s®®; .a_ijs stxiLsssu '/he Oldest and Most Popular Slovene Newspaper Ha United States of, America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA y CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations)] STEV. (No.) 231 CHICAGO, !LLm ČETRTEK, 1. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 1, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Evropa se odi« o dolgovih - Vladna kriza v Nemčiji ANGLIJA SE ODLOČILA, DA BO PLAČALA SVOJ OBROK VOJNIH DOLGOV. _ ANGLEŠKI ODLOČITVI SLEDI-LA TUDI FRANCIJA. — V ANGLEŠKEM VLADNEM KABINETU ZMAGALA AMERIKI PRIJAZNA STRUJA. London. Anglija. — Dočim se je v ponedeljek še z gotovostjo domnevalo, da boste Anglija in Francija in z njima še druge evropske države odklonile plačilo obroka vojnega dolga Ameriki, so pa drugi dan, v torek, pričele prihajati iz vladnih krogov drugačne vesti. Dva večera je zboroval angleški kabinet in pri tem zborovanju ste se jasno opazili dve etruji, namreč ena, ki je držala z Ameriko, druga pa, ki je vlekla s Francijo. Končno zmago je dosegla Ameriki prijazna struja in tako je bil tudi končni rezultat zborovanja sklep, da se odšteje Ameriki svota 95 in pol milijona dolarjev, ki ima biti plačana 15. decembra. — Predsednik državne banke skuša zdaj še vplivati na vlado, da bo izvršila plačilo v zlatu. Upa namreč, da bo Amerika pri volji, pustiti zlato v Angliji take dolgo, da se končnoveljavno re-|i vprašanje vojnih dolgov. Sledeč vzgledu Anglije se 2daj tudi Francija pripravlja, da bo plačala svoj obrok v znesku 19 in pol milijonov dolarjev, in sicer enako v zlatu, ki ima biti prepeljano preko morja na parnikih Majestic in Pariz. Odvisnost med Anglijo in Francijo in njen skupni nastop glede vojnih dolgov ima svojo podlago v paktu, ki se je sklenil letos poleti na konferenci v Lausanne, na kateri so se tudi Reducirala repar. plačila za Nemčijo. Na tej konferenci ste Prišli obe državi do sporazuma, da boste skupno pritisnili na Ameriko, da se spusti v novo razpravo glede vojnih dolgov, in da se boste pri plačevanju ravnali odvisno druga od druge. Zato je na zborovanju angleškega kabineta zahtevala Franciji prijazna struja, naj Anglija stori isto, kar bo storila Francija. Nastopil pa je min. Predsednik, MacDonald, in pregovoril večino članov, da se rate postavijo na stališče, naj se Francija ravna po Angliji; An-pa naj plača. MacDonaldu 5e namreč očividno več za prijateljstvo Amerike kakor pa Francije. SOVJETSKE ŽENSKE PRI RUDARSKEM DELU ROPAR DOBIL SVOJE Chicago, 111. — 201etni J. Kryszcosiak, 5112 So. Paulina reet, je pretekli ponedeljek Napravil svoj zadnji roparski ^izkus. Zvečer je prišel v peno na 6710 Wentworth Ave. kar: ZRhteval z orožjem v ro- 1 °d prodajalke, naj mu izroči | (-nar. Njegov ukaz je pa čul iastniv .....__ NEMČIJA BREZVLADE Brezuspešen trud predsednika Hindenburga, da bi našel primernega moža za kanclerja. —o— Berlin, Nemčija. — Na predsedniku Hindenburgu se že vidno opažajo sledovi napora in skrbi, katere mu povzroča sedanji težavni položaj, ko že dolgo časa išče primernega moža, ki bi bil zmožen sestaviti delovno vlado, katera bi vodila deželo tekom letošnje kritične zime. Dan za dnem konferira z voditelji raznih strank, da bi se našel kak sporazum, ki bi končal to krizo. Vsi dosedanji poizkusi pa so ostali brez uspeha. Hitler, ki se je pred časom pogajal s predsednikom za prevzem kanclerskega mesta, je stavil take pogoje, da na nje Hindenburg ni mogel pristati, in se je Hitler nato odtegnil s pozorišča. Vsak drugi mož, ki bi utegnil prevzeti vlado, mora pa resno računati s Hitlerjevo močjo v parlamentu in se ali z njim pogoditi za sodelovanje, ali pa bi morala biti njegova vlada diktatorska, brez parlamenta, kakoršna je bila prejšnja pod kanclerjem Papenom Mož, ki mu je Hindenburg najzadnje poveril mandat, je general von Schleicher, tako-zvani "železni mož" Nemčije, obrambni minister v bivši Pa-penovi vladi. Skozi tri dni se je Schleicher trudil, da bi pridobil za se večino v parlamentu. Že je menil, da mu je to uspelo., ko pride nepričakovano od Hitlerja vest, da se mu na njegovo pomoč ni treba zanašati. S tem je ves up padel v vodo. Zdaj se resno računa s tem, da se bo Hindenburg povrnil zopet k Papenu in mu še enkrat ponudil kanclerstvo. V slučaju najnujnejše potrebe pa obstoji tudi možnost, da se bo Schlei-cherju poverila moč, da uposta-vi vojaško diktaturo. -o-- POZABLJIV ZDRAVNIK Budapesta, Ogrska. — Žena nekega protostantovskega pastorja je vložila tožbo za odškodnino proti dr. M. Horvathu, vrhovnemu zdravniku budim-peštanske bolnice, ker je po o-peraciji pozabil v njenem trebuhu — celo brisačo, ki meri 28 x 24 inčev. Pri izvajanju petletke v sovjetski Rusiji morajo ženske prispevati enaki del kako- moški-izvzete niso niti od težkih ročnih del. Tako vidimo na gornji sliki Štiri mlade sovjetkinje, ki so na potu na delo v takozvani Leninov premogokop v Kuzbass. Kr pekarne, 031etni M. j^egler, ki je bil v zadnji sobi. Ugrabil je revolver in skozi Pi tino v vratih dobro pome-k ■ S Prvim strelom je zadel ro-jeiJa v srce- Dognalo se je, da Pacf fant i3ti dan zJ'utrai že na" 0„: 01 neko drugo žensko in jo 0pal za $60. "Am «1*8 «as j ®5; Slovenec" je vez, ki »Hej ru.S5*» d« »e razkropljeni Hi,- . Ujc*» ne izgubimo med Rev. J čeme. NENAVADEN NAČIN SAMO-UMORA New York, N Y. — V svoji mali tovarni za železne izdelke v Brooklynu je o71etni H. V. Iloeren končal življenje sebi in svojemu psu na nenavaden način. Cev, skozi katero uhajajo noporabni plini pri avtomobilu, je zvezal z gumijasto cevjo, ki jo je napeljal v svojo delavnico. Motor na avtomobilu pred delavnico je še vedno deloval, ko so našli moža in z njim njegovega psa mrtvega. S0VJET1 ZA AMERIKO Žele stopiti z njo v ožje trgovske stike. Berlin, Nemčija. — Sovjetom je zelo veliko ležeče na tem, da bi stopili v ožje stike z Zed. državami, in pripravljeni so, uki niti svoje trgovske stike z Nemčijo, ako bi si pridobili prijaznost Amerike. Tako se je izrazil tukaj neki visoki sovjetski uradnik. Zdaj samo Nemčija in Zed. države prihajate v poštev za naročila materijala, ki ga potrebuje Rusija za svojo petletko. V Ameriki bi se dobilo več dolgoročnih kreditov in finančne pomoči v obliki posojil in zato bi sovjeti naravnali smer svoji trgovini proti Ameriki, ako bi jih ta politično priznala. -o- MLADOSTNI MORILEC PRI-ZNAVA UMOR Chicago, 111. — Pred tukajšnjim kriminalnim sodiščem je stal v ponedeljek 161etni Ber-trand Arnold, ki je pred dobrim tednom na svojem domu v Riverside s kladivom ubil svojo 601etno staro mater. Fant je izpovedal sodniku, da priznava krivdo in da je pri volji, podvreči se naloženi kazni. Obravnava se je preložila nato do sobote, da se da zdravnikom prilika, da preiščejo obdolženca glede njega umskega stanja. --o- JUGOSLOVANSKI KONZUL V DOMOVINI Chicago, 111. — Jugoslovanski generalni konzul v Chicagi, dr. Gjuro Kolombatovič, je odpotoval v domovino na enomesečno odsotnost. Povrnil se bo 'nazaj, da nadaljuje svoje delo, v prvi polovici januarja 1933. Želimo mu srečno potovanje, prijetno bivanje med svojci in da ob tej priliki obvesti pristojne oblasti o stanju naše emigracije in njenih potreb ter da nam končno ob veselem svidenju pri povratku prinese dobr vesti iz naše stare domovine. KRIŽEMJVETA — Havana, Kuba. — Predsednik Machado je dal ukaz načelniku generalnega štaba, naj se takoj izpusti na svobodo 80 političnih jetnikov. Obljublja, da bo v par dneh dal izpustiti še nadaljnjih 153. — Oslo, Norveška. — Leon/ Trotzky, izgnani boljševiški vodja, ki jo točasno na Danskem, je prosil tukajšnjo vlado, da bi smel obi&kati državo. Ob lasti pa so njegovo prošnjo zavrnile. — London, Anglija. — Iz neke tukajšnje bolnice poročajo, da so iznašli pravo magično sredstvo, ki ima čudovite lastnosti: Podaljšuje življenje, preganja strah, ustvarja junaštvo in pospešuje duševno in telesno moč. Poizkusi na živalih so se baje dobro izkazali. — Dunaj, Avstrija. — Iz Albanije prihajajo poročila o velikih slovesnostih, ki so jih imeli tamkaj v torek ob proslavi 20. obletnice državne neodvisnosti. Ob tej priliki je bilo tudi prepeljano truplo narodnega junaka Vlo' a v novo grobišče. -o-- ARIZONA PRIŠLA K PAMETI Phoenix, Ariz. — Tukajšnji governer je v ponedeljek podpisal odredbo, s katero se razveljavlja državni prohibicijski zakon, katerega je ljudstvo pri zadnjih volitvah obsodilo z veliko večino glasov. Arizona jc bila svoječasno ena najbolj suhih držav in je imela svoj lastni prohibicijski zakon, kateri je bil zdaj preklican, že šest let, predno je bil uveljavljen sploš ni federalni suhaški zakon. — Tako se državam drugi za drugo odpirajo oči in upati je, da bomo v doglednem času splošno rešeni suhaške more. USODNA PR0HIBICUA Butlegerstvo v polnem cvetu po volitvah. Chicago, III. — Kakor se je neki odlični bojevnik za pre-< klic prohibicije izrazil, vlada v deželi po volitvah prava anarhija glede pijač. Izvajanje prohibicije je povsem popustilo. Butlegerji izvršujejo svoj posel popolnoma odkrito in zakotne točilnice prospevajo, kakor so stari saluni. Splošno vlada prepričanje, da je preklic prohibicije na vidiku in nikdo se več ne zmeni za tozadevne zakone. To utegne imeti usodne posledice, zlasti še, ker se med šolsko mladino brez ovire razpe-čava alkohol. Vsemu temu stanju se more napraviti konec e-dino s takojšnjo odpravo suha-škega zakona in z legalno kontrolo nad prometom s pijačami. Ik Jugoslav!!«« STO TISOČ SLOVENSKIH LJUDI BO POZIMI BREZ KRUHA IN SREDSTEV. — NAJSTAREJŠI ČLOVEK V JUGOSLAVIJI STAR 117 LET. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IN NOVICE. "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-Ie Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. ZIMA SE BO ZDELA MRZLA Chicago, 111. — Tukajšnji vladni vremenski prerokovalec je podal svoje mnenje glede letošnje zime. Pravi, da ne pričakuje, da bi bila zima kaj izredno huda letos, navadno zimsko vreme da bo vladalo. Vendar Pa se bo zdelo bolj mrzlo kakor navadno, in sicer vsled tega, ker smo bili razvajeni v dveh prejšnjih zimah, v katerih je po večini vladalo izredno milo vreme. Zadnjič, ko snlo imeli v resnici mrzlo vreme, je bilo v zimi leta 1928-29. TEŽKO SE JE SPORAZUMETI Chicago, 111. — Celih šest ur so zborovali pretekli ponedeljek zastopniki chicaških mlekarn in zastopniki 19,000 farmarjev, ki zalagajo Chicago z mlekoni, da bi se zedinili glede znižanja cen mleku za dva centa pri kvartu. Po končanem zborovanju pa so mogli objaviti le, da niso prišli do nobenega zaključka, in da se bo zborovanje nadaljevalo v torek. Žalostna statistika Še med poletjem je bilo v Sloveniji toliko bede in brezposelnosti, kakoršne že desetletja ne pomnijo. Sedaj na bližajočo zimo pa grozi, da bo beda še narastla. Po najnovejših izkazih je delavstvo v primeri z letom 1931 izgubilo radi brezposelnosti iz manjših mest v Sloveniji 155 milijonov Din, skupno z rudarji pa nad 200 milijonov dinarjev. Po podatkih Borze dela je sedaj v Sloveniji 10 tisoč delavcev brez dela. V to število so pa všteti samo tisti, ki so včasih imeli stalno delo in so bili socijalno zavarovani. — Statistika je seveda le površna in ne omenja onih, ki so brez dela, pa dobe podporo od sorodnikov. Da se bedi odpomo-re ,se je vršila v Ljubljani drugi teden v novembru anketa raznih zastopnikov občin in u-radnikov delavske zbornice ter drugih, kjer so razpravljali o bedi brezposelnih v Sloveniji in kako bi se dalo temu najbolj opomoči. Spoznali so, da 3 samimi prostovoljnimi prispevki nikakor ne bodo dobili dovolj sredstev za vse te tisoče potrebnih brezposelnikov, na prisilne dajatv^ od strani zaposlenih delavcev pa tudi ni veliko računati, ker tudi, kateri delajo, komaj preživljajo sebe in svoje družine, še zlasti ti, kateri imajo velike družine. — V največjo pomoč revnim in brezposelnim so krajne Vincencije-ve konference, ki store največ na karitativnem. polju in so u-stanovljene v vsakem večjem kraju. "Železni Pero" Dvanajst kilometrov, kakih 7 in pol milj, od Sremske Mitro-vice v srbski vasi Nočaj v Mač-vi, živi 117 let stari Petar Gli-šič, kateri je daleč naokoli znan ipoc! imenom "Železni Pe-ra". — V Srbiji je veliko zelo starih ljudi in stoletniki nisc redki. — V Vrhovskem na otoku Hvaru živi baje najstarejša ženska v Jugoslaviji, ki je bila rojena leta 1832. Seveda jo daleč prekaša mačvanski "Železni Pera", ki je pa nedavno obolel in mora biti v postelji. Omenil je pa, da pravo življenje je le mladost, ono pozneje je pa le bolj trpljenje. Rekel je pa še tudi to, da kljub temu ima vendar še željo, da bi živel še to liko časa, da se pravnuče — triletni otrok, ki je bil v njegovi bližini, — poroči. — Lepa starost, pa. da je dočakal toliko let, ni živel v obilici, ampak, kakoi- je pripovedoval, v pomanjkanju in vednih bojih s Turki, ki so morili in klali ro-dovino in znance. Studencih pri Mariboru je umrla Terezija Bouch, zasebnica, stara 76 let. — V Mariboru je umrla Antonija Gajger, mizarjeva žena s Pobrežja, stara 63 let. Smrtna kosa { V Mariboru je umrl Franc Komar, trgovec, star 43 let. - V Ljubljani je umrl Anton Zor, upokojenec tobačne tovarne. - V Radovljici je umrla Marija Pogačnik, roj. Potočnik. — V Nezgoda 271etni rudar Franc Rozman v Lepovini pri Koprivnici, doma s Svetja, je šel z dela domov in pri padel v globok jarek tako nesrečno, da je zado-bil težke in nevarne poškodbe na vratu in na glavi. Lepa starost V Prekmurju v vasi Nedeli-ca živi sto let in šest mesecev stara ženica Ščemčeva Uršula, ki čila in zdrava kljub tej visoki starosti še vedno opravlja vsa domača dela. -o- Premalo previdna V Celju so v neki hiši razkužili eno sobo. Kmalu ko je bilo delo razkuževanja končano, se je v sobo podala gospa, ki v istem stanovanju stanuje. Postalo ji je slabo in so jo v bolnici komaj rešili. -o- Dvojna smrt v dveh dneh Iz Metlike poročajo, da so pri Treh farah v dveh dneh pokopali dva brata in sicer Toneta Guština, starega 23 let, in Franceta Guština, starega šele 19 let. Oba sta umrla za krvavo grižo. -o- Huda krava V Zdenski vasi pri Vidmu je pobesnela krava nabodla na ro-ge krojaškega pomočnika Ignacija Vidriha in ga nevarno poškodovala, da je moral iskati pomoči v bolnici. -o- Nevarna igrača V mariborskem "Pratru" poleg magdalenskega parka so se množice zabavale ob raznih vrtiljakih in gugalnicah. 201etni brezposelni delavec je prišel preblizu gugalnice, ki ga je u-darila s tako silo, da mu je pod udarcem počila lobanja. -o- Lizol je pila Na Dobrovi pri Škocjanu se je zastrupila z lizolom 191etna služkinja Antonija K. Odpeljali so jo v novomeško bolnico, kjer so ji rešili življenje. Dejanje je izvršila v obupu. -o- Rudarji delajo Iz Senovega pišejo, da so ta-mošnji rudarji po devetdnevnem praznovanju zopet pričeli redno delati. Kako dolgo bodo delali, pa nihče ne ve. Upajo pač da bodo vsaj toliko zaslužili, da jim ne bo treba stradati ne njim ne njihovim družinam. Na kake prihranke pa seveda ni misliti. • i " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe. IAMERXKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKi SLOVENEC OetrteK, 1. decembra 1LJ'6Z jgrvt in najstarejši slovenski list v AmeriM. Ustanovljen leta ll&li r - f lakaj* vnk dan razun aedelj, pone-ipljkov in diievov po praanikijk Izdala in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU, Phone: CANAL 5544 it's | Naročnina; ..$5.00 . 2.50 . 1.50 Za celo leto---—— Za pol leta------ Za četrt leta------ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto---$6.00 Za pol leta--3.00 Za četrt leta______1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriom, Established 1891, Issued daily, axcept Sunday, Monday and the day after holiday* Published By i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, ill Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year ------ For half a year------- For three months _$5.00 _ Si.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____——-$6.00 For half a year__3.00 For three months -—— 1-75 POZOR I—Številka poleg vašega naslova na listu značs, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredm-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je £as do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. 1925, at the post office at "Amerikanski Slovenec9' in Jednota "Amerikanski Slovenec" je oral ledino kot prvi slovenski list v tej zemlji — tujini. Nepozabni župnik in urednik tega lista, č. g. Fr. Šušteršič, je pripomogel, da se je ustanovila prva slovenska podporna organizacija K.S.K.J. za slovenske delavce v Ameriki. Začetek je bil težak. Imeli smo dobre in siabe dneve. Leta 1910-1914 so bila viharna. List je bil finančno udarjen, ko je Jednota pričela z izdajanjem svojega glasila. Ali "Amer. Slovenec" je vztrajal. Držal se je vedno svojega prin cipa: "Vse za vero in napredek katoliških Slovencev v tujini." Mnogo so mu šli na roko slovenski duhovniki in z največjim veseljem je poročal o napredku te ali one slovenske župnije. Pomemben je bil uspeh katoliških shodov, katere je prirejal glavni predsednik K.S.K. Jednote, Mr. Anton Grdina iz Clevelanda. Taki shodi bi se morali ponoviti vsaj na vsakih pet let. Z njimi bi prišlo vedno novo življenje v naša društva in naše naselbine. Tedaj je jednota mnogo pridobila na članstvu. Vsa čast Mr. Antonu Grdini za njegovo požrtvovalnost za to katoliško akcijo. List Jednote, tednik, ni bil v moči vplivati na naše zavedne katoliške može in žene. To je stori? ob času katoliških shodov list "Amerikanski Slovenec" kot dnevnik. Ne pozabimo tega dejstva in ne bodimo nepravični v tem oziru napram listu. Ako bi to pozabili, bi bili podobni gospodarju, ki potisne svojega hlapca, ko se postara, skozi vrata, češ, svoje si opravil in zdaj te ne potrebujem več. Ob času shodov je bilo veselje či-tati poročila o shodih v "Amer. Slovencu". Takrat smo katoliški Slovenci oživeli, Uredništvo lista je pošiljalo na svoje stroške poročevalca na shode, ki je na dolgo poroča! in opisal vse podrobno. S kakim zanimanjem smo brali vse to. In vse to je bila voda na mlin naše jednote. Naši ljudje so takrat trumoma pristopali v vrste članov naše jednote. Ali ni bilo res tako? Vprašam, kateri časopis bi delal tako reklamo za kako organizacijo, kakor jo je delal v tem oziru "Amer. Slovenec"? In vendar "Amer. Slovenec" direktno ni dobil za to posebnega priznanja. Niti kake posebne naklonjenosti ne, dasi 3i jo je v polni meri zaslužil. Sprejemati samo le dobrote in nič vračati, ni preveč !epa čednost. Zato pa katoliški Slovenci ne preslišimo glasa našega pijonirja ''Amer. Slovenca", ko nas kliče v tej svoji kampanji k delu za njegovo ohranjenje. Pokažimo, da znamo tudi mi nekaj žrtvovati za svojega prijatelja. Agitirajmo zanj, pridobimo mu novih naročnikov, da bo živel še in še! Ta list je v vseh razmerah, dobrih in slabih, za principe katoliške ideje pri župnijah in Jednoti. Zato ohranimo katoliški dnevnik "Amer. Slovenec"! Pozdrav! REV. JAMES CHERNE, častni preds. "A. S." MALIM SHEBOYGANCA-NOM HVALA . . . Sheboygan, Wis. Pa res niso naši mali bodoči farani in faranke kar tako. Ko-rajžo imajo, da je kaj. Mislite, da se cmerijo in se tresejo, ko se je treba pokazati na odru staršem in prijateljem? Več glav ko vidijo v dvorani, bolj jim raste pogum. Še mala Her-mina Ribič se nič ne boji. Kako neki, ko pa je bila tako flet-kana Indijanka! In veste, Indijanci se prav ničesar ne boje. Pa kako so bili naši Indijanci prvega in drugega razreda namazani — še lastne matere jih niso poznale. O, z bojnimi sekiricami so bili pa naravnost strašni. Mary Zagožen je bila stroga učiteljica. Pravi, »ko bo velika, bo ravno taka. Njen razred je pel kot škrjančki v majskem jutru. Seveda, peli so pesem počitnic — ta gre pa vsakemu otroku prav iz globine srca. Peti razred je nastopil skupno v "Orlovski himni". Izvajali so vaje izvrstno. Ni malenkost ves ta drobiž tako izuriti, da se noben ne zmoti. Videlo se jim je, da imajo srca čisto slo- božični F. F. parno, da bodo pri predstavi pričujoči. -o- SMRT IN POGREB SLOVENSKE REDOVNICE St. Joseph, Minn. Danes, 22. novembra ob 8. uri zjutraj so na našem samostanskem pokopališču pokopali č. sestro Pijo, staro 80 let. — Pred šestimi leti ji je umrla rodna sestra, sestra Neža. Obe skupaj ste leto poprej obhajali 501etnico svojih redovnih obljub. — P. Jernej (Bartel Raj-gelj, OSB.), njun brat, je umrl'ravno med osmo in deveto uro, že leta 1888, star šele 40 let in ko se je v cerkvi ravno brala bil pokopan v St. John's. Nje- sv. maša za oltarno društvo, h govi dve sestri sta pa pokopani kateremu je tudi ona spadala, na sešterskem pokopališču tukaj. — Pogreb je bil zelo slovesen. Na stotine čč. sestra je prišlo od drugod; sorodnice iz sedaj, ko je tako zgodaj nastopila zima. Ni navada,' zlasti ne tukaj v Detroitu, da bi imeli pred Zahvalnim dnem sneg, kakor ga imamo letos. Pa tudi prav nič ne izgleda, da bi nas mislil zapustiti. Menda čaka, da ga drugi pokrije in tako ga bomo imeli še več. Kaj bo še s to zimo, ker kakor kaže, bo dolga, saj se moramo že sedaj tiščati pri topli peči. Radovedni smo, kako je v Chicagi in drugod po naselbinah, če so že tudi pod belo odejo, ali še ne. — Tudi moram naznaniti, da je precej naših ljudi bolnih in pa, da smo imeli kar dva mrliča naenkrat na mrtvaškem odru, kar je že veliko za nas. — Dne 18. novembra je namreč umrl Peter Klobučar, dva dni pozneje, 20. novembra, je pa umrla Mrs. Perušek. Umrla je zjutraj Ko smo ravno me žene, članice Oltarnega društva, po sv. maši odmolile še nekaj očenašev in češeenamarij, pa se odpro vra- Ely, Minn., in drugi prijatelji j ta zakristije in Father Jožef in prijateljice, ki so se tako po- nam naznani to žalostno novico, slovili od dobre in priljubljene sestre Pije. Slovesno črno sv. mašo je pel č. g. Rev. John Trobec iz St. Stephen, Minn., asi stirala sta čč. Trobec, župni Minn., in domači g. kaplan. — Prelepa samostanska cerkev je bila napolnjena in akoravno je venska in da razumejo, kaj po-j bilo mrzlo, vendar so se vsi, tu- menijo njih kretnje. Punčke 7. in 6. razreda so pa pokazale svoje zmožnosti v "Gospodinjski šoli". Naša Virginia Grand lič je bila prav luštkana mati, ponosna na svojo hčer, Antoinette Retel. Ravnateljica gospodinjske šole, Helen Goličnik, bi ne mogla biti boljša. Učenke gospodinjske šole so izvrstno rešile svoje vloge. Male novinke so bile sledeče : Helen Stiglic, Olga Plesec, Tillie Slapnik in Albina Mar-kelc. V letošnjem osmem razredu je več fantov kot punčk, zato so pa tudi fantje nosili zastavo pri zadnji prireditvi. Ludwig Repenšek se je y igri "Čarobna palica" bal ta črnega, da se nam je kar smilil, posebno še, ker so ga njegove sluge, Frank Cigale in Walter Progar tako neusmiljeno goljufali. Izvrstno jim je pri lumpariji pomagal Frank Virant. Slavko Savinšek pa bo moral biti vojak, ko do-raste. Že sedaj se zna na odru sukati kot oficir. Upamo, da bo enkrat staršem v ponos. Skoro bi bili pozabili omeniti kroš-njarja Toneta Tegel. Vidi se, da bo nekoč fajn "businessman". Plesec Ludwig, Slapnik Frank, John Sircel in Carl Malar so bili pa vojaki in iz srca peli tisto vojaško: "Naj me piše za uho." Vsem malim lepa hvala za prijeten večer. Priznanje pa tudi staršem, ki drže s šolo in jo podpirajo. Žalibog, da smo pogrešali precej prominentnih Slovencev pri tej prireditvi. U-j TARZAN GRE PO ZLATO V OP AR. (84) di bolehni, udeležili v skupni procesiji sprevoda na pokopališče. Čudno je, da ne vstopi kaj več naših deklet v samostan. — Vse je preveč posvetno. Drugi vzrok je pa tudi ta, da nekateri starši celo branijo svojim hčeram, da bi vstopile v samostan. Če se pa omoži s kakim pijancem in celo z drugovercem, pa vam je prav! — Kako ste vendar slepi! Vaš odgovor pred Bogom bo trd! — Če do-voliš svoji hčerki, da stopi v samostan, jo s tem daruješ Bogu, ki jo je dal tebi. Ne pozabi tudi, da bo ta tvoja nedolžna deklica (hčerka) vsak dan molila za te in ti sprosila neštetih milosti od Jezusa, katerega bo vsak dan prejemala v sv. obhajilu. — Tvoja hčerka vse to želi storiti in obljubi, da bo, četudi v samostanu, še vedno ljubila ata in mamo. vendar se dobi ata in celo mama, ki osorno za-reži nad dosedaj še dobrim o-trokom: Tiho bodi pa molči! V klošter pa ne! — Kakšna slepota je to od strani staršev, ki bi jim moral biti blagor njihovih otrok najbolj pri srcu! — Pa naj končam ! Naročnik. -o- KAKO JE V DETROITU Detroit, Mich. Pozdravljeni g. urednik in pa čitatelji Amer. Slovenca. — Tukaj v Detroitu je še vedno nekako po starem. Dela je malo in srečen je, kateri dandanes, še dela. Brezposelnosti je več kot preveč in zlasti se to občuti (Metropolitan Newspaper Service) Jf Ida je namreč umrla Mrs. Peru šek, naša članica. — Tako je, kar dva naenkrat smo zagrebli iz naše srede in oba bomo po-gg. Rev. Jožef j grešali, ker sta bila oba dobra ■ v Elk River, j farana. Bog bodi milostljiv njih dušam in pa v miru naj počivajo. — Pogreb Petra Klobučarja je bil v sredo, 23. novembra, s sv. mašo, Mrs. Perušek smo pa pokopali v četrtek, 24. novembra, tudi s sv. mašo. Oba pogreba sta bila iz naše slovenske cerkve sv Janeza Vianeja. — Zapišem le, kolikor vem, bolj natančno bo pa že kdo drugi poročal, ki bolje ve. Anna Gorshe. -o- KAJ SE PRIPRAVLJA ZA 4. DECEMBER? Milwaukee, Wis. Še nekaj tednov, pa bomo zopet prešli v novo leto. V teh zadnjih dneh letošnjega leta se nam pa še obeta ena prav lepa prireditev. Še posebno bodo pri tej prireditvi prišli na svoj račun otroci. To bo zopet nekaj novega na našem odru. Gotovo smo se vsi v starem kraju še kot otroci že mesece naprej veselili Miklavževega prihoda. Stara tradicija je utisnila otroški dušici Miklavža kot velike ga dobrotnika vseh pridnih malčkov. Kdo bi trgal to nedolžno veselje in kalil srečo nedolžni deci. Tudi Američani imajo svojega "Santa Claus", ki pušča darila pod božičnim drevescem na božični večer. — Koliko nepopisnega veselja vlada tedaj med mladino pa tudi starejši se vesele z njimi. Mi pa poznamo našega Miklavža, ki donaša pridni deci koše daril v noči 5. in G. decembra. Letos je posvetila tukajšnja organizacija Slovenski Dom svojo prireditev temu namenu. Vršila se bo v nedeljo, 4. decembra, v South Side Turn dvorani. Tisti, ki so do zdaj obiskovali prireditve te organizacije, vedo, da se jim je nudilo vedno kaj lepega ali novega. Tako tudi ta prireditev ne bo zaostajala za prejšnjimi, kajti prišel ne bo samo Miklavž v spremstvu parkeljev, angelov, čarodeja Mefista, ter razdelil darila in bi bila s tem stvar končana. Ne! Igra "Miklavž prihaja", katero smo prejeli letos iz starega kraj?, vsebuje še vse nekaj več. Videli bomo v njej nad 50 naših malčkov, ki bodo v ulogah škratov, palčkov, soko-ličev m drugih peli, plesali, de-klamirali itd. Da jih vidite, s kakšnim veseljem in žarečimi obrazi se vežbajo. To bo nekaj izvanrednega za nje, pa tudi za vas vse, kateri količkaj ljubite otroke. Saj jih vsi radi gledamo in poslušamo na našem odru. Videli bomo ob tej priložnosti, kako bodo naši slovenski malčki, napravljeni v sokolski noši, korakali in telovadili. Da, prvič bo to na našem odru. Za to se imamo zahvaliti našim uslužnim bratom Hrvatom, ki nam v tem oziru gredo na roko in nam pomagajo. Ne pustite, da bi šla ta stvar kar mimo vas. Če boste prišli v nedeljo, 4. decembra, v South Side Turn dvorano, vam ne bo žal, ker videli in slišali boste nekaj, kar bo vas gotovo prijetno iznenadilo. Številna mladina z različnimi talenti. Poleg te mladinske igre bodo zvečer nastopili tudi naši slovenski pevski zbori in eden srbski. — Povrhu tega ,pa bodo vsi v dvorano došli otroci obdarjeni z različnimi darili popoldne in zvečer. Org. Slovenski Dom torej vabi vse na to nove vrste prireditev, ki upa, da bo vsakemu zelo ugajala. Pripravljalni odbor. -o- ČLANICAM PODR. ŠT. 9 SŽZ. Detroit, Mich. Drage -sosestre in članice naše podružnice: — Naznanjam vam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da kakor vsako leto v adventu, tako bomo tudi letos imele v nedeljo, dne 4. decembra popoldan sejo. — Naznanim tudi članicam, da opravite spoved že v soboto večer, 3. decembra, in ,potem imamo v ne, deljo ob 8. uri pri sv. maši skupno sv. obhajilo. Opozarjam, da se vse sestre udeležijo, ker je to dolžnost vseh, kakor je dolžnost, da se udeležijo društvene seje, da se tako dostojno pripravimo na prihod Odrešenikov. — Kakor veste, je seja 4. decembra popoldan glavna letna seja in kakor vsako leto, se bo tudi letos volil odbor za prihodnje leto 1933, ki naj delyje v prid društva in članic. — Pridite vse in tako pokažite, da znate ubogati in da znate izpolnovati pravila, če le hočete. — Pozdrav. Predsednica. "Naš list 'Amer. Slovenec' je trdnjava, ki je ne sme premagati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!"—Rev. J. Čeme Mim Ali si prepri-zakon s tem Prijateljice — čana, da bo tvoj snubcem srečen? Draga mamica, prisežem, da ■bom srečna, kajti vse prijateljice mi ga zavidajo. t- * * Na skušnji. — Pred oprošče- valno, oziroma izpraševalno komisijo na zadnjo kvaterno nedeljo je bil pekovski vajenec vprašan, koliko soli rabi za en kilogram moke. Učenček je odgovoril: 1—2 unči. — Takoj nato pa mojster: Včasi pa čisto nič, ker pozabiš solit! * * * Na razstavi slik. — Pri neki tukajšnji družini se je mudil kot gost gospod iz okolice. Ko se je zvečer vrnil z obiska v galeriji slik, se je gostitelj pri njem pozanimal, da-li si je o-gledal Murillove slike. — "Mu-rillove slike?" je pomislil gost. "Uu, če visijo v galeriji, potem sem jih prav gotovo videl, ker sem si ogledai vsako sliko pose- be zelo natančno." * * * Kapitalen oglas. — V nekern listu je izšel pred kratkim naslednji oglas: Spreten Gorenjec, ki zna delati sir iz 14 krav, se išče. Ponudbe pod "sirarna". i * * * Brihtne glave. — V neki občini bi morali izkopati nov vodnjak, samo niso vedeli, kam naj bi odlagali izkopano zemljo. Končno je zvit občinski svetnik prišel s predlogom, d-a bi jo odlagali v drugo jamo, ki bi jo izi kopali nalašč za to. * * sjs Oglas. — V nekem malem listu je izšla sledeča vest: Danes opoldne je umrl po kratki bolezni dolgoletni, zvesti sluga N. N. v 64. lotu starosti. Pogreb še; je izvršil danes predpoldne. -o- "Prijatelja spoznaš v nesreči, sotriadnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Cerne. Mohorjeve knjige za leto 1933 so dospele. Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1933 sledeče knjige; 1. Koledar za leto 1933. Slov. večernice, 85. z v. Zgodovina slov. naroda Pravljice in povesti. Življenje svetnikov, 8. zvezek. Kokoš jereja. Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo-Stanejo s poštnino vred 2. 4. 6. $1.25 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, 111. Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Akoravno je bila Ivanina o'jieka vsa razce-fana in njene lase vae zmešane, da je zgledala bolj kakemu blaznemu bitju, kajti strahote skozi katere je morala zadnje oneve ao bile velike. Bila je tudi vsa izmučena in zato ni bilo čudno, da je zgledala, kakor je. A njen obraz je bil še vedno mil in zal. Ivana je mislila, da je naletela zdaj na poštenega čioveka. Ona bas ni vedela, da je ravno po zaslugi tega zlobnega Belgij-a bil uničen njihov dom. . . ... da je po zaslugi tega človeka zgubila vse kar je imela, na svojem lepem afriškem dom«, da je to tista hudoba, ki je upropaatila vso njeno srečo. O, ko bi bila Ivana vedela vse to, bi se vrgla veliko raj» ki odmeva nekako tako-Ic: "Culi L 8 * ui:e 12 °8rednjega zapada za ohranjenje slovenskega katoli-tt dnevnika Amer. Slovenca in čutimo, da je naša dolžnost Kati!" Kock Springs je torej prvi na kontestni listi. Čast mu in priznanje! Da M ostal tudi vedno na čelu vseskozi te tekme za ohranjen je slovenskega katoliškega dnevnika med nami! Kandidata za kontestne volitve je prijavila naša navdušena in energična zastopnica Mrs. Ursula Ivšek iz Rock Springsa in nominira za njihovega kandidata REV. ALB. GNIDOVECA, župnika, ki ima že 500 glasov. Torej prvi. novi naročnik je prišel v tej kampanji iz slovenske naselbine Rock Springs, Wyo. KAJ PA DRUGI? Gotovo je, da so tudi po drugih naselbinah pridno na delu že te dni in da pridejo prej a!i slej na dan s prijavijenjem kan-didata(inje) za kontestne volitve. Pomnite, da za prijavo kandidata je treba najmanj enega novega naročnika. Preberite točno kontestni oglas in potem takoj na delo. Dvignimo zanimanje za naš prvi in najstarejši slovenski časopis v tej zemlji! Na delo rojaki po naselbinah! Ne odlašajmo na jutri, ampak še danes napravimo in storimo kar moremo za ©hranjenje Amer. Slovenca med nami! KATERA NASELBINA PRIDE ZDAJ FRVA NA KON-TESTNO LISTO? RAZNOTEROSTI. USODA REPUBLIKANSKE STRANKE Washing-ton, D. C. — Po u-sodnem porazu, ki so ga doživeli pri volitvah 8. novembra, ugibajo zdaj republikanci, kaka bo usoda njih stranke v bodočnosti. Nekateri ji prerokujejo gotov konec, kakor je zadel konec takozvano Whig stranko ob času, ko se je bila borba glede suženjstva. Drugi pa pravijo, da se bo stranka "popravila" tekom štirih, ali najmanj osmih let, vendar pa so Hoover in njegovi pristaši politično mrtvi. OBSODBA AMERIŠKIH FILMOV Edini še živi sin znanega angleškega pisatelja Charlesa Die kensa, sir Henry Dickens, je podal ostavko. Dolga leta je bil vodja kazenskega sodišča v Londonu in slovel kot najboljši sodnik na Angleškem. — Zdaj je postal 83 let star ter smatra, da se mora umakniti mlajem močem. Dickens je imel nagovor na poročevalce, ki so ga obi skali o priliki ostavke. Rekel je med drugim, da ima kinematograf in pred vsem ameriške detektivske igre levji del odgovornosti za strahovito naraščanje števila zločincev, prav posebno med nedoletno mladino -o- LEPŠE MU JE MED MRTVIMI V neki vasi v bližini Bratislave so postali ljudje pozorni na človeka, ki se je zmerom sprehajal med grobovi vaškega pokopališča, a ga ni niti ponoči zapustil. Konč-no so šli policisti neke noči za njim. Spal je v rak-vi' neke družinske grobnice. Grobnico je priredil za prijetno sobico. Na tleh je gorela petrolejka, zraven je ležal krtih z maslom. Na rakvi, ki je bila še zaprta, je imel britev. Iz rak ve, katero si je uredil za postelj. je vzel mrtvaške ostanke pa jih položil v kot grobnice. Mož je trdil, da ni imel nikakega slabega namena, le stanovanje si je poiskal, ker je že dolgo brezdomec. In da se je tu mnogo udobneje počutil kakor med živimi ljudmi... -o- KRONA RUSKE CARICE Krona slavne ruske carice Katarine velja 104 milijone ruskih rabljev, zakaj v njej je več briljantov, ki imajo bajne vrednost. V njej je med drugim tudi rubin, ki je velik kot jajce. Žezlo carice Katarine je ekra šeno z velikim briljantom, ki je nenavadno lep, ter velja 64. milijonov rubljev. A zlato jabolko caričino se ceni na 148 milijonov rubljev. — Te dragocenosti hranijo danes boljševiki v moskovski zakladnici. Druge carske dragocenosti so večinoma razprodali, a to in še nekaj drugih hranijo le zato, ker imajo tako visoko ceno, da jih nihče v inozemstvu ne more kupiti. Za te drragocenosti zahtevajo namreč 200 milijonov dolarjev, pa so nameravali pripraviti veliko lotrijo, kjer bi vsaka srečka stala 1000 dolarjev. Toda ta načrt je kajpada neizvedljiv, zakaj malo je ljudi na svetu, ki bi mogli dati toliko svoto za eno samo srečko. -o- DOLGO POTOVANJE PISMA Italijanski listi poročajo o nenavadnem potovanju pisma, ki je hodilo 23 let in tri mesece iz Merlava pri Padovi do Padie Polerine, ki je od tega kraja oddaljena samo okoli 10 milj. Pisma pa na žalost niso mogli izročiti naslovljencu, ker je bil medtem že davno umrl. — —o- "Amer. Slovenca" je rodila ljubezen do naroda, naj ga ta ljubezen J. Čeme. tudi podpira!—Rev. Naznanilo in zahvala. Z žalostnim in potrtim srcem naznanjam žalostno vest, da je Bog poklical k sebi iz te solzne doline soprogo in mater, Elizabeto Skraba v četrtek 17. nov. ob 1:30 popoldne, v starosti 74 let. Pokojna je bila rojena v vasi Zegmarce, fara Sodražica. Tukaj v Ameriki je bivala 42 let. Pogreb se je vršil s peto sv. mašo ob 10. uri v pondeljek, 21. nov., v cerkvi sv. Brigite. Dolžnost nas veže, da se prisrčno zahvalimo župniku Rev.^ Sedeju, ki so večkrat prihajali k njej ob času bolezni s sv. zakramentom in ob času smrti. Enaka hvala Rev. Sedeju, Pirnatu in Jershe za obrede v cerkvi in na pokopališču. Hvala dr. sv. Peter in Paul, £t. 55, H.B.Z.,, Tower, Minn, in dr. sv. Brigite, št. 221, KSKJ., ki so jo spremile na zadnji poti. Hvala Altarskemu društvu ker so se udeležile pogreba in ker so prejele sv. obhajilo za dušo ranjke. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in ki so čuli in prišli molit ob krsti. Hvala nosilcem krste in tistim, ki -ste dali kare za pogrebne svrhe. Končno zahvala vsem skupaj, ki ste pokojno prišli kropit in molit od daleč in blizu in ki ste se udeležili pogreba. Tebi pa, ljuba soproga in mati, večni mir in pokoj po presta-nem zemeljskem trpljenju. Žalujoči ostali: PETER SKRABA, ST., soprog; JOHN, PETER, JOSEPH, sinovi; JOHANNA VI-RANT, MARY SMOLICH, »hčere: (fj-eanty, Minnesota. RESEN OPOMIN SLOVENSKEMU OBČINSTVU V ELY, MINN. Dne 20. novembra je bilo zborovanje našega Amer.-slov-venskega kluba, na katerem se je debatiralo glede prihodnji!" mestnih volitev. Tega zborovanja se je udeležilo nepričakovano veliko občinstva, tako da je moralo veliko oseb oditi, ker jim ni bilo mogoče v dvorano katera je bila že eno uro preden se je zborovanje začelo, nabito polna. To je znak, da se je naše ljudstvo začelo čim dalje bolj zanimati za narodne shode; zatorej bo treba, da se za take skteaje preskrbi večje prostor«, da se na ta način nudi ljudstvu večja zadovoljnost. Gotovo je pa tudi, da se ljudstvo zaveda, da se nahajamo zdaj v kritičnih časih, v katerih se bprimo za življenjski obstanek, takorekoč borimo se za kos kruha, ki nam pripada. Zagotovljen sem, da se naše občinstvo zaveda, da ne more pričakovati od oseb tuje narodnosti iste ugodnosti v splošnem, to je nam že preteklost pokazala, kaj smo bili prejeli od tujcev. Vse boljše so razdelili med svojce, le kar je ostalo, so dali Slovencem. Priznati moram da je element v naših vrstah, ki želi pogreb slovenski večini v mestni administraciji iz osebnega dobička in na škodo slovenskemu ljudstvu v splošnem. Upam, da naše ljudstvo ne bo kaj takega dopustilo na dan volitve, da bi se nakane prej omenjenega elementa uresničile. Pustimo morebitne male predsodke napram ene-' mu ali drugemu kandidatu, kateri so bili potrjeni kot kandidati za mestni urad na zborovanju slovenskega kluba 20. novembra. Prosim pa tudi, ne nasedajte raznim priliznjenim obljubam tujih kandidatov, kajti s, takimi obljubami lovijo slovenske glasove. Vse obljube se l-azblinijo v nič ko pride taka oseba na krmilo. Vi ž^ veste,, da že zdaj govorijo, kako lahko je napumpati Slovence z raznimi frazami.— Prosim vas, volite tako, kakor je sklenil naš Slov.-ajner. klub, volite za župana Mr. Franka Jenko, za al-dermane pa Johna Kapsch in Ivana Tavželj, za tri in nič več. Jos. J. Peshel, član publ. odb. -o- Največja pomočnica hudičeva ni grešitev, temveč navada. 000000000000000000000000000000<>0000000000^ Slovenska Ženska Zveza. Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Anna Motz, 9630 Ave. L., So. Chicago, 1(1. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati ysaka_ zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Olanarina je samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo "ZARJA" ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izo'brazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.0z letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 2054 Coulter St., Chicago, 111. CKDOO<><>OC>OOO<>OOOOOO-C>OOOOOO NUJNO PISMO GL. TAJNICE S.Ž.Z. razglednice liskane s slovenskim voščilom za božične praznike in Novo leto so na razpolago in se dobe razglednice za Naročajo ce v KNJIGARNI AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, 111. Chicago, 111. Ljubljene članice in sosestre: V naslednjih par dnevih se bo odločilo, kaj bo z našo Zvezieo prihodnje leto Podružnice bodo na decem-berski seji volile nove odbore. Iz uradnih poročil, kakor tudi domalega vseh dopisov v de-cemberski Zarji se razvidi, da je cela Zveza prišla do spoznanja, da je vse leto ni bolj pomembne stvari, kakor je volitev novega odbora na decem-berski ali letni seji. Morda so kriza in predsedniške volitve tako vplivale na članice, d,a čutijo bolj kakor kdaj prej, kot ni vseeno, kdo ima v rokah vodstvo države, tako primeroma tudi ni vseeno, kdo ima v rokah vodstvo vsake posamezne podružnice v naši organizaciji. Če podružnica nima jakc delavnega in vsestransko izkušenega in ipriljubljenega odbora, ne bo mogla nikamor naprej, posebno v teh kritičnih časih ne, ki se tudi ne bodo kar čez noč spremenili. Zato skoraj cela decemberska Zarja ni drugega kakor klic naših trezno mislečih glavnih in lokalnih odbcr-nic in članic: Vse na gl. letno sejo! Ne volimo odborov kar tj-a ven dan, da ima podružnica pač nekak odbor, te-mveči postavimo noter najbolj zmož ne osebe, ki jih imamo na razpolago! Sedanje odbornice, ki •so se izkazale kot priljubljene, delavne in uspešne, skuša jmo za vsako ceno obdržati, kjei pa ni mogoče, ipa postavimo na njihovo mesto kar najboljšega imamo. Tudi mladini naložimo nekaj odgovornosti, kjer količkaj kažo, da bi bila ta uspešna poteza, drugače se mlajše članice nikoli ne bodo na splošno iz vsega srca ogrele in se oprijele naše organizacije. Kct najbolj uspešen način volitve v največ slučajih, priporoča naša gl. predsednica, da javno nominirate kandidatinje za urade, nadalje pa naj se vr- šijo volitve tajno, morda ;potom listkov. Tako ne bo zamere. Skoraj vsaka podružniea ima večje ali manjše število takih članic, ki jih ni na nobeno sejo: skoraj povsod imajo tudi take, ki so zaostale s prispevki. Tajnice bi rade spravil« svoje "knjige v red predno nastopijo novi odbori, zato kličemo vsem takim : Pridite vsaj enkrat na leto. na sejo; vsaj na decembersko sejo, ki je izmed vseh najbolj važna! Mnoge podružnice so šle ceio tako daleč, da so naložile posebno denarno kazen vsčm onim, ki jih ne bo na letno sejo, pa niso zadržane zara ■ di dela ali bolezni. Uspešna decemberska seja, uspešna izvolitev novega odbora pomeni gotov napredek -v celem prihodnjem letu. In kje je katera podružnica, katera od-bornica ali katera članica, ki ne želi, da bi njena podružnica, — četudi že sedaj morda med najboljšimi — v prihodnjem letu ne postala še večja, še bolj delavna, še bolj prevzeta duha družabnosti in vzajemnosti, še bolj napredna in zavedna, še bolj pomembna? Prvi -korak in zagotovilo, da se bodo vsaki te želje uresničile, je, da pride na letno sejo in stori svoje. Vsaka ima enako priliko, dolžnost in pravico odločevati, kako naj bo pri njeni podružnici in kdo jo naj vodi in zastopa, toda prilike za to ni po volitvah, po kakšnih skrivnih kotih, temveč edinole sedaj na glavni seji. — Katera članica ima količkaj smisla za svojo podružnico in celo Zvezo, te seje ne bo zamudila, če je le toliko pri moči, da je ni treba nositi. To je vsebina pretežnega dela dopisov v decemberski Zarji, in ker se bojim, da tiste podružnice, ki imajo sejo takoj prve tri dni v decembru, Zarje morda ne bodo do takrat prejele, objavljam tukaj te vrstice. Ali ni tvoja podružnica med omenjenimi? Josephine Račič. "Naš list 'Amer. Slovenec' je . trdnjava, ki je ne sme prema-| gati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!"—Rev. J, Černe --. r.-s—• "' 1 „ Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wli. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamg tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.W. ^■iiiiiaiiiiaiiiiniiiiniiiimuiMiiiiHiiiuBuiHi! I!!»iSllll«l!l!l|i;!in!lli!B!l|inHII!Bllllia>ll!IBIIIIBIIIIttllll KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO, Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo. Merchants & Miners Bank Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium S»xth Street, Calumet I I .....—M—.....— — ■ ■ HM—...... 1 ■»■»»■»■Mm^^ DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčn« bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 11% No. Lorel Av«. Tet Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne we: S do 9 zveč. razen sredi ob sredah 9 do U dop.j ob »obottto i da » oot>. BLAZNIKOVE Prati ke ZA LETO 1933 smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane 20c s poštnino vred. Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobijo poseben popust Naročila je poslati na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. Kmečki piint j AVGUST ŠENOA: j Poslovenil Joža Glonar, |i f za ohranjenje slov. katoliškega dnevnika ' 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Traja 100 dni od 20. novembra 1932 do 28. februarja 1933 POSEBNA PRILIKA ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE Naročnina znižana za dobo te kampanje w WW WW "O ve srečne zlate zvezde! Tisoče let že gledate na svet, tisoče let bo še vaš mili pogled trepetal nad svetom. Oj, srečne ste ve zvezde, ker mi moje potrto srce pravi, da boste kedaj še gledale moje hrvaško ljudstvo v svobodi in sreči." XXXVI. Dočim so se hrvaški plemiči zbirali, da bi potlačili kmečki punt, se je ob Savi na štajerski strani vzdignilo mesto za mestom. Slovenska kri je zavrela, poplava se je razlila v širokih valovih. V Blanci so se vzdignili kmetje, v Rajhenburgu so ostali gospodi samo trdi zidi grada, ob Sevnici je čakal na polju Ilija s svojo vojsko, Boštanj na Kranjskem je zagorel s plamenom, Andrej Hribar je petelinovo pero prinesel v Rateče, kmetje grofov Lambergov so pod vodstvom svojega župana pograbili za o-rožje. Zaman jih je rotil grajski oskrbnik Janko Gvedič, naj ostanejo zvesti in naj branijo grad .Meščani in kmetje so krenili proti Zidanemu mostu in Laškemu, ter spodili Gve-diča, ki je prihitel za njimi, nazaj .Šestega februarja je petsto Ilijevih ljudi prodrlo do štajerske Loke na Savi. Množica je vdrla v dvor župnika Jakoba Keleka na Savi, razbila klet in razgrabila vino. Vse graščinske brodove so zasedle kmetske čete. Kakor mravlje so se zbirali kmetje, da bi se pridružili Hrvatom. "Nobenih davkov ni več, nobenih mitnic, nobene ra-bote, svobodni smo!" so vsepovsodi klicali slovenski kmetje in plaho so se potuhnili plačanci nemških baronov. Toda vedno bolj krepko je vrelo med kmeti po zelenih hribih štajerskih strmin ob Savi, Kozje, Pilštajn, Planina, Piše-ce, Kunšperk so se pridružili junaškim četam, od straha je že začel trepetati celjski grad. Krepki kovač Pavel Šterc je v Planini vzdignil sveto zastavo svobode in iz tisoč grl je po slovenskih gorah in dolinah odmeval krik po svobodi; razjarjeno ljudstvo je planilo nad svoje trinoge. Iz male kovačnice v Planini je zaža-relo in takoj je bila pokrajina v ognju. Jurklo-štrske kmete sta vodila Gašpar Martun in Joža Skomin, v Podsredi je zbiral čete Jurij Zupan, na Bizeljskem do Save Krsto Pustak, v Pi-šecah pa Filip Višerič. Vsi so bili siti tlačan-stva in so kakor hudourniki hiteli pod kovačevo zastavo s klici: 'Stara pravda se bliža! Hrvatje gredo! Z brati Hrvati gremo tudi mi!" Od začudenja so zatrepetale tanke jelke, od strahu je vzletel s svojih pečin orel, stari biserni snež-niki so se začeli svetlikati, saj se je zdelo, da bo ta burja odnesla stara kamenita gosposka gnezda, zdelo se je, da bo zopet napočila ona zora, da se vračajo stari časi Samove krone, ker se je daleč nad sneženimi vrhunci gor in iz temnega zelenja jelovih dobrav razlegal čarobni klic: "Svoboda!" »»».»WWWWW mmmmmmmmm Opatu je padel nož iz roke, potegnil je črno kapuco čez belo glavo ter pohitel proti samostanskim vratom, pred katerimi se je čulo divje kričanje, in pogledal skozi linico v vratih. Oborožena tolpa kmetov se je gnetla pred svetimi zidovi, njej na čelu je stal teman, mrk možakar. Klobuk mu je pomaknjen na stran, na njem trepeta petelinovo pero; močnci $elo Je oblečeno v plašč iz črne svile, na prsih se mu sveti bel platnen križ, ob boku mu visi sablja, za pasom tiči samokres, na ramenu mu visi buzdovan; poleg njega razbija bobnar po bobnu, oblečen v raztrgano obleko pokrajinske vojske, pokrit s širokim klobukom, za njim pa vzdiga truma nad glave sekire, kose, sablje in puške. Mož stopi na kamen in izpregovori: "Bratje! Pred sto leti so se vaši stari očetje vzdignili nad gosposke gradove in jim zaklicali : "Cujte; psi pa le nismo, če tudi nismo gospoda. Dajte nam stare pravice! Gospodje pa so se nasmehnili in poklali Vaše stare očete. Sedaj gode drugačna muzika. Danes ne vzdigamo pesti, danes vzdigamo železni bat, ker nam gredo v goste Hrvatje, naši bratje! Ce ste babe, vrzite puške v koruzo in pokleknite pred gosposkim bičem! Ce ste možje, otre-site se verig, brusite sablje in zlomite bič!" "Bomo ga! Bomo!" se je razlegalo po vseh straneh okoli samostana. "Dobro! Odprite!" je zaklical poveljnik Pavel Šterc in udaril z batom po vratih. Trepetajoč je opat odprl. "Kaj bi radi, otroci?" je vprašal starec. "Nič hudega," je odvrnil kovač, "ne gremo nad vaš posvečeni dom in ne nameravamo po-žigati vaših pristav. Nas se vam ni treba bati. Prišli smo, da vzdignemo ljudi po gorah. Naj bodo svobodni, naj bodo enkrat ljudje. To pravi tudi gospod Bog, kaj ne? Dovolj je dače in plače, dovolj gluhega tlačanstva. Sedaj bomo šli k gospodi v goste! Ce ste vi božji ljudje, če ste naša kri, stopite na prižnico in zakličite na vse štiri strani sveta: Bog hoče, da je ljudstvo svobodno! K svetemu Juriju pa smo prišli, ker smo lačni in žejni. Velika je vaša kuhinja, globoka vaša klet. Ne jemljemo — mi prosimo! Dajte ljudem, ki se pripravljajo za pot v Planino ,odkoder sem tudi sam prišel. Tje bodo prišli tudi Hrvatje!" Opat jim je dal jesti in piti, ni rekel nič, kmetje pa so še dolgo ležali pred samostanom, točili rujno samostansko vino in popevali: "Zlomimo bič, vzdignimo bat, z nami gre Hrvat, naš brat!" Pesem se je široko razlegala pred samostanom, redovniške ustnice pa so šepetale tihe molitve. Tedaj je kovač vzdignil svoj železni bat, raztrgani bobnar je začel divje bobnati, Pavel Šterc pa je rekel: "Z Bogom, otroci! Jaz moram naprej! Vi pa pridite jutri za menoj v Planino!" V štajerski Planini, ne daleč od Kozjega, šumi ljudstvo v riizki, široki sobi vaške krčme, sredi stropa katere visi luč. Sami Slovenci so, visoki možje v dolgih kožuhih, z dolgimi, ostrimi obrazi pod kučmami. Iz vrčev pijejo vino, tolčejo s pestmi po mizah in pričakujejo poveljnika kovača, ki je šel puntat ljudi okoli Jurkloštra — med njimi sedi Joža Skomin, suh, koščen mož. Soba je nizka in mračna, luč komaj sveti, tako da komaj razlikuješ posamezne glave. Sedaj stopi na prag pritlikavec z rokami v žepu, po obleki sodeč Hrvat. Da pomagamo naročnikom! Posebne nagrade za nove naročnike! ■ONIM, ki so zaostali na naročnini, poravnati njihovo naročnino. ONIM, ki bi jo radi obnovili. -ONIM, ki bi se na list radi naročili. ■ONIM, ki bi radi list naročili svojcem v stari kraj. •KONEČNO, da pomagamo vsem, smo znižali za dobo 100 dni, to je od 20. novembra 1932, pa do 28. februarja 1933 naročnino za list za Da pa v tej kampanji proti depresiji ne bo nihče delal zastonj, smo določili za nove naročnike še posebne krasne nagrade, še posebej poleg znižane naročnine. Tekom te kampanje do 28. februarja 1933 dobi vsakdo za naslednja števila novih naročnikov naslednje nagrade: ZA 1. POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA, dobi oni, ki ga pridobi aparat za striženje las ali žepni nož, eno izmed obeh, kar si izbere. Tako bo stal list "Amerikanski Slovenec" v tem času od 20. novembra- 1932 pa do 28. februarja 1933. za Združene države samo ZA 1. CELOLETNEGA ALI 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA dobi oni, ki jih pridobi krasen aparat za britje. za Chicago, Kanado, Evropo in ostalo inozemstvo pa samo $5.00 ZA CELO LETO IN $2.50 ZA POL LETA ZA 2. CELOLETNA ALI 4. POLLETNE NOVE NAROČNIKE dobi oni, ki jih pridobi brivski sestav za striženje in britje, kakor na sliki. Pomnite pa, da to znižanje je v veljavi samo do 28 februarja 1933. in z 1. marcem, stopi v veljavo zopet stara cena naročnine za list "Amerikanski Slovenec". Zato pa naročniki na noge! ZA 3. CELOLETNE ALI 6. POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasen sestav namiznih vilic, nožev in žlic, ali pa krasen daljnogled, eno izmed obeh je na izbero za zgo-rajšnje število novih naročnikov. —VSI, ki ste zaostali na naročnini, imate v tem času do 28. februarja izredno priliko, da svojo naročnino poravnate na podlagi znižane naročnine in si s tem prihranite denar. —VSI, ki želite naročnino obnoviti in podaljšati, imate na podlagi znižane naročnine v tem času izredno priliko, da podaljšate svojo naročnino za 1, 2 ali več let v naprej in si s tem prihranite denar. Pobožne redovnike v Jurkloštru je opoldne 5. februarja 1. 1573. zgrabil silen strah. Bil je čas obeda in redovniki so pravkar sedeli za dolgo mizo svoje obednice, naslajajoč se z zlato ljutomersko kapljico in življenjem svetnikov, ki ga je na glas čital pobožen redovnik, sedeč ob topli peči. V tem trenotku je prihitel bled ko zid debeli brat vratar in plaho zapiskal nad okroglim podbradkom: "Bratje! Kmetje iz Planine gredo na nas! Reši nas Bog te vražje sile!" ZA 5 CELOLETNIH ALI 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi krasen likalnik (pegelzen) vreden $7.50, ali pa zlato samopojno pero s svinčnikom vredno iste vrednosti, eno izmed obeh je na razpolago za zgorajšnje število novih naročnikov. —VSI naročniki naj opozore na to izredno priliko, ki jo nudi list "Amer. Slovenec", tudi svoje prijatelje in znance, da bodo tudi oni deležni te izredne ugodnosti in si naročili list "Amerikanski Slovenec". Velika žrtev je to za Ust v teh težkih časih. Toda list "Amer. Slovenec" razume, da se nahajajo v teh časih v težavah tudi njegovi prijatelji in naročniki in zato, da list vzame na svoje rame tudi del njih težav in da pomagamo naročnikom pri poravnavi in obnovitvi naročnine na list, znižujemo za to dobo do 28. februarja 1933. naročnino za 20%. Izredna prilika je to, zato poslužite se jo vsi! ZA 10 CELOLETNIH ALI 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasno zlato uro na 15 kamnov, vredna $20.00; za slučaj da ženska dobi to nagrado, je na razpolago ženska ura iste vrednosti. za najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v Ameriki Da bo na.ša letošnja kampanja tem bolj živahna, uvajamo za dobo te kampanje proti depresiji, ki traja do 28. februarja 1933. tudi volilni kontset (tekmo) za najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v.Ameriki. Tisti ali tista, ki bo prejela do 28. februarja 1933. najvišje število glasov v tej tekmi, bo izvoljen(a) za najpopularnejšega (šo) Slovenca ali Slovenko v Ameriki ter bo odlikovan(a) z častno dragoceno srebrno kupo. PRAVILA ZA TA POPULARNI KONTEST SO: 1. Kandidat za to teknto postane lahko vsak Slovenec ali Slovenka, bodisi, da se priglasi sam (a), ali ga (jo) nominira kdo drugi. 2. Pogoji za priglašenje ali nominacijo kandidatov so: a) s priglašenjem ali nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Am. Slovenec" z naplači-lom naročnine. b) tako priglašen ali po drugem nominiran popularni kandidat se priobči v listu. 3. Glasovanje se vrši po sledečem redu: a) glasovati imajo pravico stari in novi naročniki. b) glasovi se štejejo po prejetem denarju za naročnino in sicer: Vsak dolar, ki se plača na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE, šteje^O (deset) glasov. — Vsak dolar, ki se plača za nove naročnike, šteje 100 (sto) glasov. c) Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu na-klanja svoje glasove. d) Glasove se sproti objavlja v listu "Am. Slovenec". 4. Vsak lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. 5. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu, se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak nakloni po želji komurkoli, dokler niso objavljeni. 6. V slučaju, da bi pri zaključku kampanje dobila dva kandidata z najvišjim številom glasov, enako število glasov, dobita oba enako nagrado. ZA 150 CELOLETNIH ALI 300 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, prosto vožnjo v stari kraj iz New Yorka do Ljubljane in iz Ljubljane nazaj do New Yorka v tretjem razredu na pantiku in vlaku. To je "retur karto". Železnico do New Yorka po Ameriki ter stroške za potni list in drugo plača vsak sam.. ZA 25 CELOLETNIH ALI 50 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi krasen "CAVALIER RADIO", kakor na sliki, vreden $35.00. ZA 500 CELOLETNIH ALI 1000 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni. ki jih pridobi, krasen nov "CHEVROLET" automobll, vreden $600.00. ZA 50 CELOLETNIH ALI 100 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, najboljšo "COLUMBIA ROČNI GRAMAFON" vreden $50.00 ter 30 gramafonskih plošč, ki si jih sam izbere. POGOJI, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih nagrad so, da pridobe predpisano število novih naročnikov ter za nove naročnike pošljejo upravi polno naročnino to je za Združene države za vsako celoletno naročnino $4.00, za vsako polletno $2.00; za Chicago, Kanado In Inozemstvo $5.00 za vsako celoletno in $2.50 za vsako polletno. Dokler ni naročnina za pridobljene naročnike plačana upravi, ni nihče deležen razpisanih nagrad. Dragocena srebrna kupa, ki jo dobi, kdor dobi največ glasov v popularnem kontestu te kampanje. ZA 100 CELOLETNIH ALI 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, prosto vožnjo v tretjem razredu na parniku in vlaku iz New Yorka do Ljubljane, to je samo v en kraj. Železnico do New Yorka in stroSke za potni list in davke plača vsak sam. Strap * ^ _,______AMERIKANSKI SLOVENEC__Četrtek, 1. decembra 1932