V OBČINI CENTER SAMO PRODUKTIVNO ZAPOSLOVANJE
Odhaja jih malo, pride jih več
Stopnja zaposlovanja v občlnl Center bo v letošnjem letu naj-nlžja med vseml IJublJansklml občlnaml. Medtem ko bo predvl-dena povprečna stopnja peterlce IJublJanaklh občln 0,5 odatotka, pa ao se v Centru dogovorlll le za 0,2-odstotno rast. Tako nlzko načrtovana rast zaposlovanja Je seveda posledlca polltlke zapo-slovanja, kl zauatavlja ekatenzlvno zapbalovanje, zlaatf še zapo-slovanje v negoapodaraklh dejavnostlh.
Razumljivo je potemtakem, da se v občini, kjer domuje glavnina teh dejav-nosti, tovrstni ukrepi odražajo v še več-jih razsežnostih. Mimogrede povedano, lanska stopnja zaposlovanja v občini Center je znašala 0,9 odstotka.
V veliko pomoč so nam lahko v tem primeru podatki analize o uresničeva-nju politike zaposlovanja v letu 1981 in o oceni možnosti zaposlovanja v letu 1982, ki so jo izdeiali na skupnosti za zaposlovanje občine Center. Iz analize je razvidno, da se je začel preobrat na področju zaposlovanja že predlani. Ta-ko se je število delavcev v družbenem sektorju od decembra 1980 do septem-bra 1981 že zmanjšalo za 135 ali za 0,2 odstotka. število zaposlenih so zmanj-ševale predvsem panoge, kot so grad-beništvo, trgovina in industrija. Kljub temu pa je obseg začasne nezaposle-nosti v letu 1981 ostal naenaki ravni kot leto poprej. Ob vsem tem je povsem razumljivo, da so vprašanja glede mož-nosti zaposlitve ta čas zelo aktualna. Zlasti živo zadevajo mladino, ki končuje šolanje in prvič išče delo.
V septembru lani je bilo začasno ne-zaposlenih 222 oseb (podatki zajemajo samo tričetrtletje lanskega leta). Med-tem ko samo dejstvo, da se število ne-zaposlenih ni povečalo, daje razmero-ma ugoden vtis, pa vsekakor daje misliti sprememba v sestavi iskalcev zaposli-tve. Znatno je namreč narasel delež mladih med drugimi iskalci. Povečal se je tudi de>ež iskalcev s končano srednjo izobrazbo - teh je tudi sicer največ -več pa je tudi diplomantov višjih in viso-kih šol. Med tako imenovanimi sufici-tarnimi poklici se pojavljajo tudi taki, ki so do nedavnega veljali kot konjunktur-ni poklici, in sicer pravniki in ekonomi-sti.
Na takšno strukturo nezaposlenih poleg zmanjševanja zaposlovanja v družbenih dejavnostih, v režijskih služ-bah, bisteveno vpliva tudi še vedno pre-cejšnja neusklajenost potreb organiza-cij združenega dela po določenih pokli-cih in prilivom iz šol. Vdelovnih organi-zacijah še vedno pretežno zaposlujejo delavce tako imenovanega ozkega pro-fila.
V značilnem navzkrižju sta si dejstvi, da so delovne organizacije v letnih na-črtih kadrovskih potreb predstavile do-kaj velik delež potreb po delavcih s srednjo, višjo in visoko šolo, pri teko-čem zaposlovanju pa so zaposlovale precej drugače. Takšno načrtovanje nedvomno izraža predvsem težnjo, da izboljšajo izobrazbeno strukturo zapo-slenih. Takšen razkorak med deklaraci-jo in prakso ob ugotovitvi, da je lani padel obseg zaposlovanja, še toliko bolj zaostruje problematiko zaposiova-nja profilov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo.
Glede na dinamiko zaposlovanja v le-tu 1981 in upoštevaje načrtovano stop-njo rasti zaposlovanja v letošnjem letu je nriogoče pričakovati, da bo letos do-bilo delo 1320 do 1580 delavcev. Na novih delih in nalogah naj bi zaposlili okoli 140 delavcev.
Zaradi naravnega odliva naj bi zapo-slili 1180 do 1440 delavcev. Ocene o številu povpraševalcev po delu se za letošnje leto v občini Center gibljejo okoli številke 1250. Od tega naj bi zna-šal priliv iz šol 1160 delavcev. Seveda ti podatki kažejo, da bo letos prišlo do določenega kadrovskega primanjkljaja, ki pa se bo »reševal« predsvem z dnev-no migracijo (delavci iz drugih občin) in s prekvalificiranjem suficitarnih pokli-cev.
Problematika zaposlovanja se v zad-njem času odraža še v vrsti drugih spremljajočih pojavov. Eno od zelo značilnih zaposlitvenih sit so tudi preti-rane zahteve po delovnih izkušnjah. Po drugi strani pa lahko prav letos zazna-mo precejšnje krčenje kadrovskih šti-pendij, kar seveda vpliva na možnosti, da si mladi delavci vsaj kot pripravniki pridobe določene delovne izkušnje.
Za ilustracijo nam latiko služijo po-datki iz že omenjene analize. V šolskem letu 1982/1983 je združeno delo prijavi-lo samo 453 kadrovskih štipendij, med-tem ko jih je bilo v prejšnjem šolskem letu 1027. Razumljivo je, da jatakšen osip štipendij sprožil reakcijo skupnosti za zaposlovanje, saj takšno ravnanje združenega dela priča o kratkoročnem gledanju pri politiki zaposlovanja. Ob tem velja omeniti še druga prizadevanja skupnosti za zaposlovanje, ki so usmer-jena zlasti v sproščanje delovnih mest na račun zmanjševanja pogodbenega dela, nadur in upokojevanja detavcev, ki izpolnjujejo pogoje za to. Tudi v tem pogledu je v zadnjem obdobju mogoče opaziti določen preobrat. Podatki vse-kakor kažejo, da se je obseg pogodbe-nega dela zaustavil oziroma se je celo nekotiko zmanjšal, čeprav še ne bistve-no, medtem ko je bilo upadanje nadur-nega dela v lanskem letu že dokaj očitno.
Janez Kukavica