GEOGRAFSKI OBZORNIK čih predmetov nam je bila v veliko pomoč šolska sve- tovalna delavka. ŠTUDIJ GEOGRAFIJE NA PRIRODOSLOVNI FAKULTETI V BRATISLAVI Ana Vovk Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete v Ma- riboru ima prijateljske stike z Geografskim oddelkom na Prirodoslovni fakulteti v Bratislavi. Z namenom, da bi prispevala k utrditvi teh stikov in navezala nove, sem obiskala geografski oddelek te fakultete. Glav- ni namen obiska je bil spoznati rezultate raziskovanj na področju pedo- in biogeografije. Pokazalo se je, da študij geografije v Bratislavi ni podoben sloven- skemu študiju geografije, temveč bolj avstrijskemu. To je potrdil tudi pregled predmetnika za geografi- jo, ki ga izdaja fakulteta. Razvidna je točkovna raz- delitev predmetov, s čimer si študentje nabirajo toč- ke, kar ima za posledico veliko število obveznih in izbirnih predmetov. V splošnem se geografija deli na pedagoško in nepedagoško, slednja se imenuje »Geografija in kar- tografija«. Študij na pedagoški smeri poteka pet let, na nepedagoški pa štiri. Poleg strokovnih predme- tov poslušajo študentje obeh usmeritev še splošnoi- zobraževalne predmete. V vseh petih letnikih peda- goške usmeritve imajo med splošnimi predmeti po- membno vlogo angleški jezik, telesna vzgoja, peda- gogika in računalništvo. Na nepedagoški smeri je po obsegu manj splošnoizobraževalnih predmetov. Strokovni predmeti na pedagoški smeri geogra- fije v 1. letniku so: uvod v geografijo in planetarna geografija, geologija, tematska kartografija, geomor- fologija, osnove statistike, terenska praksa in ekskur- zije iz fizične geografije. V drugem letniku se fizični geografiji pridruži so- cioekonomska, regionalna in politična geografija ter geografija prebivalstva. Študentje opravijo še teren- sko prakso in ekskurzije iz fizične in humane geo- grafije ter se seznanijo s paleontologijo. V tretjem letniku se število predmetov poveča, zla- sti na račun metodoloških in didaktičnih predmetov. V predmetniku so predavanja iz teorije o krajini in življenjskem prostoru, o hidroloških, klimatoloških in meteoroloških metodah, o geografski analizi male re- gije. Gre za vsebine, ki, po lastni presoji, manjka- jo slovenski geografiji in bi nedvomno prispevale h ka- kovosti geografskega študija. V četrtem letniku se poleg obveznih predmetov, ki so precej regionalno in didaktično usmerjeni, pojavijo še izbirni predmeti, kjer lahko izbirajo med smermi fi- zične in humane geografije. Aktualni izbirni predmet je nedvomno »potenciali pokrajine in njihova ekonom- ska raba«. V petem letniku pedagoške smeri se trem obvez- nim predmetom (regionalna geografija sveta in oceanov, novi trendi v geografiji in didaktika geo- grafije ter pedagoška praksa iz geografije) pridru- žujejo izbirni predmeti, ki po naslovih kažejo precej- šno navezanost na zahodnoevropski sistem študija. Gre za globalne aspekte organizacije prostora, na- stajanja in ohranjanja življenjskih združb, globalno ekologijo. Te vsebine so sestavni deli geografsko us- merjene pokrajinske ekologije. Nepedagoška smer geografije in kartografije za- jema v prvem letniku naslednje predmetne sklope: uvod in osnove geografije, osnove kartografije, ra- čunalništvo in informacijski sistemi, matematika, fizič- na geografija, geografija gospodarstva in osnovne meritve na terenu. Izbirni predmet je »Izbrani problemi v biologiji za geografe«. V drugem in tretjem letniku je spekter predavanj, seminarjev in vaj tako različen, da ni možna klasi- fikacija v skupine. Vključene so aktualne tematike in sodobni tehnični postopki. Nekateri izmed njih so: geoinformacijski sistemi, teorija o pokrajini, komplek- sna geografska analiza majhnih regij, geografska regionalizacija, ekologija pokrajine. Predmetna razčlenitev je najbolj izražena v tret- jem letniku in kaže podobnost s študijem geografije na Dunaju. Tematika četrtega letnika je usmerjena na proučevanje domače pokrajine, kar izhaja iz obvez- nih predmetov. Med izbirnimi predmeti se odločajo za izbrane probleme, regionalno geografijo in in- formacijske sisteme. Primerjava predmetnika priro- doslovne fakultete s predmetnikom geografije na univerzi na Dunaju kaže precejšne podobnosti v vsebinskih in tehničnih vidikih poteka študija. Vse- binske podobnosti se kažejo v zastopanosti »ak- tualnih« tematik, ki se dotikajo pokrajinske ekologi- je, biologije, ekonomije, računalništva in politike. Po- dobnost z vidika tehnične plati izhaja iz točkovne- ga sistema izbire predmetov. To je še en primer, ka- ko hitro in učinkovito je mogoče spremeniti zastare- le študijske programe, jih aktualizirati in omogočiti primerljivost rezultatov raziskovalnega in pedagoš- kega dela. 2 7