o zaposlitvi tujih državljanov v Rumuniji. Po tem zakonskem načrtu inora biti v vsakem podjetju od nameščencev najmanj 85 odstotkov rumunske narodnosti. To razr merje velja za vse kategorije nameščencev in tudi za najvišje. Plače tujih nameščencev ne smejo znašati več kc 30% vseh plač. Najmanj polovica vseh upravnih svetnikov vsakega podjetja mora biti rumunskih.
a Vidov dan je bil v navzočnosti Nj. Vel. kralja položen temelj za spomenik Nezna-netfrtu vojaku, ki bo izdelan po načrtu velikega kiparja Meštroviiča.
Mussolinijeva prestižna ekspedicija pred Drač se je končala s popolno blamažo. Albanska vlada je na zahteve italijanskega .poslanika odgovorila, da se sploh me pogaja, dokler so v Draču italijanske bojne ladje. Mussolini je naito uporabil splošno žffhimanje za dogodke v Nfefnčtft ttr na tt-hem' umaknil svoje ladje dz Drača. Tako je popolna blamaža grozečega imperatorja manj vMm.
Na poziv rumunske vlade se je carski poslanik izselil iz ruskega poslaništva v Bukarešti An ga dal na razpolago rumun-ski vladi, da ga ta izroči sovjetski Rusiji. Ves arhiv poslanstva pa je prepeljal bivši poslanik v drugo državo.
Demokratska fronta je bila ustanovljena v Rumuniji po sporazumu med nacionalno kmetsko in liberalno stranko Bratianu-a.
Pri svečanem polaganju temeljnega kamna aa romunski dijaški dom je imej v prisotnosti rumlinskega kralja predsednik dijaške organizacije govor, v katerem, je poveličeval ideologijo rželezne garde. Predsednik vlade je nato izjavil, da je bil ta govor mogoč le zato, ker so dijaki prevarili cenzuro in ji predložili drugačno besedilo govora.
Madjarski poslanci v romunskem parlamentu so glasovali proti proračunu, češ da se proračun premalo ozira na potrebe ladjarske manjšine.
Rumunija dobi v Franciji posojilo v višini 8 milijonov švicarskih frankov, s katerim bo nabavila razne vojne potrebščine.
Barthou je izjavil, da obišče Italijo itt da njegov obisk v Rimu ne bo le akt uljui-nosti, temveč da bo razpravljal z vodilnimi italijanskimi državniki o vseh važnejših mednarodnih vprašanjih.
Nadvojvoda Evgen je izjavil, da bi S priključitvijo Avstrije Nemčiji tako zelo naraste! nemškOHjpruski imperializem, da bi kot valjar šel čez Madjarsko.
Angleški publicist Steed je objavil v neki angleški reviji senzacionalna »odkritja o pripravah Nemčije ■za bakteriološko Vojno. Te priprave da so se začele že pod Brii-ningom. *>
Angleška vlada se-jje odločila, da jamči Za nevtralnost Belgije ter bi zato smatrala vsako kršitev belgijske nevtralnosti' za času« belli.	->
Angleški letalski minister je v odgovoru na neko Interpelacijo odgovoril, da potrebuje Anglija še 600 modernih bojnih aero-pldttov.
Velikih angleških letalskih manevrov se
udeleži tudi skupina sovjetskih letalcev.
Pri pomorskih razorožitvenih pogajanjih
bo Francija zahtevala — kakor pišejo francoski listi — da mora biti njeno bojno brodovje tako močno kakor italijansko in neuiško skupaj.
Narodno socialistični atentati se nadaljujejo v Avstriji v vedno večjem številu. Tako je bilo samo v noči pred 29. junijem 96 večjih in manjših atentatov. Vsled pb-gosti-h atentatov je že v nevarnosti železniški promet, dočlm je tujski promet že popolnoma aaisteL Pogajanja med Hitlerjem in zastopniki nemškega episkopata glede razlage ČL 31 konkordata so bila ugodno zaključena, ker je Hitler odnehali.
Tudi v Španiji uvedejo koncentracijska taborišča in je parlament dovolil v ta namen kredit 2 in pol milijona pežet.
Tajna komunistična Organizacija je bila odkrita v Pragi. Parlament je odvzel petim, v organizacijo zapletenim komunističnim poslancem imuniteto, nakar st) bili aretirani.
Sovjeti so začeli razvijati v centralni Aziji veliko delavnost. V TurkestartU grade močno vojaško bazb! Z monopolizacijo trgovine pa liočejo ustvariti v Turkeatanu tudi močno propagandno centralo za Indijo in Tibet.
Miuljarski finančni minister je odpotoval v I^ondon, da doseže od angleških upnikov znižanje obrestne mere za posojilo Društva narodov Madjarski. Kakor se poroča iz Londona, so angleški upniki pristali na znižanje obrestne mer© na 2 in pol odstotka.
Izdatke za vojsko so povečale v zadnjih 8 letih po podatkih lorda admiralitete: Italija za 9*5°/«, Nemčija za 12%, Japonska za 80% in sovjetska Rusija za 197%, dočim je Vel. Britanija znižala vojne izdatke /a 16%.
Stran 8.
lil ■■!■■■
Povptaščtahjd:
Več vagonov neobrobijenih bukovih plohov. , tl., III., monte, suhih.
žuHonia tc$ovUi&
Naša zunanja trgovina v maju
V maju1 smo uvozili 103.832 ton blaga v skupni vrednosti 327'7 milijonov Din, dočim smo v lanskem' maju uvozili le 63.949 ton v vrednosti 237-8 milijonov Din. Uvoz se je torej po količini povečal za 39.883 ton ali za 67%, po vrednosti pa za 89'9 milijonov Din ali za 37%.
V prv1h letošnjih petih mesecih smo skupno uvozili 360.707 ton blaga v vrednosti 1,428-1 milijonov Din, dočim smo v istem času lami uvozili le 269.903 ton blaga v vrednosti 1.045'3 milijonov Din. Uvoz se je torej povečal po količini za 90.804 ton ali 33'6%, po vrednosti pa za 382'8 milijonov Din ali za 36-6 odstotkov.
Izvozili pa smo letos v maju 268.581 ton blaga v vrednosti 251-8 milijonov Din, dočim smo lani izvozili 257.145 ton v vrednosti 244*2 milijonov Din. Izvoz je bil torej letos v maju za 0.416 ton ali 2-4% večji ko v maju lani. Pp vrednosti pa se je povečal izvoz za 7-6 milijčnov Din ali za 3-1%.
Skupne smo izvozili v prvih petih mesečih lčtošttjega leta' 1,276.194 ton v vrednosti 1,950-9 rniTijčbov Din nap ra m 1,052.324 to-n&ni v Vrednosti 1.181-9 milijoitov Din v prvih petih mesecih lani. Izvoz se je torej letos povečal za 223.370 ton ali za 21-2%, po vrednosti pa za 108-9 milijonov ali za 14-29%.
Dočim je bila naša trgovinska bilanca v prVih petih mesecih 1. 1933 aktiVna za 136‘6 milijonov Din, je letos pasivna za 67-2 milijonov D»n.
Delna prepoved izvoza orehovega lesa
Ministrski svet je prepovedal iizvož orehovih debel. PrepoVfed pal ne velja za orehova debla, ki so zal sečnjo zrela1 in ki jih je kot takšfle označil pristojni kmetijski referent v aporaizuiihu z gozduTskitni referentom. Pred1 objavo te .prepovedi že natovorjeni aili za miitovoirjteiiije pripravljeni orehovi hlodi sP marajo izvoziti, če odgovarjajo do tedaj veljavnim predpisom.
20°/o uvozne pristojbine za nemško blago
Zakonski načrt o uvedbi klirinškega prometa z Nemčijo je bil sprejet od angleškega parlamenta tudi v drugem branju. Po novem bo treba plačati od uVoza nemškega blaga 20%, ki jih motrai izročiti angleški uvoznik klirinškemu' uradu. O plačilu' obveisti urad nemško Vlado, ki more plačati nemškega Izvoznika v markah. Na ta način ustvarjeni fond Uporabi klirinški urad za izplačevanje Obresti, angleškim lastnikom Youngo vega in,-Dawesi»vega posojila, če sb bili v posesti* fen posojil dio lo. jtihija. Lastniki drugih nemških bobov pa še bodo izplačevali iz 3-odstotnega fonda, ki ga je ponudila nemška vlada.
Avstrijsko-jugoslovanski žitni ddgovor je
bil podpisan in je radi -2e stopil v veljavo. Po teni dogovoru je dovolila' Avstrija Jugoslaviji uvoz 1500 vagonov pšenice.
Cena vinu je v zadnjem času v Romuniji zelo padla. Reli vina ž 9% alkohola prodajajo Iranko klet po 3"5 lejev, boljša viiia pa Iranko Bukarešta po 7 lejev.
Trgovinska zbornica v Kišinčvu je začela pripravljati izvoz rumnnškega blaga v Ru-
ffjby jj* ,	'	'	 ,	.........
Nemška Vlada je prepovedala izvoz sirovega bakra in tudi všeh bakrenih zlitih. Obenem je začela v večji meri uvažati alu-mthtijj ki ga hoče nkntfotiieštifti ža; baker, kjer je to mogoč©-Češkoslovaška je dio volila Nemčiji dodatni uvoz v višini 100 milijonov mark, da se s teni omogoči obisk češkoslovaških zdravilišč za Nanioe.
Poljska vlada se pogaja z ameriškimi avtomobilskimi tvomicamii glede uvoza 5000 avtomailov, v protiuslugo pa bi Potlj-ska izvozila v Ameriko večje količine žganja.
Detfattio tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 7 milijonov 70.623-52
Minuli borzni teden je pokazal izredno kupčijsko razgibanost, saj je prekoračil že itak znatni promet predzadnjega (ki je znižal nad štiri in pol milijona dinarjev) za nič manje ko 2,500.000 dinarjev. V po-edinih devizah so bili v zadnjem tednu perfebtuirani naslednji zaključki (številke v oklepajih značijo promet predzadnjega tedna1; vse v tisdčih dinarjev): Din, deviza (avstr. priv. kliring) 267 (153), avstrijski šiifngi V privbtbeiv klirirtgu 2.111 (1.961), Newyork 2.666' (976), Curih 1.494 (507), Londdn (inkl. privatni kliring) 778 (641), Trst 165 (61), Amsterdam 36 (—), Berlin 12 (18), Bruselj 1 (1), Pariz 43 (147), Praga 6 (1), Solun (boni) 14 (—), Stockholm 64 (—) in slednjič Varšava' 14 (—).
Na posameznih borznih sestankih je bil dosežen dnevni devizni promet:
25. junija Din 2,123.09076 DuWj-CiirIh 20. junija Din 338.854-69 Dunaj—Curih
27. junija Din 3,983.610-45 Newyork—Dunaj
28. junija Din 625.061-62 Newyork—Dunaj
V petek dne 29. ih. m. vsled praznika ni bilo boTznega sestanka.
Narodna banka je posredovala na vseh bbržnih sestankih preteklega tedna v višini dosedanjih dnevnih kontingentov ih dala skupno na razpolago Curiha za Dih 100.000—.
Meseč juhi J je zaključil z znatnim Skupnim deviznim prometom cca 20.892 tisoč dinarjhv, kar Žhači porast prometa Za več kb pht rhilijhhov dinarjev hapram mesech nVaju t. <1. ih čelih 9,082.006 dinhrjev na-pram junijd lanskega leta. Celotni devizni promet v prvi polovici letošnjega leta znaša potemtakem 73-3 milijonov Din in se je v primeri z laiiskim prometom v tem času 59-4 milijonov povečal za približno 18 milijonov Din.
Devizna tečajnica minulega borznega tedna očituje znatnejše tečajno valovanje zlasti v devizi Berlin, ki se je tekom tedna okrepil za 38-89 točke, in Newyork, ki je ponovno oslabel za 5;56 točke, kakor je razvidno iz spodnje tbčajne razpredelnice.
25. jiuiija 1934.	28: jiitUja 1934.
najnižji	najvišji	najnižji, najvišji
Din	Din	Din
2312 63	2323-99	2313-18
1300-14	1310-94	1330-03
796-63	800-57	796-35
1108-35	1113-85	1108-35
171-30	172-90	' 171-58
3383-28	3411-54	3377-72
r*	226—1	224-79
Diriie
Amsterdam Berlin Bruselj Curih London
Din 2324-54 1349-83 800-29 1113*85 173-18 3405-98 235-91 142-20 293-08
anž'
Praga	141-51	142-37	141-34
Trst	200-46	292-86	290-68
A'ksWijšffi šiiihgi so bili Zaključeni ha ponedeljkovem ih torkovem borznem sestanku po Dih 9-35 do Din 9-45, v sredo po Din 9;30 dd Dih 9-’40; rtfedteto' W je v četrtek ndtfca' zflštalA. Prav takh hišo bili zabeleženi tečaji priv. ktiipnga v devizah London in Madrid ter Solun.
EfeMrtd' t+žišče
Tendenca še vedno stolna
Na tukajšnjem efektnem tržišču vlada še vedho občutno nezanimanje, zbbg česar tudi zaključkov ni bilo. Noticd bančnih in industrijskih papirjev sb povsem izostale, izvzemši delnic Kranjske industrijske družbe, ki so bile stalno nudene pb dosedanjem tečaju Din 250-— zd koniad.
Tudi državni papirji so povečini Obdržali svoje tečaje, beležene ob zaključku predzadnjega tedna.
Žitno tržišče Tendenca še nadalje čvrsta
Cene so ostale docela' nespremenjene, prometa ni bito. Žitna tečajnica' prejšnjega tedna je bila naslednja:
(Cene za 100 kg fco vagon)
Koruza:	Din Din
popolnoma suha, s kvalitetno garancijo za 1. pol. jul., navadna voznina, slov. post., plačilo 30 dni ..... 147-50 150— Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 177-50 180— bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni . . . 180— 182"50 Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni .... 275 - 280— banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni , . . 280"— 285*—
Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna
Povpraševanja so zelo popustila, ne tolike čehfe. Na thikajšnji borzi je bilo v zadnje/n tčflnu zhkljušetld 7 vagondv desk jel* ka smreka za izdelovanje zabojev ih 2 vagona tramov.
Zaradi nezanesljivosti na lesnem trgu se opaža že sedaj neka bojazen* pred nakupo-varijeht okroglega lesa, ker se ne morč najti nobeha prftva kalkulacija. TO posledici še čutijo posebno pri javnih licitacijah lesa, ki potekajb ali brhžiišpeŠho, ker ni doVolj interesentov ali pa SO vsled prenizkih pbnudb brezplodhe-Trpini šb se radi dobre sezone že Spomladi skoro povsem razprodali, ker so od-jhriialci račuiMi s pOvišatijem carine; suho blago' še sedaj le želo težko dobf.
Iščejo se še vedno filerji (tramiČi) za izvoz v LevantO' fn Sicilijo.
V. bukovini in trdem lesu sploh trgovina počiva. Prav tako v drvah — kljub sezoni — nj kupčij.
Izvoz oglja zastaja.
(Ceng ?gtm3 Iranko vagon nakladalna postaja.)
120— 170— 160— 160"—
Din
100-
150--
135-
150--
270--
310-
200"-
Smreka, jelka:
Blodi I„ II., monte Brzojavni drogovi Bordonali merkantilni Trami merkantilni Skorete, konične, od 16 cm naprej
Skefrete, paraldhie. od' 10 cm-naprej
Skorete, podmeme, do 15 cm Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej
Deske- plohi, par., od 16 cm naprej Bukev:
Deske-plohi, naravni neobrob
■	ftr	.i	^
Deske-plohi, naravni, oštrorobi 450 Deske-plohi, parjeni, neobrob-Ijeni
300--
350"-
215-
250"— 280--290"- 310'—
350"-
450-
Deske-plohi, parjeni, ostrorobi 670; Tftflinni •/<<» mrinlh	500*,
Testoni ’/io, monte Testoni lli, monte Hrušt:
Hlodi I.. II;
Bordonali.
Deske-plohi, neobrobljeni boules
Deske-plohi, neobrobljeni merkantilni >
Deske -plohi, ostrorobi j (podnice)
Frizi,
Parketi: hrastovi, za rti’ bukovi, za m?
Železpiški pragovi: 2-60 m. 11*24 hrastovi, za m2 bhkovi, za 1 komad Drva: bUkova, za 100 kg hrastova, za 100 kg Oglje: bukovo Za 100 kg »catiella« za 100 kg
390--
320-
400--
550-
550-
770--
260--
900"-
820-- 900--
700-
750"-
500--
45--
30"-
780'-
850'-
600"-
60'-
40--
34--	36-—
20--	22-—
9-50	i*l--
8--	10—
40--	45—
45-	50--
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah, upoifevgn samo beli javor. y , «
1 vagon orehovih neobrobijenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 ropt.
Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in
35 mm.
Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
3 vagoni orehovih plohov, I,, II., suhih, od 27 do 100 mm (120 mm) debeline.
Orehovi surovi, neobr. plohi, osušeni, 40—100, od 18 cm širine dalje.
Ptinudbe.*
Več vagonov I. orehovega lesa.
1 vagon I. jesenovih in iipovih hlodov.
1 vagon I. javorja od 2 m dolžine naprej. Kolobarji za kurjavo, 20/50.
Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v
Ljubljani sprejema do 7. julija ponudbe o dobavi delov za mazalioe.
Direkcija drž. železarne
sprejema
do 11. julija ponudbe o dobavi 250 m oevi, 25 plošč črne pločevine in 5000 kg črne pločevine, 17 m3 jesenovih desk in 70 rol amo-nijakovega papirja; do 18. julija o do|>a\tt raznih kemikalij, o dobavi kabla ter 1CK) kg kabelske mase.	,	,,
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 12. julija ponudibp p dobavi, 650 kg žice.
Kotaajnda podmorskega zrakoplovstva r Divuljah ^prejema do 17. julija ponud.be o dobavi 6000 kg ricinovega olja; do 25L julija o dobavi 1 agregata za gašenje požara.
Dne 9. julija bo pri Komandi Jadranski divizijske oblasti v Mostami licitacija za dobavo 13.288 kg petroleja.
Pri ekonom, oddelku Gen. direkcije drž. žel. t Beogradu bodo te p|,crtne licitacije: dnš 18. julija o dobaivi lf>265 m3 raznega lesa in 14.835 plošč stekla; dne ,18. julija o dobavi golih in izoliranih električnih žic iin raznih kavčuk-cevl; dne 20. julija e dobavi 12,300.000 kg div za lokomotive, dne 23. julija t 1. o dobavi 33.432 kilogramov žičnikoiv, 9161 metrdv raznih usnjenih gotnilniih jermenov, 1417 kg jermenčkov za šivanje in 1913 komadjov jermenov za okna; dne 20. julija pa o dobavi raznega elektroinstalaoijakega niaterijala.
Direkcija dri. rudnika Kakanj sprejema do 12. julija ponMbe o dobavi 32 plošč železa in 4 spiralnih peles.
Banska UpraVa razpisuje za oddajo gradbenih del za železobetonski toOst čez Mežo v km 21-8 na cesti Crna-PreValje I. JaVno pismeno pbnudbenb licitacijo hh dan' 6. julija ob 11. v sobi 218 teh. odd. banske uprave v Ljubljani. Pdnudbe ngj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega urad-tiegd proračuna Din 171.205, Predpisana kavcija za naše državljane 18.000, za tuje 35.000 Din. Pojasnila pri tehničnUtn oddelku.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema’ do 12; jifllja' pbAudbd o dobavi 1450 kg medenine, 110, medeninastih ključavnic, 100 medeninastih vijakov, raznega drugega medeninastega materiala, 200 garnitur železnih ključavnic ter raznega drugega železnega materiala; do 13. julija o dobavi 880 kg železnih, cevi, 100 kg usnja, ca 18.000 medeninastih in železnih vijakov, 20 kg žebljev iz medenine, 1650 kg azbestnega materialu; doi 15. julija o dobavi 15.600 ikg železne pločevine in 57Q m jadrenine; do 16. julija o dobavi 2030 kg svinčenega minijai, 170 kg raznih barv, 207 kg lanenega Rrneža, 500 pil, 25 svedrov, 70 kg gorske krede, 50 kg minium-kita, 50 kg Steklarskega kita iin 150 kg špirita; do 19. julija n dobavi1 3000 kg že-ležne pločevine, 1000 kg bakla, 100 kg kositra, 500 kg cinka in 400 kg bele kovine.
Dne 16. julija Ibb pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu ofertiia licitacija za dobave 1400 toh strojnega olja.
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23. julija ponudbe o dobavi 42.000 m3 tolčenega gramoza.
je prvoTrsten doma* izdelek, s katerim pripravite zdrave, izdatno, redilno iti cenenO pijačo za ta? in Taše otrOke.
Bt. PirčeVa sladna kava je prav oktisa in jo pijo odVasli otroci t užitkom.
Vpisali sta se naslednji tvrdki:
Heller Josip, trgovina s klavnimi in trgovskimi konji v Mariboru. Imetnik Josip Heller, trgovec v Mariboru.
Wegles Uto, trgovina s sadjem v Sv. Juriju v Slov. Goricah.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri naslednjih tvrdkah:
Lečnik in dlrug, izdelovanje predmetov iz srebra in drugih dragocenih kovin v Celju. Besedilo tvrdke se glasi odslej: Lečnik in drug »Jugohacker«, javna trgovinska družba, Celje, Glavni trg 4. — Za družbo se podpisuje eden od obeh družabnikov.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke
s sedežem v Celju. Vpiše se kolektivna prokura Zorana Hvale.
Besedilo tvrdlke prva jugoslov. tovarna tehtnic, ključavničarskih izdelkov in kon-cesionirana vodovodna inštalacija Ivan Rebek, Celje, se glasi odslej: »Prva jugoslovanska izdelovalnica tehtnic, ključavničarskih izdelkov in koneesionirana vodovodna inštalacija, Ivan Rebek, Celje.«
Artur Nachbar, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Radeče pri Zidanem mostu. Imetnik je Artur Nachbar, trgovec v Radečah pri Zidanem mostu.
Ferd. A. Golob, trgovina z mešanim blagom v Sv. Trojici v Slov. Goricah. Izbriše se dosedanji imetnik Ferdinand Golob, vpiše pa sedanji imetnik Cvetko Golob, trgovec v Sv. Trojici.
Dravograjska rafinerija mineralnega olja g. Goli sen., družba z o. z. se zaradi preselitve sedeža družbe iz Ljubljane v Dravograd izbriše v ljubljanskem trgovinskem registru.
C. I. Hamann, perilo in modno blago v Ljubljani. Izbriše se Hamann Editi podeljena prokura.
Lubas Franc, prva jugoslovanska izdelovalnica harmonik v Ljubljani. Vsled smrti dosedanjega lastnika Franca Lubasa se vpiše novi lastnik Robert Lubas, trgovec v Ljubljani.
»Oprema«, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se poslovodja Danilo Pue, tapetnik v Ljubljani. Izbriše se poslovodja ing. arch. Dragotin Fatur.
»Resac, trgovina z mešanim blagom, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Mihael Samida, trgovec v Ljubljani. Izpremeni se 5. odstavek družbene pogodbe in podpisuje odslej tvrdko poslovodja sam.
Izbrisale so se te tvrdke;
Alojz Drofenik, nasl. R. Jelen, trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom v Celju — zaradi popolne opustitve.
Viktor Goli in Friderik Toplak, lesna industrija v Dravogradu — zaradi pre-stanka obrata.
Viktor Vokač, trgovina z mešanim blagom v Dvoru pri Žužemberku — ker je imetnik Viktor Vokač že pred 14 leti opustil izvrševanje tega trgovskega obrata.
Alojzij Ploj, trgovina z mešanim blagom na drobno in deželnimi pridelki v Fali ob Dravi — zbog prestanka obrata.
Josip Jaklič, carinsko posredništvo in špedicijsko podjetje v Mariboru — zaradi prestanka obrata.
Nežika Kiissel, trgovina z manufakturnim in mešanim blagom v Novem mestu. Imetnica Fani Hočevar, trgovka v Novem mestu — zaradi opustitve izvrševanja trgovskega obrta.
Vinko Umek, mizarski obrt v Novem mestu — zaradi smrti imetnika.
Iz zadružnega registra
Pašniška in gozdna zadruga v Boštanju ob Savi se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva.
Vpisali sta se ti zadrugi: Zadružna klet, r. z. z o. z. v Ljubljani in Mlekarska zadruga v Trzinu, r. z. z o. z. v Trzinu.
Hranilno in posojilno društvo za trško občino Sv. Lovrenc nad Mariborom in okolico se je razdražilo in prešlo v likvidacijo. Likvidatorja: Alojz Jager, trgovec in posestnik pri Sv. Lovrencu in Rudolf Kukovič, trgovec pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica,
r. z. z o. z. v Mariboru. Izbrišejo se člani načelstva: Franc Hohnjec, Ant. Majer, Alojz Vales in Alojzij Cesarec, vpišejo pa: zobozdravnik dr. Fran Stamol, v. davč.
kontr. v p. Anton Reher, hišni posestnik in kavarnar Josip Šerec, trgovec Miha Vahtar, vsi v Mariboru ter Ivo Majerle, ravnatelj in posestnik v Ljubljani.
Obrestno mero nameravajo v Nemčiji znižati za pol odstotka.
Japonska vlada priprarvija nov volilni zakon, s katerim bo popolnoma odpravljen sedanji demokratični vodilna red.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 30. junija objavlja med drugim: Izpremembe pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. — Naredbo o prevažanju čebel na ajdovo pašo. — Izpremembe določil, po katerih se priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč in gnojnič-nih jam. — Razglas o zbiranju in uporabi prispevka za pogozdovanje — Razglas o preložitvi občanskih volitev v Lukovici in razpisu novih v Kropi. Razne razglase so-
dišč in uradov ter razne druge objave.
Ljubljanski trg
Zadnji tržni dan v sredo je bil zopet bolj živahen. Na sadnem trgu so od domačega sadja samo češnje, ki so ohranile stara ceno po 3 do 4‘50 Ddn za kg. Z vzhodnih in južnih delov naše države pa je mnogo marelic, hrušk in verjetno je, da pride v kratkem na trg tudi grozdje, ker so ga v Mostarju že začeli prodajati. Jagod je še vedno na trgu precej in se prodajajo po j 4 Din liter. Posebno mnogo pa je na trgu borovnic, ki se prodajajo po 1*50 Din liter. Za gobe še ni bilo prave sezone in se prodajajo jurčki še vedno po 4 Dan merica. Prodaja se tudi že ribezen in sicer po 3 Din liter. Pri branejvcih so cene seveda nekoliko višje, a je blago vseskozi lepo. Marelice so po 4 do 8, breskve pa po 14 Din kg. Tudi zelenjadni trg je dobro založen. Novi krompir se je zopet pocenil in je že po 1-25 Din kg. Zelo lepe zeljnate glave so po 3 Din glava, kumare po 1-50 do 3 Din, paradižniki po 5 Din, stročji fižol po 4 do 5 Din, domača cvetača po 1 do 3 Din glava, salata pa po dinarju tri glav-ce. Jajca se navadno prodajajo pa 18 jajc za 10 Din, pocenili pa so se piščanci, ki so se prodajali že po 8 do 12 Din.
iNa sobotnem trgu je bilo manj živahno ko na tržni dan v sredo. Na sadnem trgu je bilo črešenj manj, pojavila pa so se že jabolka, ki so najlepša po 7 Din kg. Na trgu je tudi že bilo prvo grozdje, ki se je prodajalo po 16 Din kg. Na zelenjadnem trgu se je pocenil domači stročji fižol, ki se prodaja že po 2‘50 Din za kg. Jajca so se nekoliko podražila in so dajale kmetice za 10 Din samo 16 jajc.
Mariborski trg
Na tog z dine 26. junija je bilo prignanih 20 konj, 7 bikov, 98 volov, 310 krav in 20 telet; skupaj 455 glav živine.
Povprečne cene so bile te: debeli voli,
1 kg žive teže 3'50 do 4 Din, poldebeli voli
2 do 3, plemenski voli 2 do 3, biki za klanje 3 do 3*25, klavne krave debele 2-50 do 3-25, plemenske krave 2-50 do 3-50, krave za klobasarje 1*50 do 2, molzne krave 2*50 do 3-25, breje krave 2-50 do 3-25, mlada živina 3-75 do 4, teleta 4 do 4*50 Din.
Prodanih je bilo 311 glav, od teh 15 za izvoz v Italijo.
Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 8 do 10, II. 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 5 do 6, telečje meso I. 10 do 12, II.
6 do 8, svinjsko meso sveže 10 do 15 Din.
Program ljubljanske radio postaje
Sreda, dne 4. julija: 12.15: Operni zbori v reproduc. glasbi — 12.45: Poročila — 13.00: Cas, orkester Paula Godwyna igra (plošče) — 18.00: Radijski kvintet — 18.30: O verstvih (Fr. Terseglav) — 19.00: Radijski orkester — 19.30: Literarna ura (Revijalni pregled, Anton Podbevšek) — 20.00: Klavirski koncert ge. Rusy s spremljeva-njem orkestra — 20.45: Vokalni koncert Julija Betetta s spremljevanjem Radijskega orkestra — 21.30: Radijski orkester — 22.00: Cas, poročila — 22.15: Vokalni jazz-ansambli (plošče).
Četrtek, dne 5. julija: 12.15: Slovenec, Srb, Hrvat za vedno brat in brat, (reprod. koncert vojaških godb) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, pesmi iz naših krajev (reproduciran vokalni koncert) — 18.00: Kresovanje v gor. planinah (Josip Vandot) — 18.30: Radijski orkester — 19.00: Plošče po željah — 19.30: Radijski orkester — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Cas, poročila, lahka glasba.
Mdai fo ko*toc svetovno gospodacsko
krizo
Na to vprašanje odgovarja francoski minister za javna dela Flandin z nekaterimi zanimivimi ugotovitvami.
Problem odprave gospodarske krize je problem obnovitve ravnovesja v gospodarstvu. Po vojni je nastala nadprodukcija pod pretvezo, da je treba napolniti prazna skladišča, danes pa nasprotno vlada v vseh državah premajhen konsum. Drugi paradoks je, da je nastala kriza vsled preobilice kreditov v 1. 1929 do 1930., danes pa se kriza ne more nehati, ker vlada pomanjkanje kreditov.
Koliko držav pa je danes sploh sposobnih, da najame kredite. Francoski zunanji minister Barthou se je vrnil z velikega potovanja po evropskih državah, ne da bi prinesel s seboj kakšne finančne zaključke. Pred vojno se je vsako potovanje francoskega zunanjega ministra po Evropi nehalo z zaključki posojil. Danes pa ne more francoski zunanji minister nobena državi obljubljati posojil. To je en dokaz splošnega padca konsuma pod normalo. Včasih so ®i države izposojevale denar, da so z njim utrjevale svoje gospodarstvo. Izvozu denarja so sledila naročila blaga v upniških državah. Iz posojil se je oživljalo gospodarsko življenje držav in državne blagajne so bile polne. Danes pa vlada deficit v vseh državnih blagajnah, ker ni več tujih posojil. Večina držav je danes brez kredita. Kako pa naj daje katerokoli podjetje razvojne možnosti, če je brez kredita.
Prevelika socialna obremer nitev rudarjev j
V nedeljo je bil občni zbor Delavske zbornice, na kateri je poročal glavni tajnik zbornice Filip Uratnik o nekaterih splošrio važnih gospodarskih vprašanjih. Tako je zlasti opozoril na popolno katastrofo, 'Ki grozi rudarskemu socialnemu zavarovanjti. Slovenski rudniki so izplačali za razne vrste socialnega zavarovanja lani skoraj 24 milijonov Din, dočdm so znašale vse rudarske plače le 76’9 milijonov Din. Pri tem pa so naturalne dajatve že vštete, da je nerazmerje dejansko še bolj vpijoče. N& 6858, poleg tega večinoma le delno zaposlenih rudarjev, pride 3027 upokojencev, 859 otrok, 1281 vdov ter 115 brezposelnih in še ne upokojenih delavcev. 6858 rudarjev mora torej nositi breme za 6321 reh-tnikov. Posledica tega je, da ima glavna bratovska skladnica v Ljubljani vsak mesec 122.000 Din primanjkljaja in da bodo v nekaj letih izčrpane prav vse rezerve.
Nadalje je poročal o rudniških nesrečah, ki jih je v Sloveniji presenetljivo mnogo. Tako je bilo v 1. 1925 pri 17.537 zavarovancih prijavljenih 19 smrtnih, 234 težkih in 2216 lažjih nezgod. Izdatki za zdravljenje so znašali 1,230.000 Din. Lani pa je bilo pri 10.564 zavarovanih 9 smrtnih, 142 težkih in 1668 lažjih nezgod, stroški za zdravljenje pa so znašali 2-78 milijonov Din. V devetih letih je bilo v Sloveniji
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
hran Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
lotna in solidni postrežba! Zahtevajte cenik!
V nasprotju z državami brez kredita, pa so danes kapitali brez možnosti naložbe.
Množino na svetu tezavriranega zlata cenijo na 35 milijard frankov. Kako visoka pa je šele vsota tezavriranega papirja!
Treba kapitalu preskrbeti možnost naložbe. To pa je mogoče le, če zopet zavlada vera v varnost, v politično in valutno varnost.
Glede valutne varnosti zavisi vse od anglosaških držav. Stabilizacija funta in dolarja bi dala trgovini varnost, ki jo pogreša.
Težja pa je stvar s politično varnostjo. Pravijo, da si stojita danes nasproti dva bloka, ki sta danes le v diplomatičnih od-nošajih, ki pa bosta lepega dne v vse bolj kočljivih odnošajih. Ali je ta strah upravičen? Ali pa naj ima bolj prav zunanji minister dr. Beneš, ki je pred kratkim dejal, da se je mednarodni položaj zboljšal?
Gospodarska kriza je čisto odvisna od politike ter od mož, ki vodijo to politiko. Sredstva za odpravo krize so danes tu in milijarde so pripravljene za naložbe. Toda ljudje še niso prišli do tega, da bi spoznali, kako je vse odvisno od čuta varnosti in da se ne more začeti ustvarjajoče delo kapitala, če ljudje ne vedo, kaj prinese jutraj-šnji dan.
Problem konca svetovne gospodarske krize je mnogo manj problem' financ, ko pa problem atmosfere, v kateri živi svet, zlasti pa, v kateri živi Evropa.
več smrtnih nesreč, kakor pa jih je zahtevala velika katastrofa v Kaknju. Glavni tajnik Uratnik je v svojem poročilu zahteval, da se dvigne strokovna naobrazba rudarjev an da se uvedejo poučni tečaji. Tudi nadzorstvo v rudnikih bi bilo treba izpopolniti.
Koncem seje je bil sprejet novi proračun Delav8ke zbornice. Proračun izkazuje 2'18 milijonov Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Od izdakov je določenih za investicije, nabavke in naložbe 548.650 Din, za osebne izdatke 540.080 Din, za socialno politiko 286.000 Din, za kulturne namene
78.000	Din, dočim je ostalo namenjeno za drage manjše izdatke. Za novi proračun so glasoyali vsi delegati razen krščansko-so-cialnih.
Že v 24 urah *£
klobuke itd. Skrolil in Bvettolikn srajce, ovratnike in maniete. Pere, snii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. L Telefon it 22-72.
Konkurzi in prisilne poravnave
Poravnalno postopanje v zadevi trgovke Alojzije Dermote v Železnikih se ustavlja, ker ni nihče prišel k poravnalnemu naroku.
Končano je poravnalno postopanje v zadevah trgovca Jožefa Gašperja, trgovca v Murski Soboti in mizarja Antona Sajka v Mariboru.
RAZNO
Redni zračni promet iz Celovca v Ljubljano in nato na Sušak je bil v ponedeljek otvorjen.
Lastniki tvomice zlatnine in srebrnine v Gaberjih Pachiaff, Alojzij in Ivan Knez
so z avtomobilom zavoBild v morje v tržaškem Velikem kanalu, kjer se je že pripetilo tako mnogo nesreč. Pachiaffo in Alojzij Knez sta pri temi izgubila življenje, dočinv se je Ivan Knez rešil.
Naravni prirastek prebivalstva na Češkoslovaškem je znašal zadnje leto 82.000 ljudi, dočim je znašal v 1. 1930 še 129.000 ljudi.
Štiri italijanski oficirji so bili od italijanskega vojaškega sodišča zaradi špionaže v korist neke tuje države obsojeni na po 15 let ječe.
Me&to Šangaj ima' po zadnjem štetju skupno s francosko koncesijo 3,391.000 prebivalcev.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.