DA TRST MAJA 1973 Supplemento Novi List 935 spediz. in abb. I gr. bis SLOVENSKE SKUPNOSTI 17. junija bomo šli na volišča V skladu s svojo dosedanjo narodnoobrambno in narodno-ohranjevalno politiko, slonečo na modernih zgodovinskih silnicah {"obrnjeno v napredno bodočnost je SLO-ENSKA SKUPNOST sklenila, da v dogovo-rijJ, 2 nekaterimi drugimi sorodno mislečimi skupinami tudi letos samostojno nastopi Pn volitvah za deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Svoj samostojni nastop naslanja na načela, ki imajo vsa svoje izhodišče v svobo-'• Prav mali narodi lahko še posebej v vsej SLOVENSKA SKUPNOST se pridružuje akciji za podpisovanje petici-J®.2a razpustitev fašističnih organizacij. Peticijo lahko podpišete na sedežu Slovenske skupnosti v ul. Ghega 8, tel. 96126 od 16. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. Polnosti čutimo potrebo po velikanski vrednosti svobode mišljenja in delovanja, svo-ode, ki izhaja iz dostojanstva človekove osebnosti in ima občečloveško veljavo, to-reJ tudi za narodne manjšine. Svoboda, samostojnost in pravica do narodne istovetnosti so kvas kulture, obstoja in razvoja. rez svobode ni pravega napredka, ne prave demokracije. Zajamčiti obstoj in razvoj Slovencev Na temelju teh načel Slovenska skup-°st zahteva, da morata država in dežela z ustreznimi predpisi zajamčiti slovenski narodni skupnosti v Italiji njen obstoj in razvoj, preprečiti asimilacijo, zagotoviti u-činkovito jezikovno in kulturno avtonomijo, kar poleg drugega obsega samostojno šolstvo vseh stopenj v materinem jeziku, zajamčeno pravico do uporabe slovenščine v javnosti, nediskriminiran socialni in gospodarski razvoj, ohranitev našega naselitvenega prostora, kulturnega in vsega ostalega narodnega izročila ter podobno. Slovenska skupnost je načelno in na podlagi dosedanjih izkušenj trdno prepričana: Slovenci v Italiji lahko le sami, ne izolirano ampak v potrebnem tvornem sodelovanju s tistimi italijanskimi političnimi silami, ki v skladu z načeli svobode in demokracije ter človečanskih načel priznavajo naš obstoj, torej sami, brez pokroviteljstva drugih izbiramo najboljša pota za uresničitev naših pravic in zahtev, Ali z drugimi besedami: Slovenci hočemo biti polnopraven, suveren osebek, subjekt, ki odloča in soodloča pri sprejemanju vseh ukrepov za ohranitev naše dejanske narodne samobitnosti. To pa lahko dosežemo s samostojnim nastopanjem na političnem področju, kjer se takšni ukrepi sprejemajo, in sicer z lastnimi zastopniki, ne pa čakajoč v predsobi kakšne neslovenske stranke. Pri svojem političnem boju sicer moramo računati na dobrohotno pomoč drugih, ki so po vseh božjih in človeških postavah dolžni spoštovati in varovati pravice narodnih manjšin, v prvi vrsti pa se moramo zanašati sami nase in zaupati v svojo moč. V boju za narodni obstoj in napredek zlasti SLOVENSKA SKUPNOST OB 25. APRILU IIM 1. MAJU ,etos praznujemo ta dva praznika v po-bej težkih trenutkih. Država, v katerih me-r H prebiva™ tudi Slovenci, je zašla v iz-e no kritično stanje, v katerem dobivajo no večjo moč skrajneži in politični na-s! n,®2i- Kot Slovenci smo toliko bolj za-■ rbljeni nad takšnim stanjem, saj smo na p .,n' koži okusili po prvi svetovni vojni Pad fešizma na oblast, škvadristične na-žal 6 na osebe in naša društva; okusili smo zov0?lkrivičnih Procesov, tragedijo na ba-sk h 9maini’ okusili smo grenkobo sam-soHhCe^C| trpinčenja ob zasliševanju, razdat Posebnega sodišča; videli smo parov' sv'nčenkami mlade fante, ki so danost SVoja življenja za pravičnejšo bodoč-vsega človeštva, posebej pa sloven- skega naroda. Danes je naša bojazen, da bi ekstremizem zopet pripeljal nasilstvo na oblast, zares utemeljena. Zato kot Slovenci zahtevamo od vlade in države, da ustavijo ta val nasilja in strogo ukrepajo z vsemi, ki jim je nasilje postalo neke vrste zapoved. Demokratični red ni tako lahko obdržati, ker človeštvo večkrat skuša zaplavati v diktaturo: dolžnost države pa je ohraniti red in mir, ki ga ščiti tudi republiška demokratična ustava, kateri smo Slovenci odločilno pripomogli, ko smo se množično odzvali klicu proti fašistični diktaturi. In ko te dni praznujemo 25. april •— spominski dan zmage nad nacizmom in fašizmom — se s hvaležnostjo in občudova- dalje na 3. str. £ danes, ko fašizem ponovno dviga svojo pošastno glavo, ne bi smelo biti med nami nikakšnih ovir ali pomislekov za samostojno skupno nastopanje. Vsi smo člani istega naroda. Različno in pestro ideološko gledanje naj le poživi in oplaja uspešno skupno delovanje. Zato je torej Slovenska skupnost tudi letos sklenila samostojno nastopiti za deželne volitve in zato prisrčno vabi vse zavedne Slovence, naj se ji pridružijo. Deželni statut nas ne omenja Znano je, da so Nemci na Južnem Tirolskem, Francozi v Dolini Aosta in celo Albanci v deželi Kalabriji z navadnim statutom izrecno omenjeni s svojim imenom v temeljnih zakonih ali statutih teh dežel. Le posebni statut avtonomne dežele Furlanije- dalje na 4. str. 0 Obisk na Koroškem potrdil vero v samostojnost Na povabilo Narodnega sveta koroških Slovencev so bili 7. in 8. aprila na uradnem obisku pri koroških Slovencih predstavniki Slovenske skupnosti iz Trsta: predsednik sveta Zorko Harej, politični tajnik in deželni svetovalec Drago Štoka, podtajnik in odbornik tržaške občine Rafko Dolhar, člana izvršnega odbora, nabrežinsko-devinski župan Drago Legiša in Maks Šah, zastopnika mladine B. Rutar in G. Kokorovec ter predsednik Slovenske prosvete Marij Maver; predstavniki goriške SDZ: predsednik in občinski svetovalec Slavko Bratina, tajnik Andrej Bratuž, člani vodstva Damjan Paulin - občinski svetovalec, Marjan Ter-pin, Karel Brešan, svetovalka za goriško pokrajino Marija Ferletič ter zastopnik Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici Silvan Ker-ševan. Obiska se je udeležil tudi predstavnik Slovencev v videmski pokrajini Simon Prešeren iz Trbiža. SPREJEM V PLIBERKU Predsednik in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev sta pozdravila slovensko delegacijo iz Italije v Celovcu pred poslopjem Mohorjeve družbe. Nato se je delegacija odpeljala v Pliberk, kjer so jo sprejeli na slovenski dalje na 2-3. str. £ Zahteva Slovenske skupnosti IZVEDBA USTAVNIH DOLOČIL Tržaški občinski svet je 2. februarja letos z glasovi 44 svetovalcev ustavnega loka odobril resolucijo, ki jo je na prvi seji novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta predložil občinski odbornik Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar. Resolucija se glasi: Tržaški občinski svet, izvoljen 26. novembra 1972, poziva parlament in vlado, da čimprej izvedeta z ustreznimi instrumenti ustavna določila italijanske republike za celovito izvajanje državljanskih in demokratičnih pravic državljanov slovenske manjšine in v ta namen obvezuje parlamentarce demokratičnih političnih sil, da predložijo in podprejo v pristojnih organih predloge za izvedbo izvršilnih zakonov. Občinski svet poleg tega obvezuje občinski odbor, da bo deloval za priznanje omenjenih pravic tudi glede svojih specifičnih pristojnosti in oblasti. V obrazložitvi te, za Slovence na tržaškem zelo pomembne resolucije, je odbornik Dolhar dejal, da je še vedno mnogo vprašanj, ki se nanašajo na slovensko narodno skupnost, ki čakajo na rešitev in je ENOTEN NASTOP S SKUPNIM PROGRAMOM NA DEŽ. VOLITVAH Dne 10. aprila 1973 so se v Jamljah sestali predstavniki Slovenske skupnosti iz Trsta in SDZ iz Gorice ter razpravljali o bližnjih deželnih volitvah. Po poglobljeni razpravi so predstavniki obeh organizacij sklenili ponovno enotno nastopiti na deželnih volitvah z dne 17. junija 1973. Zaradi tega je bilo soglasno določeno, da bo nosilec skupne liste dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Drugo mesto na listi pa bo zasedel kandidat, ki ga bo določila SDZ iz Gorice. Ustanovljen je bil deželni koordinacijski odbor, ki ima nalogo, da sestavi volilni program in poskrbi za koordinacijo volilne propagande v vsej deželi. Proti okrnitvi radijskih programov Ker so bili pred kratkim radijski programi na slovenski radijski postaji hudo okrnjeni, je naš deželni svetovalec predložil deželnemu odboru interpelacijo, v kateri ostro nastopa proti okrnitvi slovenskih radijskih programov in zahteva, naj radijsko vodstvo v Rimu vrne slovenski radijski postaji vlogo, ki jo ima že ves povojni čas v korist Slovencev v zamejstvu ter miroljubnega sožitja med tu živečima narodoma. obžaloval, da mora ta dejstva podčrtavati ob 25-letnici republiške ustave, ki je nastala na žrtvah odporniškega gibanja, v katerem smo Slovenci prispevali nesorazmerno velik krvni davek. Izglasovana resolucija je nedvomno velikega pomena, ker se z njo prvič občinski odbor obvezuje za načelno spoštovanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji v vsakem primeru in ob vsakem problemu, ki se tiče naše skupnosti na Tržaškem. — O — Sestanki Slovenske skupnosti s somišljeniki Slovenska skupnost je imela vrsto sestankov s svojilni somišljeniki in volivci. Tako so bili sestanki na Bazovici, Katinari, sv. Križu, Opčinah, na Repentabru, Fernetičih, v Nabrežini, pri sv. Ivanu, sv. Jakobu itd. O perečih problemih, ki pobliže zadevajo našega človeka, posebej seveda njegove narodnostne in socialne probleme, so govorili deželni svetovalec Štoka, tržaški občinski odbornik Dolhar, tržaški pokrajinski odbornik Sosič, župan Legiša, član izvršnega odbora Mljač, odbornik devinsko-nabrežinske občine Terčon in drugi. Somišljeniki so se povsod številno udeležili sestankov in razglabljali o problemih, med katerimi so zavzemali vidno mesto predvsem kraški rezervati ter problem razlaščanja. Mnogo pa je bilo tudi govora o bližnjih deželnih volitvah in njih velike važnosti ne samo za Slovensko skupnost, temveč za celotno slovensko zamejstvo. Se vedno gre za slovenskega župana Zboru volivcev in somišljenikov devinsko-nabrežinske občine je dr. Legiša sporočil, da bo odstopil kot župan, in sicer iz osebnih in zdravstvenih razlogov. Prisotni, ki so se polnoštevilno udeležili krajevnega sestanka Slovenske skupnosti so z obžalovanjem vzeli na znanje sporočilo župana Legiše. Ker je bila Slovenska skupnost tista narodnostno-politična sila, ki je doslej že več mandatnih dob v devinsko-na-brežinski občini odločilno pripomogla k ohranitvi slovenskega župana, ni dvoma, da bo še naprej delovala v tem smislu, zato so krajevni somišljeniki takoj predlagali drugega Slovenca za župansko mesto, in sicer dosedanjega odbornika A. Terčona. To zadržanje izvira prav zaradi nasilnega, oz. umetnega poitalijančevanja devinsko-nabrežinske občine, saj bi brez umetnih naselij Slovenci ostali vedno v večini v tej občini, ker je ogromna večina o-zemlja te občine še vedno v rokah domačega slovenskega prebivalstva. RAZGOVOR SLOV. SKUPNOSTI S SZDL SLOVENIJE V okviru srečanj z raznimi politic nimi organizacijami je Socialistična & zveza delovnega ljudstva Slovenije p° ^ vabila na obisk odposlanstvo Sloven ^ ske skupnosti iz Trsta. V odposlanstvi1 v SZDLS so bili poleg predsednika Rj' s bičiča še Jože Hartman in Tone Faj; n far, v delegaciji Slovenske skupnosti . pa predsednik Zorko Harej ter član izvršnega odbora Drago Legiša in Dra go Štoka. ^ Med razgovorom so bila na dneV' v nem redu vprašanja slovenske narod' n ne skupnosti v Italiji ter odnosi med n obema organizacijama. s Odposlanstvo Slovenske skupnosti ^ je povabilo predstavnike SZDL Slove- -nije na vrnitev obiska v Trstu. Obisk na> nadalj. s 1. str. # ‘~ 2 listi izvoljeni prestavniki tamkajšnje občinske { uprave. Na sestanku je obširneje spregovoril o / volitvah in o položaju Slovencev v pliberški ; občini Štefan Trampuš. Primerno je bilo, da st v je primorska delegacija ustavila najprej v PU' z berku, saj je tamkajšnja slovenska lista prejelo f 32,9 odstotka glasov in 7 mandatov. Uradrt j sprejem pri vodstvu NSKS je bil v soboto zve- j čer v Globasnici, kjer se je slovenska lista s 4 i mandati tudi dobro uveljavila. Poleg p red se d- , nika NSKS so se večera udeležili še podpred■ t sednik Reginald Vospernik, ravnatelj sloven■ i ske gimnazije v Celovcu Pavle Zablatnik, Jan• i ko Zerzer, Marko Dumpelnik, Erik Prunč, Ka- i rel Smole in nekateri izvoljeni predstavniki it1 i tajnik Filip Warasch, ki je delegacijo spremljal , na vseh srečanjih. Na tem osrednjem srečanju ( je predsednik NSKS dr. Jožko Tischler v svo- j jem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do takega srečanja in to v razburkanem Času, ki ga preživljajo koroški Slovenci, in po razveseljivem uspehu na marčnih volitvah, ki so ga dosegle slovenske liste. Gostiteljem sta se nato zahvalila za vabilo predstavnika Slovenske skupnosti iz Trsta Zorko Harej in goriške SD^ ' Slavko Bratina. Izrazila sta veselje nad številnim srečanjem in priznanje za velik uspeh, ki so ga žele liste, ki so po smernicah NSKS nastopile samostojno in s tem uveljavile načelo, da more le slovenska stranka povsem ščititi pravice in podpreti koristi slovenskega življa in more samo slovenska lista polno zastopati slovenske interese. Nato je tajnik NSKS Filip Wa-rasch prikazal potek in uspehe zadnjih občinskih volitev na Koroškem. Politični tajnik Slovenske skupnosti Drago Štoka je za njim zbranim gostom orisal položaj Slovencev v deželi Furlanija - Julijska Benečija, izluščil najbolj pereče probleme, s katerimi se spoprijema slovenska jezikovna skupnost v Italiji, in poudaril važnost, ki jo bodo imele za Slovence v Italiji deželne volitve junija. venec žrtvam nacifasizma V nedeljo je delegacija bila na Obirsketn pod Kortami, kjer jo je pozdravil občinski svetovalec Franc Smrtnik. Obširno sta spregovorila o vzrokih takih volilnih uspehov Karel V 'v***- I •st m v. KRAŠKI REZERVATI 25- in1-ms'. j O tem problemu je bilo toliko napi-t ?anega, da skoro nima smisla ponavljati ze napisanih stvari. Deželni odbor je po j Predhodnem posvetovanju z neko komisijo, v katero so zadnji trenutek poklicali enega samega slovenskega strokovnjaka in dežel-j nega funkcionarja, predložil v odobritev de-1 zeJnemu svetu tak zakonski osnutek, ki je , naletel na največji odpor pri vsem kraškem Prebivalstvu. Dve leti je imel deželni odbor (sestavljajo ga DC, PSI in PSDI) čas sesta-’ v'ti primeren osnutek: sestavil pa je takš-j nega, da je bilo potrebno reči najodločnejši ne! To je seveda storila tudi Slovenska skupnost, ko je dobila osnutek v roke, in j napravila zatem vse možne politične kora-. ‘