številka 44 • lelo XU • cena 350 din
Celje, 5. no¥enibra 1987
novi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, IVlOZiRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Btez dopolnitev je
program nesprejemljiv
Anketa o protiinflacijskem progra-
mu. Stran 3.
Polarne lisice sredi Savinjske
Brata Žilnik pravita, da bo farma donosna. Stran 13.
Delavci Jelena so še na strani svojega
direktorja
Razprtije v konjiškem Dravinjskem domu. Stran 9.
TDF v znamenju
slovenskega filma
Ob jubileju rekordna bera slovenskih
.cajmoumoev
Celie je spet filmsko mesto
, s slovesno prcmiero Jurjaševičevega lilma Ljubezni Blanke
iKolak se je v torek zvečer uradno začel 15. Teden domačega
'filma. Celje pa je s filmsko inanilestacijo zaživelo že nekaj dni
prej. Knotno. filmsko obarvano podobo za mesto so Celju izde-
lali v ekonomsko propagandni agenciji Sinja Jezernika.
likovno-grafična podoba osrednje slovenske filmske manifesta-
Jje pa je delo Jožeta Domiana.
Sicer pa Teden domačega filma vključuje tudi vrsto spremlja-
jočih prireditev, ki so se rined ljubitelji filmske umetnosti v
petnajstih letih že dodobra usidrale in pomenijo most med
filmskimi delavci in občinstvom- Gre za razstave, pogovore,
posvetovanja, srečanja in Filmsko delavnico - za vse tisto, kar
daje mestu resnično filmski utrip in videz. In tudi letošnje,
jubilejno leto Tedna domačega filma po prvih dneh kaže, daje
postalo Celje filmsko mesto.
■   ' . IF   FOTO: EDI MASNEC
Vse do 10. novembra bo
Celje že petnajstič zapored
živelo s svojo in hkrati slo-
vensko filmsko manifestaci-
jo - Tednom domačega fil-
ma. To je zagotovo pomem-
ben jubilej, katerega odsev
kažejo polne kinodvorane in
odmevne spremljajoče prire-
ditve med samJm TDF, kot
tudi dober obisk-celjskih ki-
nodvoran med letom, ko so
na sporedu jugoslovanski m
predvem slovenski filmi.
To je namreč tisto, za če-
mer stremi Teden domačega
filma: prikazati ljubiteljem
filma vse, kar je bilo v Slove-
niji narejenega v preteklem
letu, z izborom filmov iz dru-
gih republik in pokrajin so-
očiti kakovost slovenskih fil-
mov z jugoslovanskimi in
predvsem s številnimi pogo-
vori avtorjev filmov z gledal-
ci ter spremljajočimi priredi-
tvami širiti filmsko, kulturo
med najširši krog občinstva.
Posebno slovesno obeležje
jubilejnemu Tednu domače-
ga filma pa daje letos rekord-
na bera celovečernih igranih
filmov. V vsem povojnem
obdobju namreč slovenski
filmarji  še  niso   uspeli   v
enem samem letu posneti
šest filmov, to pa ob vrsti
kratkometražnih, študijskih
in amaterskih filmov. Skoda
spodrsljaja z Desovilo ter
tehničnih zagat v Čisto na-
vadnim gusarjem, sicer bi bil
celoten ■ premierni spored
TDF v znamenju slovenskih
celovečernih igranih filmov.
Filmski spored pa še zda-
leč ni vse, kar se bo v zvezi s
15. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 3. do 10. novembra
slovenskim m jugoslovan-
skim filmom dogajalo v Ce-
lju med Tednom domačega
filma. Program je namreč
izredno delovno zasnovan, s
težnjo, da okrepi svoj prispe-
vek k razvoju splošne in še
posebej filmske kulture. Zla-
sti veliko pa si organizatorji
obetajo od izvedbe treh po-
svetovanj, tudi tistega o sta-
tusu filmskih delavcev z ju-
goslovansko razsežnostjo, ki
naj bi prispevala k boljšemu
razumevanju žgočih proble-
mov v slovenski in jugoslo-
vanski filmski kulturi in po-
magala iskati poti do ustrez-
nih rešitev.
Veliko bo letos na TDF tu-
di pogovorov o filmih, delov-
nih srečanj in ostalega (raz-
stave, filmska delavnica),
kar naj bi prispevalo k razu-
mevanju filmske umetnosti
in njenega sporočila. S ci-
ljem, da bi program zadostil
hotenja tako poznavalcev,
kot ljubiteljev filma.
DS
vas vabi v četrtek,
5. 11.
na večer z ekipo
MOPED SHOWA
in ansamblom
Oliver Twist.
Samoprispevek za bolnišnico je potreben
Hekaj kritičnih pripomb na račun dela zdravstvenih delavcev
z enim glasom proti v
iboru združenega dela sta
oba zbora celjske občinske
skupščine sprejela predlog
1 razpisu referenduma za
uedbo 4. samoprispevka v
občini. Referendum bo tako
f nedeljo, 22. novembra, na
ijem pa se bodo občani od-
ločali o uvedbi samopri-
spevka za naslednjih pet
ft. V primeru, da bo večina
ilasovala za samoprispe-
ck, bodo v občini združe-
Ui en odstotek od osebnih
iohodkov, pokojnin in ka-
^trskih dohodkov; vsa
fedstva. zbrana na takšen
^tin. pa bodo namenjena
%ejši modernizaciji celj-
^''e bolnišnice.
Računajo, da bodo zbrali
■'^č kot tri milijarde in pol
dinarjev. Sredstva iz samo-
Pfrspevka so nujna pred-
^'sem zalo. ker sicer zakono-
"^^ja prepoveduje gradnjo
"^gospodarskih objektov, če
vsaj polovico denarja
^^fanega s prispevki obča-
f^^v. Po programu bi tako
^^iko v naslednjih letih s
I Jfn denarjem in s sredstvi iz
"■■^gih virov, kot je na pri-
enodnevni zaslužek v
^iJgih občinah na Celjskem,
^^aptirali enoto za novoro-
^'^čke in ginekološko po-
".^niški oddelek, ter pedia-
J'čni oddelek v starem delu
.^'nišnice. uredili transfuzij-
1^' oddelek v novem delu
"^'nišnice. sanirali infekcij-
in dermatovenerološki
' iek ter kupili računalni-
^ lomograf za diagnostiko.
Uvodu razprave, ki je bi-
j živahna predvsem med
v^'^gati IZ krajevnih skup-
j^^*-!. je predstavnik predla-
i^^^^lja - občinske konferen-
U^SZDL Celje - predstavil
Sotovitve javne razprave, ki
k.
so jo opravili v vseh krajev-
nih skupnostih, ne pa tudi v
vseh delovnih organizacijah.
V krajevnih skupnostih so
te razprave večkrat združili s
programskimi konferencami
SZDL, vendar pa je bila ude-
ležba kljub temu zelo slaba,
saj se je razprav udeležil le
dober odstotek volilnih
upravičencev. Tisti, ki so v
razpravah sodelovali, so
podpirali predlog za razpis
referenduma, imeli pa so vr-
sto kritičnih pripomb na ra-
čun dela zdravstvenih delav-
cev in njihovega odnosa do
pacientov. Spraševali pa so
tudi o porabi doslej zbranega
denarja in o kasnejšem raci-
onalnem trošenju sredstev,
zbranih s samoprispevkom.
V delovnih organizacijah
pa so imeli pripombe pred-
vsem na račun organizacije
dela v obratnih ambulantah.
V javni razpravi se je tako
oblikovalo mnenje, da je sa-
moprispevek potreben in
program ustrezen, krajani pa
so predlagali tudi nekaj
amandmajev k besedilu
sklepa. Tako so z amandma-
jem dvignili cenzus za tiste
občane, ki bodo oproščeni
plačevanja   samoprispevka.
To bo veljalo za tiste, kjer
dohodek na družinskega čla-
na za preteklo četrtletje ni
presegel 80 odstotkov mej-
nega osebnega dohodka, ki
še zagotavlja socialne var-
nost.
Hkrati pa so iz besedila čr-
tali del. ki govori, da se sa-
moprispevek plačuje tudi od
jubilejnih nagrad in odprav-
nin ob upokojitvi.
V razpravi so nato delegati
zahtevali predvsem zagoto-
vila, da bodo delavci Zdrav-
stvenega centra spremenili
svoj odnos, do pacientov.
Hkrati pa so se zavzeli, da se
tudi druge občine, podobno
kot Celje, odločijo za hitrejšo
modernizacijo bolnišnice. Te
so že doslej prispevale 62 od-
stotkov vseh sredstev, ki so
jih zbrali v preteklih letih,
vendar pa zaenkrat o samo-
prispevku v drugih občinah
regije niso razmišljali, saj je
bolnišnica najprej in pred-
vsem celjska.
T. CVIRN
Zima bi lahko ohromila Celje
Za zimsko službo je v občini na voljo le pest drobiža
Celjski cestarji in komu-
nalci, ki tudi pozimi vzdržu-
jejo magistralne, regional-
ne in lokalne ceste ter ulice,
trge in druge prometne po-
vršine v občini Celje, napo-
vedujejo za prihajajočo zi-
mo le najnujnejše posipanje
in pluženje, saj lahko od ob-
činske komunalno cestne
skupnosti dobijo do konca
leta le 22 milijonov dinar-
jev. Zimsko vzdrževanje bo
nekoliko boljše le na magi-
stralnih in regionalnih ce-
stah, saj Cestno podjetje za-
nje dobi del sredstev od re-
publiške skupnosti za ceste.
Največ težav bo torej na lo-
kalnih cestah, mestnih uli-
cah in v naseljih. Dvanajst
milijonov dinarjev, kijih bo-
sta dobila Ceste kanalizacije
in Javne naprave, je namreč
realno skoraj pol manj kot
lani. deset milijonov za Cest-
no podjetje Celje pa ne zado-
stuje niti za plačilo že kuplje-
ne soli. Povrh celjski vzdrže-
valci cest prično 21. novem-
bra z zimskim dežurstvom,
torej z neprekinjenim
spremljanjem stanja cest.
kar bo že krepko načelo raz-
položljiva sredstva. Če bo do
Silvestrovega zapadel še
sneg, pa za čiščenje in posi-
panje cest enostavno ne bo
več niti dinarja. Cestarji in
komunalci pa seveda niso
pripravljeni vzdrževati cest
zastonj, čeprav so po zakonu
odgovorni za vsako nezgodo
ali zastoj zaradi ncvzdrževa-
nega cestišča. Zato pravijo,
da bodo določene ceste pri-
čeli enostavno zapirati.
Da bi preprečili zimsko
prometno stihijo v Celju, pa
bodo do 10. novembra pri-
pravili tri različice omejene-
ga zimskega vzdrževanja, ki
jih bodo poslali celjskemu
izvršnemu svetu.
Jože Smodila s komunal-
no cestnega sisa je prepri-
čan, da lahko zimsko ohro-
melost celjskega prometa
preprečijo le s povečanjem
občinskega prispevka, kar
naj bi sprejeli po hitrem po-
stopku in uveljavili s prvim
januarjem prihodnjega leta.
Na ta račun bi sis lahko najel
nekaj kratkoročnih kreditov,
ki bi jih do prihodnjega apri-
la tudi vrnil.
Po skrčenem načrtu zim-
skega vzdrževanja naj bi v
občini opustili draga ročna
dela, opustili čiščenje sle-
pih ulic in naselij, plužili le
avtobusne proge in mestno
jedro, izvajali zimsko de-
žurstvo in posipali sol le na
odsekih, kjer bo to zahteva-
la milica.
V nasprotnem, po tistem
znanem reku »Če ni kje vze-
ti, še cesar ne vzame«, se Ce-
lju obetajo led in sneg na ce-
stah, veliko pomečkane plo-
čevine, zastojev v prometu
in veliko dela za celjske
zdravstvene delavce.
BRANE PIANO
2. STRAN - NOVI TEDN^^
5. NOVEIHIBER 1987
z torkove otvoritve 15. Tedna domačega filma v kinu Union. Foto: EDI MAŠNEC
poil znamenjem kulture
s slavnostno premiere
novega slovenskega celove-
černega filma Ljubezni
Blanke Kolak Borisa Jurja-
ševiča, se je v torek v Celju
pričel jubilejni 15. Teden
domačega fllma.
Po uvodnem nagovoru
predsednika organizacijske-
ga odbora TDF Borisa Rosi-
ne. ki je med drugim izrekel
zahvalo delavcem Celja, Ti-
tovega Velenja, Slovenskih
Konjic. Žalca, Mozirja in
mnogih drugih krajev, ki so
znali tudi v tem težkem času
pravilno ovrednotiti filmsko,
in skoznjo celotno kulturno
ustvarjalnost ter z neposred-
nimi prispevki omogočili iz-
vedbo TDF, je besedo na slo.-
vesnosti povzel podpredsed-
nik republiške konference
SZDL Slovenije Ciril
Zlobec.
Ko razmišljamo o- sloven-
skem filmu, je med drugim
dejal, se najpogosteje zani-
mamo za celovečerce, pa še
pri teh so veliko bolj popu-
larni nerealizirani, kot pa
posneti filmi, kot na primer
Dražgoška bitka, Desovila.
Vse kaže, da smo družba, ki
se definira predvsem po ne-
gativni plati same sebe, po-
gosto nas zaposluje bolj to,
česar nismo napravili, kot
veselje in samozavest nad
tem, kar smo uresničili. Mi-
sel, ki se mi ob tem vsiljuje,
je nadaljeval Ciril Zlobec, je
preprosta resnica, da so v do-
slej ekonomsko morda naj-
težjem letu posneli največ
filmov; smo v strahu, ki seje
spremenil v večjo ozavešče-
nost, odgovornost, da se ne
bi sesula najdražja kulturna
dejavnost, kar film nedvom-
no je, pri nas pa še posebej,
pokazali do nje toliko razu-
mevanja, da smo pravzaprav
že skoraj presenečeni nad sa-
mim sabo? Morda je to celo
eden od še neregistriranih
odsevov naše prebujene na-
cionalne zavesti, ki nam vra-
ča samozavest, ponos in do-
stojanstvo? Misli, da je mor-
da tako, se ne bi smeli sra-
movati. Da se družba in na-
rod zbirata tudi pod zname-
njem kulture, ki ustvarjalno
išče trdnost sama v sebi in je
hkrati odprta navzven, tudi
ko mora priznati svojo šib-
kost pred močnejšimi, bolj-
šimi zunaj sebe. priča o druž-
beni in nacionalni zrelosti ali
vsaj o poti k takšni zrelosti,
brez katere ni razvoja, ne
materialnega ne duhovnega.
Teden domačega filma
združuje vse filmske žanre,
je v svojem govoru med osta-
lim še dejal Ciril Zlobec. Ta
treriutek je najotipljivejša
vez v kulturi, med različnimi
področji in dejavnostmi,
hromeča nelagodnost ob no-
vih restriktivnih zakonih,
zlasti ob obračunskem zako-
nu, ki je, vsaj za zdaj, tudi
protiustaven, saj jemlje re-
publikami možnost samo-
stojne kulturne politike, bil
bi pa velik uspeh slovenske
kulture v celoti, če bi se, tako
kot se je razpoloženjsko ob
tej ekonomski stiski, poveza-
la tudi v ustvarjalni ambiciji,
področja in dejavnosti zno-
traj sebe in med sabo. kultu-
ra naj bi, skratka, postala kar
najbolj intei-disciplinarna
družbena in nacionalna de-
javnost, temelj in ambicija,
potrditev in spodbuda, za-
vest in samozavest, varoval-
ka našega zgodovinskega
spomina, podoba nas samih
v prostoru in času. naše
sprotno in nepretrgano sa-
moopredeljevanje in potrje-
vanje vsega najboljšega, naj-
bolj ustvarjalnega v nas.
Iz govora^Cirila Zlobca
na slavnostni' otvoritvi
15. TDF v Celju

Programsko volilna seja
Občinske konference SZDL
Celje bo 7. decembra, 25. no-
vembra pa bo kandidacij-
ska javna tribuna, na kateri
se bodo predstavili kandi-
dati za najodgovornejše
funkcije. Kadrovska komi-
sija bo imela kar precej de-
la, saj so do konca oktobra v
občini evidentirani 14 ljudi
za predsednika občinske
konference, 11 za podpred-
sednika, za organe predsed-
stva pa več kot sto.
O tem so spregovorili na
skupni seji predsedstev ob-
činske konference sociali-
stične zveze, občinskega ko-
miteja zveze kom.unistov in
občinskega sindikalnega
sveta, na kateri so sicer
osrednjo pozornost namenii
delu in odločanju v četrtem
obdobju delegatskega si-
stema.
V občini je očitna velika
razlika med delovanjem de-
legatov v zborih občinske
skupščine ter v skupščinah
samoupravnih interesnih
skupnosti. V občinski
skupščini je kar nekaj pre-
mikov na boljše: program
dela ni preobsežen in zajema
vse najpomembnejše zade-
ve, g]::adiva so občutno kraj-
ša, zmanjšalo se je število
točk dnevnega reda, uvedli
so pogovore s predsedniki
delavskih svetov temeljnih
in organizacij združenega
dela ter vodji delegacij o
učinkovitejšem gospodarje-
nju.' Udeležba delegatov na
sejah skupščine je od 70-od-
stotna v družbenopolitičnem
zboru, do 82 v zboru krajev-
nih skupnosti. V zboru kra-
jevnih skupnosti je največ
razprav - povprečno 33 na
posamezno sejo, največ pa je
tudi delegatskih vprašanj -
povprečno 8. Opazne so veli-
ke razlike pri delu delegacij.
Najbolj aktivne so delegacije
krajevnih skupnosti Dolgo
polje. Slavko Slander, Karel
Destovnik-Kajuh, Pod gra-
dom, Frankolovo in Aljažev
hrib. V zboru združenega de-
la so najboljše delegacije, ki
sodelujejo s strokovnimi
službami v svoji delovni or-
garrizaciji: Aero, Kovinoteh-
na. Železarna Štore.
V skupščinan samouprav-
nih interesnih skupnosti pa
se je vse spremenilo na slab-
še pod vplivom omejujočih
zakonskih ukrepov. V Slove-
niji samoupravne interesne
skupnosti že od pomladi ne
sklicujejo zasedanj skup-
ščin, saj so tekoče usklajeva-
nje programov in denarja za-
nje prevzeli odbori. Zanimi-
vo pa je, da je bila udeležba
delegatov na sklicanih
skupščinah podobna udelež-
bi v prejšnjem mandatu - v
Celju najboljša v občinsk
skupnosti socialnega skrb
stva (84,1 odstotna), razprav^
pa mnogo bolj kakovostno.
Kakšne je uspeh spre,
membe (krčenja) organizira,
nosti delegacij v združenerri
delu in krajevnih skupnosti,
bodo morali narediti oceno
sami. v občini pa bodo nada-
ljevali z že doslej uspešnim
izgrajevanjem informiranja,
pa tudi z oblikovanjem dru-
gačnega družbenopolitične-
ga izobraževanja.
MILENA B, POKLIC
Tesna     med
Celjem in Večerom
Janku Volfu in aopisništvu Večera so
podelili Ceilski grb
Novinarji celjskega dopis-
ništva Večera so v četrtek tu-
di uradno proslavil svoj jubi-
lej: 35 let dela. Slovesnost z
zgovornim naslovom »Celje
Večeru - Večer Celju« je bila
v Narodnem domu.
Najprej je glavni urednik
dnevnika Večer Drago Simon-
čič spregovoril o vlogi in raz-
voju tega časopisa in o njegovi
prisotnosti na širšem celjskem
območju. V petintridesetih le-
tih obstoja celjskega dopisni-
štva se je Večer trdno vrasel v
življenje in delo na tem ob-
močju, kar dokazuje tudi ne-
nehno rastoče število naročni-
kov v Celju in širši okolici. Z
zavzetim delom in kritičnim, a
objektivnim poročanjem, so
novinarji celjskega dopisni-
štva vseskozi zagotavljali
ustrezno predstavitev Celja
vsem slovenskim bralcem.
Številne zanimive trenutke Iz
življenja Celja so obiskovalci
lahko videli tudi na razstavi
dokumentov, rokopisov, član-
kov in fotografij, objavljenih v
Večeru, ki je bila ob obletnici
odprta v Muzeju revolucije.
V imenu Celja je goste in
slavljence pozdravil predsed-
nik medobčinskega sveta
SZDL Filip Beškovnik. ki se je
v svojem govoru dotaknil vlo-
ge novinarja v sodobni, samo-
upravni družbi. Menil je, da je
prav, da grajamo nepravilnosti
v naši družbi, zavzel pa seje za
večji poudarek uspehov na
vseh področjih, ki jih ob števil-
nih težavah preradi prezremo.
Na slovesnosti je Celje do-
pisništvu Večera in novinarju
Janku Volfu, ki dela v njem že
vseh 35 let izreklo posebno pri-
znanje. Celjski grb za dopisni-
štvo so iz rok predsednika celj-
skega izvršnega sveta Miloša
Pešca sprejeli vsi trije sedanji
dopisniki: Janko Volf Fran-
Janko Volf je leta 1352 ustano-
vil dopisništvo Večera v Ce-
lju in je v njem vztrajal vse do
danes. Za objektivno in anga-
žirano poročanje o dogodkih
na tem območju, mu je Celje
izreklo priznanje: na četrtko-
vi slovesnosti so mu podelili
Celjski grb.
ček Kramer in Marlen Prem-
šak. Janku Volfu, ki je za svoje
novinarsko delo prejel tudi
Tomšičevo nagrado, pa so
Celjski grb podelili za prispe-
vek k razvoju novinarstva in
afirmacijo Celja v širšem slo-
venskem prostoru.
Sla\'je je popestrilo še ubra-
no petje mešanega pevskega
zbora France Prešeren pod
vodstvom Edija Goršiča, po
uradnem delu srečanja pa so
se prisotni predstavniki obči-
ne Celje, novinarski kolegi in
prijatelji s slavljenci zadržali še
v sproščenem pogovoru, za ka-
terega v vsakdanji naglici po-
goste zmanjkuje časa.
NADA KUMER
Piiprii spreinefiiiiif inifuna
Osnutek sprememb zakona za primer brezposeinosil
obravnaval tudi celjski medobčinski sindikalni svet
Medobčinski svet zveze sin-
dikatov Celje je na ponedelj-
kovem posvetu obravnaval
osnutek sprememb in dopol-
nitev zakona za primer brez-
poselnosti. Spremembe in nji-
hov namen je predstavil Mi-
lan Kalčič, namestnik pred-
sednika republiškega komite-
ja za delo.
Iz razprave lahko sklepamo,
da sindikat in občinske skup-
nosti za zaposlovanje podpira-
jo spremembe, vendar pripo-
ročajo, naj v republiki še en-
krat temeljito ocenijo negativ-
ne in pozitivne učinke spre-
memb in še zlasti proučijo di-
leme, ki se pojavljajo v zvezi s
sistemom dveh kategorij de-
lavcev, ki bi bili upravičeni do
nadomestila za čas brezposel-
nosti in z načinom združevanja
sredstev na republiški ravni.
Menili so tudi, da bi se lažje
opredelili, če bi imeli že sedaj
na mizi tudi spremembe
spremljajočih aktov.
Spremembe zakona temelji-
jo na pričakovanih učinkih za-
kona o celotnem prihodku in
dohodku in zakona o sanaciji
in prenehanju organizacije
združenega dela. Spremembe
so tudi odziv na pričakovani
ekonomski in tehnološki višek
delavcev, kar je nujna posledi-
ca sanacije delovne organizaci-
je, ki se znajde v težavah in
prestrukturiranja proizvodnje.
Spremembe gredo v dve
smeri. Prva je ta, da bi z njimi
zagotovili višjo raven pravic
delavcem, ki ostanejo brez de-.
ia zaradi stečaja ali redne likvi-
dacije delovne organizacije.
Druga pomembna novost je
ta. da bi del sredstev iz bruto
osebnega dohodka namensko
zbirali v Zvezi skupnosti za za-
poslovanje Slovenije. S tem
denarjem bi pomagali tistim
delovnim organizacijam, ki
ugotovijo, da imajo višek de-
lavcev ali neustrezno kadrov-
sko sestavo, kar jih lahko ovira
pri uspešni izvedbi sanacije ali
prestrukturiranja proizvodnje.
S tem denarjem bi omogočili
hitrejše prezaposlovanje viška
delavcev in prekvalifikacijo ali
dokvalifikacijo že zaposlenih.
Tako bi pripomogli k temu. da
bi se delovne organizacije hi-.
treje in bolj smelo odločale za
nove programe in radikalnejše
ukrepale, če se znajdejo v te-
žavah.
Na posvetu v Celju so bila
mnenja o predlaganih spre-
membah različna, celo povsem
nasprotujoča. Predvsem se bo-
jijo, da bi se sredstva v republi-
ki prepočasi obračala, večji go-
spodarski sistemi bi zaradi
večjega vpliva hitreje prišli do
teh sredstev in podobno. Ce pa
bo osnutek sprejet kot zakon,
naj se natančno in odgovorno
izdelajo vsa merila in kriteriji
za pravice iz naslova solidar-
nostne pomoči.
Podvomili so tudi v dvojnost
kriterijev za uveljavljanje pra-
vic za primer brezposelnosti,
češ da lahko prihjga do mno-
žičnega izkoriščanja teh »boni-
tet«, kar ima lahko povsem na-
sprotni učinek in sčasoma do-
datno obremeni prispevno
stopnjo. Zato bi bilo treba še
pred sprejetjem dokončnih be-
sedil pripraviti vse spremljajo-
če samoupravne akte. s kateri-
mi bi lahko preprečili, če po-
enostavljeno rečemo, zlorabo
družbene pomoči.
Naj zaključimo z mislijo, ki
jo je izrekel Ivan Kramer.
predsednik MS ZSŠ Celje:
"Ko se odločamo o spremem-
bah tega zakona, se moramo
vživeti v vlogo tistega delavca,
ki je brez lastne krivde ostal
brez zaposlitve in želi najti
delo.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Seiem Vse za otroka bo prihodnji teden
Letošnji že 11. sejem Vse za otroka bo
od 10. do 15. novembra v športnorekre-
acijskem centru Golovec v Celju. Mno-
go več prireditev kot doslej bo za otro-
ke, ki bodo tudi aktivno sodelovali pri
izvedbi sejma.
Na 3000 kvadratnih metrih površine,
kar je za tretjino več kot lani. bo razstav-
ljalo izdelke za otroke 82 lazstavljalcev,
od tega 14 zasebnih obrtnikov in 68 de-
lovnih organizacij. To je za kakšno tretji-
no razstavljalcev več kot lani, vendar je
še vedno večina iz Slovenije in nekatere
zgolj s sklopu Tkanine Celje in blagovne-
ga centra iz Celja. Vendar se v Celje po-
novno vračajo veliki proizvajalci igrač
kot je Mehanotehnika Izola in vse bolj
znana proizvajalca Novoteks in Novoles,
ki bosta tudi letošnji sejem izkoristila za
predstavitev novih izdelkov iz programa
Ajda. Sicer pa bodo tudi letos na sejmu
svoje izdelke predstavili že vsa leta zvesti
proizvajalci kot so Ledo iz Zagreba, Deč-
je novine iz Gornjega Milanovca. Pliva
Zagreb, Rašica, Vezenine Bled, Zaria Pe-
trovče, pa tudi prvič letos Spar iz Pli-
berka.
Sejem, bo potekal pod geslom -Otro-
kom vse najboljše«. Prikazal bo najno-
vejše dosežke v paleti proizvodov za otro-
ke, vsebinsko pa bo tudi letošnji Sejem
dopolnjevala vrsta spremljajočih prire-
ditev.
Gospodarska zbornica Jugoslavije, ki
je pokrovitelj sejma, je sklicatelj okrogle
mize na temo -Proizvodi za otroka«, ki
bo v četrtek. 12. novembra. Dan prej pa
zveza organizacij za vzgojo in skrb za
otroke Jugoslavije organizira posvetova-
nje na temo »Otrok kot potrošnik«, ki bo
11. novembra ob 10. uri v dvorani Ema,
istočasno pa bo v dvorani Golovec še
posvet na temo »Predpogoj za zdravje«,
ki jo organizira celjski Zdravstveni
center.
Letos bodo otroci sodelovali tudi pri
izvedbi nekaterih dejavnosti na sejmu.
Pripravili bodo otvoritveno prireditev.
Mladi novinarji bodo pod vodstvom
mentorja vodili informacijski center, na
razstavnem prostoru Merxa bodo vodili
otroško prodajalno in predstavili otroško
hranilništvo pod okriljem ljubljanske
banke. Bo pa še cela paleta prireditev za
najrnlajše obiskovalce. Vsak dan se bo
predstavila ena vzgojno-varstvena orga-
nizacija, vrteli bodo risanke za otroke,
lutkovno gledališče iz Ljubljane bo upri-
zorilo v treh dneh kar devet lutkovnih
predstav, celjska pionirska knjižnica bo
predstavila dobre in manj primerne knji-
ge za otroke. Aero bo pokrovitelj likovne
delavnice, kjer bodo otroci lahko risali
pod strokovnim vodstvom mentorja,
društvo za varstvo in vzrejo ptic iz Žalca
bo pripravilo razstavo ptic. Med sejmom
bodo podelili tudi nagrade za najboljša
literarna in likovna dela na temo »Moja
najljubša igrača«, ki so jih ustvarili otroci
celjskih in žalskih osnovnih šol. V petek
bo v Golovcu sklepno kolesarsko tekmo-
vanje med osnovnimi šolami. Zadnji dan
sejma, v nedeljo 15. novembra, bo že tra-
dicionalni otroški ŽIV-ŽAV v katerem
bo sodelovala tudi Svetlana Makarovič
Sejem obeta veliko več pravega otro-
škega živžava. vendar se še vedno otepa s
problemom, kako privabiti v Celje vse
tiste proizvajalce, ki imajo kaj novega ^'
proizvodnji izdelkov za otroke. Kako na-
rediti ta sejem komercialno bolj privla-
čen ostaja še vedno odprto vprašanje^
kljub temu. da seje zasnova sejma teme-
ljito spremenila in očitno ima vse pogoje^
da postane osrednja jugoslovanska mani-
festacija za otroke.
VIOLETA V. EINSPIELEK

NOjfi TEPNJK - STRAN 3
0rez dopolnitev je program nesprejemljiv
Razprave o ponujenem programu Zveznega izvršnega
jveta za zmanjšanje inflacije se nadaljujejo, še vedno pa se
gibljejo bolj v kritiko in zavračanje nesprejemljivega, kot
y oblikovanje konkretnih pobud ne samo kaj, temveč
liako spremeniti. Razprava ne more .nadomestiti očitno
pomanjkljivega sodelovanja strokovnjakov - ekonomi-
jtov pri nastajanju sedaj znanega programa, le največji
obtimisti pa verjamejo, da bodo pobude iz razprav in
republiških ter pokrajinskih skupščin sploh upoštevane.
že zaradi ničesar drugega - ker bo časa za njihovo resno
proučitev in vgraditev v program premalo. Brez dopolni-
tev pa je program nesprejemljiv. To je tudi na našem
območju enotno mnenje gospodarstvenikov. Kaj bo in kaj
ne bo iz tega programa, bomo vedeli že čez teden dni, ko se
bo sestala zvezna skupščina.
Uroš Goričan, predsednik
Komiteja za družbeno-eko-
nomski razvoj občine Celje
in predsednik celjskega iz-
vršnega sveta: »Upam, daje
predlagani protiinflacijski
program resnično osnutek,
Ici bo še doživel dopolnitve
in konkretizacije in da kritič-
ne pripombe iz različnih
okolij ne bodo, kot že več-
krat, napačno razumljene.
Brez dopolnitev je namreč
nesprejemljiv. Glede na ved-
no težji položaj vseh panog
industrije potrebujemo pro-
gram, ki bi dal smernice za
reševanje težav; vendar ne
na osnovi državne interven-
cije, pač pa na osnovi odpr-
tosti in izvozne usmerje-
nosti.
Naša glavna naloga je, da
oživimo proizvodnjo za izvoz
in o tem program tudi govo-
ri, vendar premalo dorečeno.
Ob tem pa ostaja devizni za-
kon nespremenjen, brez pra-
vih spodbud za izvoznike.
Ko govori o razbremenjeva-
nju gospodarstva, preveč po-
udarja skupno in splošno po-
rabo, ki pa ni edini krivec za
njegovo obremenjenost, tu
mislim na različne fonde . . .
Na dolgo in široko se govori
o reprogramiranju dolgov,
medtem ko so se pogovori z
upniki šele začeli, nič pa niso
omenjene naše terjatve do
tujine, ki jih tudi ni malo.
Program predvideva ponov-
no spremembo obračunske-
ga sistema, čeprav nam že
sedanji povzroča preglavice,
saj še vedno ne znamo izra-
čunati primerljivega dohod-
ka. Pri osebnih dohodkih pa
je nesmiselno sprejemati do-
ločila o linearninih poveča-
njih, saj smo pred kratkim
sprejeli družbeni dogovor, ki
to področje drugače oprede-
ljuje.
Najbolj problematične pa
so opredelitve trga in cen,
kjer se ugotavlja, da še ni
pravi čas za učinkovanje trž-
nih zakonitosti. Prav diktira-
nje cen nekaterim panogam
nas je pripeljalo v sedanji te-
žavni položaj, zato je nesmi-
selno govoriti, da tržne zako-
nitosti uvajamo, saj je trg sa-
mo eden - pri nas ali pa kje
drugje."
Drago Mackovšek, pod-
predsednik Izvršnega sveta
skupščine občine Šentjur:
>>V okviru Izvršnega sveta o
protiinflacijskem • programu
še nismo govorih, sam pa
menim, da takšen program
moramo imeti in ga tudi nuj-
no potrebujemo.
V Šentjurski občini gospo-
darstvo glede na resolucij-
ske cilje zaostaja za načrto-
vanim izvozom in menim, da
je temu kriv tudi neizdelan
zunanjetrgovinski režim. V
novem protiinflacijskem
programu pa me najbolj mo-
ti, da niso razmejeni in na-
tančno opredeljeni ukrepi
tekoče gospodarske politike
ter temeljni razvojni načrti,
ki   terjajo   tudi. sistemske
spremembe. Menim, da je
nemogoče v kratkem času
popolnoma spremeniti davč-
ni sistem, pred nami pa je
več nalog, ki se jih moramo
dolgoročno lotiti. Sam me-
nim, da so spremembe obra-
čunskega sistema bolje za-
stavljene od zdajšnjih, več
poudarka pa bi morali dati
tržnim zakonitostim v delo-
vanju našega gospodarstva.
Gre zato. da bi v združenem
delu morali ustvarjati večjo
akumulacijo, tega pa nika-
kor ne bomo dosegli z admi-
nistrativnimi ukrepi in dolo-
čanjem, ampak samo s tem.
da omogočimo in vzpodbu-
jamo delovanje tržnih meha-
nizmov. Pa še na nekaj bi rad
opozoril. Menim, da bi mora-
li pri nas bolj makroekonom-
sko vzpodbujati varčevanje,
kar je v protiinflacijskem
programu sicer omenjeno,
ne pa tudi opredeljeno kako.
Pri tem ne mislim na zatego-
vanje pasu, ampak na varče-
vanje posameznikov in zdru-
ženega dela, povezano s sti-
mulativnimi obrestnimi me-
rami ter ekonomskim obra-
čanjem denarja.«
Marjan Kranjc, direktor
Opekarne Ljubečna: »Ponu-
jeni program vsekakor ni ce-
lovit, zato je tudi težje oce-
njevati ali bi lahko dal dobre
rezultate ali ne. Njegova veli-
ka slabost je, da ni motivacij-
ski, saj bi moral že sam po
sebi spodbujati podjetniško
miselnost namesto da ima
nasprotne učinke.
Mislim, da jc treba antiin-
flacijski program obravnava-
ti v dveh delih. V prvem je
treba najprej zajeziti hiperin-
flacijo. ki grozi s katastrofo,
v drugem pa bi morali stvari
reševati tudi s sistemsko re-
formo, ki bi imela oporo v
stroki in ne v politiki. Ob se-
danjem razvoju dogodkov se
mi zdi, da smo se v Sloveniji
le malce preveč distancirali
od nekaterih predlogov, kaj-
ti, po izkušnjah sodeč, bo
treba velik del programa
sprejeti. Takrat bo še težje
ustvariti takšno klimo, ki bo
v prid izvajanju programa.
Nekaj stvari, recimo stano-
vanjsko izgradnjo, je treba
podpreti, tako kot je tudi ne-
kaj stvari nesprejemljivih;
denimo devizni zakon in
vprašanje cen. Rdečo nit v
reševanju naših težav bi mo-
rala predstavljati tržna real-
na ekonomija. Menim tudi.
da nam lahko na dolgi rok
pomaga le povečana realna
potrošnja. Seveda ne nego-
spodarska in tudi ne nere-
alna.«
Janez Ahačič, predsednik
MGZ Celje: »Celjski gospo-
darstveniki v izvršilnem od-
boru zbornice se ob položa-
ju, v kakršnem smo, zaveda-
jo potrebnosti antiinflacij-
skega programa, vendar so
za to, da ta vsebuje ukrepe,
ki bodo zmanjšali inflacijo in
omogočili tržno obnašanje
gospodarstva in družbe kot
celote. Naša globalna ocena
je, da program preveč teme-
lji na restrikcijah in da je tu-
di preveč deklarativen v po-
glavjih, kjer govori o tržnem
obnašanju. Prav tako je
predlagano zmanjšanje vseh
oblik splošne porabe in s
tem povezano zmanjšanje
administracije v nasprotju s
predlaganim, krepko pove-
čanim številom zaposlenih v
inšpekcijskih službah, kar
spet govori le v prid temu, da
program temelji na admini-
strativni oziroma državni
prisili, ki je seveda nekaj
drugega kot pa ekonomska.
tržno naravnana »prisila«.
Tudi ekonomsko poslovanje
s tujino po novih predlogih
zisa ne obeta preobrata, saj
tudi po novih predlogih iz-
vozno usmerjeno gospodar-
stvo ne bi imelo večjega inte-
resa po IZVOZU niti ne bi bilo
deležno, pri tem pa mislimo
na nek tehnološko nepreki-
njen proces, ustreznih pra-
vic. Prav tako nismo podprli
predloga tistega dela davčne
politike, ki govori o medfaz-
nem prometnem davku. Bo-
jimo se namreč, da bodo
stroški porabe večji kot do-
slej in niti ne bo razvidno,
koliko je v ceni nekega arti-
kla pravzaprav davčnih daja-
tev. V zbornici smo tudi pro-
ti družinskemu davku na do-
hodek. Morda le še ena pozi-
tivnih ugotovitev; na pod-
ročju monetarne politike
podpiramo tisti del. ki govo-
ri o kontroli izvajanja emisij-
ske politike.«
To so stališča nekaterih
gospodarstvenikov in regij
ske zbornice. Po mnenju
strokovnjakov je prednost
Mikuličevega programa si-
cer njegov kompleksnejši
pristop, saj naj bi šlo recimo
hkrati za spremembe fiskal-
ne politike, dopolnitve mo-
netarne in akumulacijsko in-
vesticijske politike, politike
dohodka in cen ter socialne
politike, vendar pa je ostal
na pol poti. Ostal je brez
predvidenih sistemskih
sprememb in premika glo-
balne razvojne strategije,
brez konkretnejše tržne
usmerjenosti in določitve
ekonomskih ukrepov, brez
česar ni uspešnega boja z in-
flacijo. Želja gospodarstve-
nikov je, da bi se tak pro-
gram oblikoval po vseh pri-
pombah, ki bodo verjetno
predlagane tudi na jutrišnji
republiški skupščini. Ob
tem je jasno, da se lahko tret-
jina od 120 predlaganih
ukrepov prične izvajati takoj
(med njimi tudi sprejemlji-
vi), medtem ko za ostali dve
tretjini, od teh je ena odvisna
od zakonskih, druga pa tudi
od ustavnih sprememb, upa-
mo le to, da bosta sprejeti v
takšni obliki, ki bodo ob
spremembah globalne raz-
vojne strategije zagotavljale
tržno usmerjenost gospodar-
stva.
Ko ni mogoče živeti od dela

Socialna politika se znaj-
de na dnevnih redih, vsaj
sindikalnih, dokaj redno.
Priprave na sejo republi-
škega sveta so ponovno
vzpodbudile razprave po
Slovenije, s tem pa seveda
tudi na celjskem območju.
Medobčinski svet zveze sin-
dikatov za celjsko območje
je o aktualnih vprašanjih
socialne politike spregovo-
ril prejšnji teden v Sloven-
skih Konjicah. Ugotavljali
so, da je gradivo za republi-
ški svet dobro, čeprav ni v
njem ničesar novega. A ker
v sindikatih govorijo vedno
novim ljudem in ker že do-
govorjenega in zapisanega
še daleč ne uresničujejo ozi-
roma vedno težje, ponavlja-
nje starega ni odveč.
Nič kolikokrat je že bilo
Poudarjeno stališče, da si de-
lavec zagotavlja socialno
Varnost z lastnim delom in
da so šele na drugem mestu
ukrepi za zagotavljanje soci-
alne varnosti. Očitno pa je,
da osebni dohodki že dolgo
niso več odvisni od dela in
rezultatov dela. temveč sa-
fno še od rezultatov, ki pa
fiastajajo v različnih pogojih.
več pomembno kaj in ka-
1^0 kdo dela, temveč samo
^k. Igor Ponikvar, ki dela
J^a področju socialne politi-
ko v celjskem in republi-
škem sindikatu, je predlagal,
da republiški svet ustvari
Ijikšno podatkovno podlago,
•^l bo (jtnogočala vsakokrat-
^'^ oceno ustreznosti oseb-
'^'h dohodkov in njihovo pri-
merljivost. Pri tem velja opo-
^^nli na novost, da bodo sin-
dikati sami objavili najnižji
osebni dohodek - če tega ne
bodo naredili podpisniki
družbenega dogovora. To bi
bila končna meja ločnica. Pri
tistih, ki delavcem ne morejo
zagotoviti takšnega osebne-
ga dohodka, so očitne mot-
nje v poslovanju in so po-
trebni ukrepi. Osnovni ukre-
pi pa morajo biti usmerjeni v
ureditev pogojev gospodar-
jenja. »Če bomo to uresničili,
ne bomo potrebovali širokih
socialnih programov. Tudi
najboljši program je brez ko-
risti, če zanj ni denarja,« je
dejal na seji Hinko Pan iz
Šentjurja.       ^
V razpravi so izstopali
predvsem trije problemi:
stanarine, pokojnine in soli-
darnost. O stanarinah je Igor
Ponikvar dejal, da ni slabše
socialne politike kot tista, ki
V zvezi s pokojninami so
vsi podprli stališča upoko-
jencev, pri tem pa ugotav-
ljali, da so sindikati zaradi
pristanka na zvezni ravni
izgubili ugled: »Ko gre za
pretrese za položaj delav-
cev in upokojencev, sindi-
kata ni. Je pa glasen, kadar
gre za papagajstvo,« je de-
jal Igor Ponikvar in očital
republiškem svetu, da ni
umiril upravičenega neza-
dovoljstva upokojencev in
drugih vsaj z jasnim sta-
liščem.
ruši streho nad glavo m se
zavzel za uresničevanje do-
govorjene politike, ki vodi k
ekonomskim stanarinam.
Miha Prosen iz Laškega pa
je ravno v zvezi z njimi dejal,
da gaje sram, dadela v sindi-
katu, ki se zavzema za tako
visoke stanarine, ne da bi se
prej lotil okleščenja nepo-
trebnih stroškov, ki se nanje
obešajo.
Vsem nerazumljivo je veli-
ko mečkanje pri vzpostavitvi
ustreznejšega sistema soli-
darnosti v republiki za živ-
ljenjsko važne funkcije.
Zdravstvo, šolstvo, kultura
in druge družbene dejavno-
sti ne morejo biti odvisni od
sposobnosti posamezne ob-
čine. Članica predsedstva re-
publiškega sveta zveze sindi-
katov Gita Vončina je pri
tem poudarila, da je stališče
republiških sindikatov jas-
no; zastaviti nacionalni pro-
gram.
Med pobudami medobčin-
skega sveta je vredno izpo-
staviti še dva: ponuditi do-
bre rešitve socialne politike
v organizacijah združenega
dela in sindikatih vsem ter
oblikovanje napotkov o pri-
pravi letnih planov sindika-
ta, ki morajo biti celoviti (ne
le proizvodnja, temveč po-
sledice: kakšni osebni do-
hodki, koliko stanovanj in za
koga. višina regresov, letova-
nje . . .), saj so le takšni lahko
vzpodbuda za boljše delo.
Vse drugo so besede.
MILENA B. POKLIC
"a Rogii po načrtili
Gradnja večnamenske dvorane in recepcije hotela na
'^ogli poteka nemotno; slabo vreme (žled) zadnje dni sicer
nekoliko ovira gradbince, ki pa so veliko večino zunanjih
'^^l že opraviU, tako da večjih težav ne bo. Ingrad, ki je
JSradil veliko večino objektov na RogU, seje tudi tokrat zelo
^•^azal; gradbinci so delali hitreje, kot pa so projektanti
^^Peli risati.
.Otvoritev novih objektov - predračunska vrednost je pri-
^^žno 3 milijarde dinarjev - bo za Dan republike, Igrad pa je
^^^1 graditi letos junija.
S. S.
POGLED V SVET

Potezo, vredno pokerskega mojstra, je
napravil pretekli teden sovjetski vodi-\
telj Mihail Gorbačov. Najprej je proti,
pričakovanjem pustil ameriškega dr-i
žavnega sekretarja Shultza odpotovati
iz Moskve praznih rok glede dogovora o .
datumu tretjega srečanja s predsedni-
kom Ronaldom Reaganom. A Reagan si <
še ni utegnil opomoči od šoka te zavrni-1
tve. ki ga je doletel prav v času upada i
svoje politične moči in borzne krize, ko
je Gorbačov potegnil iz rokava karto
presenečenja.
Le nakej dni zatem je v pismu, ki ga je
prinesel v Washington sovjetski zunanji '
minister Ševardnadze Reaganu, sporo- i
čil, da je pripravljen priti v ZDA 7. de- j
cembra. A le na tridnevni »delovni \
obisk", je pribil in s tem mimogrede še '<
zavrnil Reaganovo željo, da bi mu ta j
razkazal Ameriko »podolgem in počez« \
in s tem -blagodeti kapitalizma.«
A tudi sporočilo, da bo Gorbačov pri-i
šel le za tri dni, so v Beli hiši sprejeli z i
navdušenjem, toliko večjim zaradi j
prejšnjega razočaranja. V svetovnih me- i
dijih in tudi političnih krogih, tako na '
Zahodu kot Vzhodu, pa so bili obeti nju- ,
nega sporazuma pospremljeni z beseda- j
mi kot 'Zgodovinsko srečanje«, -svet
pred detantom' in podobno. i
Voditelja velesil naj bi torej decembra
le podpisala načelno že prej sklenjeni
sporazum o uničenju jedrskih raket
kratkega in srednjega dosega (skupaj
približno 1000 raket oziroma 2000 nabo-
jev). Nedvomno zgodovinski korak, če
upoštevamo, da prvič floslej del jedrske-
ga orožja tudi dejansko odpravljen in ne
le količinsko omejen, kakor pri doseda-
njih sporazumih.
Za Gorbačov a je bila, mimogrede, nje-
gova taktična poteza s sporazumom tudi
dodaten adut na domačem prizorišču,
kjer je imel nekaj dni zatem ob 70. oblet-
Piše Sloliodan Vujanovič
niči oktobrske revolucije enega svojih
najpomembnejših govorov doslej. Vzpo-
redno, ko so na Kitajskem s pomladitvi-
jo vodstva potrdili in utrdili reformi-
stično Dengovo usmeritev, je tudi Gor-
bačov dal vedeti, da bo še naprej odloč-
no vodil državo po poti perestrojke na
vseh področjih.
In če se povrnemo k odnosom med ve-
lesilama - tudi tu naj bi šlo za svojevrst-
no -perestrojko«, ne le, kar zadeva razo-
roži t vene procese, marveč tudi glede ta- ,
ko rekoč "psihološkega ozračja« med \
njima. Napovedani sporazum med Re-
aganom in Gorbačovcm naj bi dokazal,
da sta Moskva in Washington sposobna
za konstruktivno in konkretno dogovar-
janje.
Vsi pa se zavedajo, da bosta ne le vele-
sili, temveč tudi svet imeli od tega pra-
ve koristi šele, če se bo ta proces nada-
ljeval in tudi razširil na druga področja.
Sicer bo ostalo le pri taktiziranju zaradi
kratkoročnih interesov. Kot je znano,
pomeni uničenje jedrskega orožja z do-
segom do 5000 km le tri odstotke celot-
nih oborožitvenih zmogljivosti. Zdaj na-
povedujejo, da bosta voditelja velesil ob
povračilnem obisku Reagana v Moskvi
prihodnje leto podpisala tudi sporazum
o odstranitvi polovice dosti pomemb-
nejših strateških raket dolgega dosega.
A na poti do tega in morebitnih drugih
sporazumov je še veliko ovir, naj omeni-
mo le » vojno zvezd«, ki se je dejansko že
začela. In še na nekaj bistvenega ne sme-
mo pozabiti. Naj bo dogovarjanje med
velesilama o uskladitvi njunih intere-
sov še tako koristno, bo prispevalo k
resničnemu »detantu« v svetu le, če bo
zaživelo tudi vsestransko sodelovanje
Vzhoda in Zahoda, pa razvitih in neraz-
vitih tako na političnem kot na gospo-
darskem področju.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
5. NOVEMBER 1987
Industrijska proizvodnia peša,
obetalo pa se velike izgube
Gospodarjenje se na celjskem območju slabša, premikov na
boljše pa ne pričakujejo
čeprav še ni uradnih po-
datkov o gospodarjenju v
letošnjih devetih mesecih,
pa prvi podatki gospodar-
skih zbornic v Celju in Tito-
vem Velenju ter ocene sin-
dikatov opozarjajo na slabo
likvidnost, pešanje proiz-
vodnje in velike izgube.
Industrijska proizvodnja
je v šcstiii občinah Medob-
činske gospodarske zborni-
ce Celje dosegla v devetih
mesecih le 93,4 odstotka pro-
izvodnje v enakem lanskem
obdobju. Proizvodnjo so po-
večali le v občinah Laško
(116,3) in Šentjur (115.5).'
povsod drugod je bila manj-
ša, najbolj v občini Žalec,
kjer so dosegli le 73,4 odstot-
ke lanske proizvodnje. Tudi
v velenjski občini so dosegli
le 95,4 odstotka, vendar po-
datki za zadnji mesec kažejo
izboljšanje. Vzpodbudni so
podatki za občino Mozirje,
kjer so dosegli 105,9 odstot-
ka lanske proizvodnje, žal pa
je ob tem kmetijska proiz-
vodnja manjša za dva od-
stotka.
Med razlogi za zmanjševa-
nje proizvodnje je vedno
večje pešanje likvidnosti. Ta
je izredno slaba na deviznem
področju, ne dosti boljša pa
tudi na dinarskem. Zaradi
slabega deviznega plačeva-
nja surovin in repromateri-
alov, teh ni dovolj. Slabo di-
narsko likvidnost skušajo
premoščati s kratkoročnimi
krediti, tako da so obresti
krepko narasle. V Celju so
sindikati še posebej zaskrb-
ljeni zaradi zmanjševanja na-
ročil in velikega povečanja
neplačane realizacije - ter se-
veda izgub.
Po anketah v združenem
delu bodo velike izgube v že-
lezarni Štore, v Metki Celje,
v SIP Šempeter, v Rudniku
lignita Velenje, v Termoelek-
trarni Šoštanj ... V težavah
so skoraj vsi tekstilci, pri ka-
terih je prodaja poleti hudo
padla, septembra seje le ma-
lo zboljšala, tako da do kon-
ca leta čudeža ne bo mogoče
narediti. Slabo kaže Korsu v
Rogaški Slatini, kjer imajo
najnižje osebne dohodke na
območju - zadnje izplačilo v
povprečju ni preseglo
121.000 dinarjev. V celjski
občini se še naprej zapleta v
Topru, zaradi cesarje na pri-
mer občinski komite zveze
komunistov imenoval po-
sebno skupino, ki bo prouči-
la tamkajšnje razmere (slabi
rezultati nQ opravičujejo
izredno visokih osebnih do-
hodkov vodilnih delavcev).
Za železarno Štore ocenjuje-
jo izgubo na približno dve
milijardi dinarjev, vzroki pa
so znani - cenovna neskla-
dja, februarska nesreča in
uvajanje nove tehnologije v
Livarno 2. V železarni name-
ravajo s koncem leta ukiniti
tudi energetsko prezahteven
plavž. V Emu, Ingradu in
Aeru bodo verjetno lahko
pokrili izgube posameznih
temeljnih organizacij znotraj
delovne (jrganizacije, kar ve-
lja tudi za velenjski EKO. V
konjiški in mozirski občini
izgub ne pričakujejo.
MILENA B. POKLIC
Računalniško opismanievanje
Računalniško podprtega
informacijskega sistema s
kupom drage opreme pa
brez ustreznega znanja si ni
moč predstavljati. Tega se
dodobra zavedajo tudi v de-
lovni organizaciji Konus Slo-
venske Konjice, kjer so se
povezali z raziskovalno usta-
novo, inštitutom Jožef Šte-
fan v Ljubljani. Leta je že
pred nekaj meseci organizi-
ral sklop večih tečajev, na
katerih si delavci, iz sicer ne-
računalniških poklicev, pri-
dobivajo osnovno znanje za
uporabo mikroračunalnika.
V Konusu namreč ugotav-
ljajo, daje opismenjevanje iz
računalništva potrebno
vsem, če želi delovna organi-
zacija stopati v korak z razvi-
tim svetom. V sodobno
opremljen računalniški cen-
ter, ki deluje v Konusu v ok-
viru sektorja za informatiko,
prihajajo na pobudo delav-
cev samih skupine na oglede
računalniškega centra, kar je
tudi ena vrsta izobraževanja
ali vsaj zbliževanja z novim.
V šolski uri. kolikor približ-
no traja ogled prej najavljene
skupine 10 ali 15 ljudi, stro-
kovnjaki seznanijo prisotne
o funkcijah računalniškega
sistema IBM 4341 ter pred-
stavijo dejavnosti sektorja za
informatiko in operativnim
izvajanjem računalniških re-
šitev, o investicijah in vzdr-
ževanju računalniške opr^-;^
me, pa tudi o pridobivanju in
usposabljanju ustreznih ka-
drov.
Zanimanje delavcev Ko-
nusa za ogled računalniške-
ga centra je veliko, kar pred-
stavlja pomemben korak k
splošnemu znanju sleherne-
ga zaposlenega delavca, bo-
disi iz neposredne proizvod-
nje ali pa z najvišje vodilne
funkcije.
MATEJA PODJED
Opekarna med najbolišimi
Prijetno je v času, ko gospo-
darstvo tone vse globlje, po-
ročati tudi o gospodarsko
uspešnih delovnih organiza-
cijah; posebej še, ker so lahko
izkušnje teh v spodbudo ti-
stim, ki iščejo izhode iz krize.
Opekarna Ljubečna je tak pri-
mer, saj tudi po devetih mese-
cih ostaja po nekaterih najpo-
membnejših kazalcih gospo-
darjenja še vedno na prvem
mestu med jugoslovanskimi
proizvajalci keramičnih
ploščic.
Ob milijadi bruto akumula-
cije pri petih milijardah dinar-
jev skupnega prihodka dose-
gajo v delovni organizaciji 20-
odstotno akumulativno stop-
njo, v tozdu Keramika celo 30-
odstotno. Po akumulativni
stopnji, dohodku na delavca
ter po produktivnosti so še
vedno najboljši med približno
20 tovarnami keramičnih ploš-
čic v Jugoslaviji, s tem. da ob
koncu leta pričakujejo še bolj-
še rezultate.
V Opekarni so se pravočasno
zavedli, da se lahko v pogojih,
kakršni so v proizvodnji kera-
mike pri nas. obdržijo le dobri.
V času. ko je moralo precej to-
varn keramike zapreti svoja
vrata, se je Opekarna prebila v
vrh. Po besedah Marjana
Kranjca, direktorja delovne or-
ganizacije, so k uspehu največ
prispevali nekajletni napori za
doseganje boljše kvalitete pro-
izvodnje ter s tem povezan trž-
ni sloves, ki so si ga ustvarili.
Brez dvoma na uspeh vpliva
tudi visoka izkoriščenost pro-
izvodnih sredstev, ki je zaradi
nekaterih izboljšav celo višja
kot bi po deklaraciji strojne
opreme lahko • bila. Visoka
stopnja specializacije proiz-
vodnje, ki je posledica tržnega
uspeha, pa je naslednji bistven
vzrok dobrega poslovanja, saj
prav specializacija pomeni tu-
di nižje proizvodne stroške.
Za dobro delo so v Opekar-
ni tudi dokaj dobro nagrajeni.
V panogi so namreč po giba-
nju plač na vrhu, v gospodar-
stvu pa nekje na sredi lestvi-
ce. Vedno delijo manj, kot bi
lahko, glavni razlog takšne-
mu ravnanju pa je skrb za ši-
ritev materialne osnove. Ne
glede na to imajo na nekate-
rih ključnih delovnih mestih
progresivni sistem nagraje-
vanja, variabilni del osebne-
ga dohodka pa je 40-odstoten.
Ob tem, da'je proizvodni dela-
vec s tem, ko ima količino in
kakovost v vsakem primeru
plačano, nekoliko priviligi-
ran. se zavedajo, da je potreb-
no dobro nagraditi tudi ostali
strokovni, predvsem kreativ-
ni kader.
Ob vsem so v Opekarni eni
redkih, ki v Celju tudi v praksi
uresničujejo projekt P. saj vse
vlagajo v takšno proizvodnjo,
ki bo dala ob približno enakem
vložku štirikrat več dohodka.
Postopno namreč ukinjajo
proizvodnjo opeke, na račun
tega pa bodo že prihodnje leto
povečali proizvodnjo vlečenih
kimker ploščic s sedanjih 6(ii
tisoč kvadratnih metrov na n,,
lijon in pol. Tega ne bi zniofj!,
če s postopno preureditvijo ne
bi pričeli že v preteklosti; z i^.
gradnjo nove tunelske poči in
strojne transport opreme, s po.
močjo katere so tržišču že po,
nudili nekaj novosti. Z iz^iad.
njo tunelske sušilnice, v tej fa.
zi prenove so trenutno, bodu
še korak bliže k cilju - popolni
posodobitvi. Investicije se za-
radi ne4iiožnosti uvoza loteva
jo skupno 7. DO Ivo Lola Hib;i!
Železniki, kjer pa. kot piavij.
ne bo težav, saj strokovnjaki i
organizacije dobro poznajo po.
trebe. kijih imajo v Ljubečni.
Ob vsem je problem le denar
za novo opremo. Banka jim ne
stoji ob strani, kljub temu. da
bodo več kot 70 odstotkov de-
narja zbrali v Opekarni sami.
Investicijo bi lahko sicer hitro
zaključili, saj bi za preostanek
lahko dobili kredit dobavitelja
opreme, a se bojijo nenormal-
no visokih obresti, zaradi česar
bi lahko kaj hitro prišli v te-
žave.
V Opekarni se tudi priprav-
ljajo za uvajanje procesnega
računalnika, s pomočjo katere-
ga bi lahko precej znižali tudi
stroške energije, ki sedaj v ce-
lotnih stroških zavzemajo kar
40 odstotkov vrednosti, do
konca leta pa bodo dogradili
tudi novo čistilno napravo za
fluor. vredno 300 milijonov di-
narjev, ki ima prednost pred
vsemi ostalimi investicijami.
RADO PANTELIČ
V Pivovarni uspešni, a ne zadovoljni
Kljub dobrim finančnim rezultatom
prvih devetih mesecev v Pivovarni La-
ško niso povsem zadovoljni s poslova-
njem. Četudi bo dokončno oceno mogo-
če dati šele potem, ko bodo znani rezul-
tati drugih pivovarn v Jugoslaviji (za-
radi novega obračunskega sistema re-
zultati namreč niso povsem primerljivi
z lanskimi), ocenjujejo, da so poslovali
slabše kot v preteklosti.
V prvih treh četrtinah letošnjega leta
so ustvarili 20 milijard 800 tisoč dinarjev
prihodka, kar je za 91 odstotkov več kot v
enakem lanskem obdobju in za 8 odstot-
kov več kot so načrtovali. Vendar sta
ustvarjena dohodek in čisti dohodek zao-
stala za načrti, ker so se precej povečali
stroški; od lanskih so višji za 146 odstot-
kov, od načrtovanih pa za 36.
Šepa izvoz, kije za 17 odstotkov manjši
od lanskega. Od januarja do konca sep-
tembra so izvozili 10.725 hektolitrov piva
in izpolnili le 72 odstotkov načrtovanega
izvoza v letošnjem letu. česar v preostalih
treh mesecih bržkone ne bodo mogli več
nadoknaditi. Z izvozom so iztržili 700.000
ameriških dolarjev, medtem ko so uvozili
za skoraj dvakrat toliko - 1.300.000 ame-
riških dolarjev.
Drugo, s čimer v Pivovarni Laško niso
zadovoljni, je produktivnost. Proizvedli
so sicer nekoliko več piva kot so načrto-
vali. Zaostaja le proizvodnja pivskega
kvasa, ker dosedanji dobavitelj Union
noče več dobavljati surovin. Proizvodnje
piva pa praktično ni mogoče več poveče-
vati, saj so proizvodne zmogljivosti v se-
zoni popolnoma izkoriščene. Padec pro-
duktivnosti za skoraj pet odstotkov kaže
razmerje med prodanimi količinami piva
in potrebnim delovnim časom; medtem
ko so lani na eno produktivno uro proda-
li 1.203 hI piva. je letos ta količina
1,147 hI. Pri tem. da se je za 3 odstotke
povečal produktivni delovni čas, se je
precej povečal tudi neproduktivni, pred-
vsem pa izgubljeni delovni čas: prvi za 5
odstotkov, drugi pa (predvsem zaradi
bolniških in porodniških dopustov) za
skoraj 20 tisoč ur ali za 32 odstotkov;
vendar je odstotek odsotnosti z dela po
analizi občinske zdravstvene skupnosti
Laško še vedno manjši od povprečja v
gospodarstvu občine.
Ne glede na vse naštete težave pa se
Pivovarna Laško po svojem finančnem
rezultatu uvršča med uspešnejše delovne
organizacije v republiki; tako po ustvar-
jenem dohodku, kot tudi po akumulativ-
nosti. Čeprav je akumulacija za polovico
manjša od načrtovane, presega tretjino ]
dohodka in znaša 2 milijardi in pol dinar-
jev. Ob tem pa so osebni dohodki za 7
odstotkov nad načrtovanimi, medtem ko
seje čisti neto osebni dohodek na delav-
ca v primerjavi z lanskim (od januarja do
septembra) povečal za 108 odstotkov.
NADA KUMER
Poenostavimo naše sodelovanje
Ukinitev neai^tivnih hranilnih vlog je prispevek k racionalizaciji bančnega
poslovanja
Pobudo za to akcijo so prek svojih organov soo(dločanja v banki, svetov
oziroma konference varčevalcev sprožili pravzaprav varčevalci sami. Prav
zato v banki pričakujemo (jober odziv. Gre za hranilne vloge z majhnimi
zneski, na katerih ni bilo spremembe že več kot leto dni.
»Pozabljene« vloge in hranilne knjižice pa ne motijo samo varčevalcev,
ampak po nepotrebnem večajo bančne stroške in poslovanje, saj se pojav-
ljajo v rednih obdelavah, mesečno, polletno, ob obračunu obresti in podobno
ter obremenjujejo računalniške zmogljivosti ter njegov »spomin.«
Znebite se torej neaktivnih vlog in jih prenesite na tisto hranilo vlogo
oziroma hranilno knjižico ali tekoči račun, s katerim redno obračate svoj
denar, prihranke. »Pozabljene« hranilne knjižice prinesite v svojo banko LB,
kjer boste izpolnili zahtevek za ukinitev - prenos hranilne vloge. En izvod
zahtevka vam bo bančni delavec vrnil kot potrdilo za oddano hranilno
knjižico, banka pa vam bo v nekaj dneh prenesla sredstva; skupaj s pripada-
jočimi obrestmi na željeni račun ali hranilno knjižico, s katero redno poslu-
jete.
Poenostavimo vsi skupaj naše sodelovanje!
Razisifovaino deio
ni izvenšoisifo
Med spremljajočimi prire-
ditvami letošnje razstave ino-
vacij v Štorah je bil tudi po-
svet o delu z mladimi razisko-
valci, ki sta ga pripravila-
celjska raziskovalna skup-
nost in enota Zavoda za šol-
stvo v Celju. K sodelovanju so
povabili predstavnike 60 šol
v regiji z namenom, da pred-
stavijo celjske izkušnje v ak-
ciji Mladi za napredek Celja
in spodbudijo še prizadevnej-
še delo mentorjev.
Ugotavljajo namreč, da je
delo z mladimi raziskovalci
razširjeno v skoraj vseh obči-
nah na Celjskem, vendar pa
ima celjska akcija nekajletne
izkušnje in v zadnjem času ze-
lo široko zasnovo, medtem ko
v drugih občinah beležijo raz-
mah šele v zadnjem času. To
velja za velenjsko občino, kjer
so pritegnili tako osnovne kot
srednje šole. se povezali z
združenim delom in kulturni-
mi institucijami. Tudi v Žalcu
so uspešni, kjer sodelujejo os-
novne šole. povezujejo pa se
zlasti z mladinsko organizaci-
jo; nato sledijo ostale občine
na Celjskem, kjer imajo manj
učencev pa tudi manj možno-
sti. Na posvetu so tako udele-
žencem predstavili dosežke
akcije Mladi za napredek Ce-
lja, ki jo organizirajo že deseto
leto. Od prvih odzivov razisko-
valnih krožkov in klubov je le-
tos sodelovalo že 6 osnovnih in
8 srednjih šol s 45 mentorji-
Predstavili so 62 raziskovalnih
nalog, med katerimi so vsako
leto tudi inovacije.
Po navadi se raziskovalno
delo na šolah pojmuje kot iz-
venšolska dejavnost, ne pa kot
sestavni del vzgojno-izobraže-
valnega procesa. Zato imajo
mentorji pri svojem delu več-
krat težave in mnogi obupajo-
Večkrat pa so učitelji v dvo-
mih, ko gre za povezavo obsež-
nega učnega programa s spod-
bujanjem raziskovalne dejav-
nosti. Pri tem jim večkra'
manjka ustreznih znanj, saj^
zaključkom študija prekinejo
stike z visokošolslio ustanovo.
s tem pa tudi spremljanje so-
dobnih ugotovitev znanosti
so zato pri svojem delu negoto-
vi. Sicer pa programi dela
učenja v naših šolah ne spod-
bujajo raziskovalnega misije'
nja in ustvarjalnosti, kot sO
udeleženci izvedeli iz uvodne-
ga predavanja dr. Draga Žaga""'
ja s Filozofske fakultete. Zato
čaka šolnike še veliko dela. P'''
čemer pa jim mora biti v P"'
moč tudi širše okolje, če žel''
mo učence, ki bodo znali sa'
mostojno razmišljati. ,
T. CVIB^
fi. NOVEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
pokojnine za nazaj
Uelegati skupščine skup-
nosti pokojninsko i^ivalid-
jjjega zavarovanja Sloveni-
je so sprejeli postopek po
liaterem bomo v Sloveniji
postopno prešli na izplače-
vanje pokojnin za nazaj tu-
di za tiste upokojence, ki so
se upokojili pred 1. julijem
leta 1983, ko je začel veljati
jjov zvezni zakon o temelj-
nih pravicah iz pokojnin-
skega in invalidskega zava-
rovanja.
Kol verno, je bila spre-
iiiernba zakona sprejeta po
hitrem postopku v zvezni
skupščini na pobudo Zvez-
nega izvršnega sveta. Pričela
je veljati 5. oktobra z objavo
v Uradnem listu. Zakon do-
loča med drugim, daje treba
s postopnim pomikanjem
pokojnin in drugih denarnih
nadomestil iz tega naslova
preiti v šestih mesecih na iz-
plačevanje za nazaj.
Delegati na republiški
skupščini SPIZ so obravna-
vali dva alternativna predlo-
ga in se odločili za tistega, ki
je po njihovi presoji manj
boleč za vse upokojence, ki
jih zakon prizadene, teh je pa
tri četrtine vseh, ki prejema-
jo pokojnino ali kakšno dru-
go obliko pokojninskih da-
jatev. ^
Postopek za postopno pre-
hajanje na izplačevanje po-
kojnin za nazaj bo potekal
takole: 1. novembra so upo-
kojenci dobili pokojnino za
november, torej še po sta-
rem. Okrog 25. novembra
bodo dobili razliko petega
medlctnega usklajevanja po-
kojnin, ki bo približno v viši-
ni ene pokojnine; 15. decem-
bra naj bi dobili pokojnino
za december. 15. januarja po-
kojnino za januar. 15. febru-
Na seji republiške skupš-
čine SPIZ so predstavniki
zveze društev upokojencev
Slovenije napovedali, da bo
njihova zveza sprožila pre-
sojo ustavnosti tega zakona
s katerim bodo vsi jugoslo-
vanski upokojenci, ki jih za-
kon zadeva, nesporno ob
eno pokkojnino prihodnje
leto.
arja pa za mesec februar. 1.
marca bi že dobili razliko k
pokojnini ob dokončni us-
kladitvi pokojnin za leto
1987. Ta razlika bo znašala
približno eno pokojnino. In
nato bi dobili 31. marca po-
kojnino za marec. S tem bi
bil dokončno opravljen pre-
hod na izplačevanje pokoj-
nin za nazaj tudi za upoko-
jence, ki so se upokojili pred
1. julijem leta 1983.
VVE
Vinko Potočnik
Amalija Olup
Aleš Kukovic
Andrej Marinčič
Aleš Marinčič
Telovadnica iz časov Avstroogrsice
Neustrezni pogoll za telovadbo v osnovni šoli Edvarda Kardelja v Slov. Konjicah
Prva telovadnica v nek-
danjem konjiškem okraju,
zgrajena v času Avstroogr-
ske, za šolsko telesno vzgojo
že dolgo ne ustreza; 456
otrok Osnovne šole Edvar-
da Kardelja v Slovenskih
Konjicah nima boljše, pred-
vsem večje, telovadnice, za-
to se skušajo prilagajati
skromnemu, prezasedene-
mu in dotrajanemu prosto-
ru. Pa ni lahko.
Poleg njih uporabljajo te-
lovadnico, dolgo samo 17
metrov in široko 9 metrov, še
športna društva, klubi in de-
lovne organizacije. Dopol-
dan se v njej gnetejo šolarji,
popoldan, po šestnajsti uri
pa še karateisti, nogometaši
prve in drugi selekcije, ko-
šarkaši prve in druge selek-
cije, člani nogometnega klu-
ba Dravinja in še rekieativci.
Telovadnica ni primerna
za večino med njimi. Tako
bo tudi še ostalo, če ne bodo
zgradili nove telovadnice. V
programu pri-dvidene^a sa-
moprispevka je označena
kot druga faza izgradnje Os-
novne šole Edvard Kardelja
(druga od treh). V prvi fazi so
zgradili dvanajst učilnic
(prav tako s samoprispev-
kom), v drugi naj bi telovad-
nico, ki bi služila tudi za tek-
movanja in rekreacijo, mož-
ne pa bi bile tudi druge pri-
reditve, v tretji pa bi končno
uredili tudi kuhinjo, potreb-
ne učne kabinete in zbor-
nico.
Slabosti telovadnice naj-
bolje poznajo tisti, ki jo upo-
rabljajo. Zato smo se o njej
pogovarjali z dvema učitelje-
ma telesne vzgoje in z
učenci.
Vinko Potočnik, učitelj te-
lesne vzgoje: »Telovadnica
ne ustreza normativom za
šolsko telesno vzgojo. Šola
bi se morala približati vsaj
ostalim šolam v občini. Se-
daj smo z veliko dobre volje,
še dokaj uspešno opravlja-
mo šolsko telesno vzgojo in s
športnimi rezultati ne zao-
stajamo. Najtežje je za otro-
ke, še zlasti učence od prve-
ga do četrtega razreda. Zanje
smo uredili telovadnico v
manjšem razredu, pa še to ni
dovolj. Neredko imajo telo-
vadbo kar v razredu."
Amalija Olup, učiteljica
telesne vzgoje: -Otroci so
ubogi. Energije imajo še in
še, pa jo morajo ves čas brz-
dati. Komaj se dobro obrne-
jo, že je pred njimi stena.
Tam. kjer so v drugih telo-
vadnicah črte. ki označujejo
konec igrišča, so pri nas zi-
dovi. V večjih prostorih
učenci nimajo orientacije in
žoga je takoj izven igrišča.
Tudi nam ni lahko. Po pravi-
lih načrtovane ure skoraj ni
mogoče izvesti, odpovedati
pa se moramo marsičemu.
Sama bi se na primer rada
posvetila ritmiki, pa ni pro-
stora.
Aleš Kukovič. učenec
osmega razrda: Telovadni-
ca sploh ni primerna. Pre-
majhna je. parket je dotra-
jan, nogometa in košarke
skoraj ni mogoče igrati, saj
vedno zadeneš ali steno ali
okno ali luč. Nižja stopnja še
tega nima. •
Andrej Marinčič, učenec
osmega razreda: -Okna so
slaba, puščajo, garderobe
skoraj ni. smo brez umivalni-
ce in stranišča. Orodje je do-
trajano. V lepem vremenu
uporabljamo tri igrišča v
parku - skupaj z učenci os-
novne šole Pohorski odred
in otroci iz vrtca.
Aleš Marinčič, učenec
osmega razreda: 'Urediti bi
bilo treba ogrevanje, zaščititi
okna in luči. Pa še to ne bi
pomagalo, saj sten ni mogo-
če premakniti. Če hočeš na
primer servirati pri odbojki,
udariš po steni. Pred šolo ni
igrišča - če gremo na štadi-
on, porabimo polovico ure za
pot."
MILENA B. POKLIC
Začel se je mesec boja proti
aikoiioiizmu
Mesec november je v vsej Jugoslaviji namenjen
boju proti alkoholizmu. Na to so opozorili že koordi-
nacijski odbori za boj proti alkoholizmu in narkoma-
niji pri socialistični zvezi na vseh ravneh.
Rdeči križ Slovenije je že pripravil informativno
konferenco o problemih alkoholizma v Sloveniji. Na
konferenci so predstavili načine zdravljenja alkoho-
lizma in narkomanije pri nas. Programe koordinacij-
skih odborov za boj proti alkoholizmu in narkomaniji
bodo v tem mesecu predstavili pri socialističnih zve-
zah v posameznih občinah. Upajmo, da bodo kon-
kretni in vsaj delno uresničljivi, kajti alkoholizem in
narkomanija v zadnjem času v Sloveniji močno naraš-
čata. 2. S.
V občini Žalec
išče delo 194
delavcev
v prejšnji številki smo pi-
o nezaposlenih v žalski
^^čini. S celjske skupnosti
^ zaposlovanje smo prejeli
'r^Plnjeni podatek, da v ob-
i'fii Žalec trenutno išče delo
'^4 delavcev, od tega pa je
'^^kdanjih delavcev LIK Sa-
■'f^ja le še 34. Do različnih
f^^vil je prišlo zaradi tega,
smo podatke o tem pov-
^^•i iz žalskega Delegata, ki
2 8a pripravili za zasedanja
.'^'Jpščin samoupravnih in-
^.^Psnih skupnosti v žalski
^^'ini. Med tem ko so pri-
jj^vljali Delegata in ga ti-
pa so se številke o ne-
^Poslenosti že spremenile,
^'■je tudi razumljivo.
Kljub naporu in utrujenosti po porodu, so mamice zadovoljne, da imajo ves dan novoro-
jenčka pri sebi. Več miru bodo imele in se še bolje lahko posvetile otroku, ko bo v sobi
manj postelj. Foto: EDI MASNEC
Danes sodobna oprema že jutri zastari
Za boljše počutje mamic z novorojenčki bi moralo biti v sobah manj postelj
Porodnišnico v Celju so
zgradili 1931. leta in je ime-
la takrat 70 postelj za mlade
mamice. Danes ima porod-
nišnično-ginekološki odde-
lek 152 bolniških postelj in
šestdeset posteljic za novo-
rojenčke, ki so v povprečju
zasedene devetdeset do sto
odstotno. Letno v celjski
porodnišnici priveka na
svet okoli 2700 novorojenč-
kov. Dnevno oddelek sprej-
me in zapusti od trideset do
štirideset pacientk.
Zaradi prostorske stiske
so vsa leta skrbeli predvsem
za funkcionalnost hiše. Pred
leti so začeli tudi z načrtno
adaptacijo. Oddelek so s
hodnikom povezali s sosed-
njimi oddelki, obnovili so
streho, ki je že povsod zam.a-
kala, zamenjali so okna, ob-
novili pročelje, v drugem
nadstropju so dokončno pre-
novili sanitarije in sobe. tako
da v njih ležijo največ štiri
bolnice.
Ginekoioško-porodniški
oddelek bo ostal tudi po za-
ključku modernizacije bol-
nišnice v isti stavbi. Gre jim
predvsem za to, da povsem
izkoristijo obstoječe prosto-
re in jih uredijo tako, da bo-
do nudili čim boljši standard
bolnicam in mladim ma-
teram.
Največjo stisko imajo še v
bolnišničnem delu, kjer so
mlade mamice z novorojenč-
ki. Pred leti so sobe sicer
prenovili, ker so bile te pre-
hodne, toda še vedno leži v
eni sobi od šest do osem
otročnic, v marsikateri sobi
še nimajo tekoče vode, po-
manjkljivo so urejene tudi
sanitarije. Tujih v programu
prenove čaka še veliko dela.
Sobe bi uredili tako, da bi
bile v njih le ena, dve ali tri
postelje, povijalna miza in
seveda tekoča voda. To je ze-
lo pomembno sedaj, ko so
novorojenčki podnevi pri
mamicah, ki bi v manjših so-
bah imele tudi večjo mož-
nost, da same poskrbijo za
otroke pa tudi na obisk bi
lahko prišli najbližji kar na
oddelek. Ravno obiski so ze-
lo velik problem. Kadar kdo
pride, in le kdo ne bi prišel
pogledat novega družinske-
ga člana, morajo ženske v
skupni prostor, kar je zanje
zelo naporno.
Imajo že pripravljen tudi
načrt za prenovo prostorov
za novorojenčke in nedono-
šenčke. S kakšnim inkuba-
torjem več, sedaj imajo dva,
bi lahko več nedonošenčkov
oskrbovali doma. Letno pre-
peljejo v Ljubljano do 40 ne-
donošenčkov; z dodatnim
inkubatorjem bi lahko števi-'
lo prepolovili in tako zmanj-
šali tudi stroške, ki s tem na-
stajajo. Tudi strokovno bi bi-
li tej nalogi kos, saj imajo kar
tri otroške zdravnice neona-
tologinje.
Tudi sicer je ginekološko
porodniški oddelek v Celju
izjemno dobro zaseden s
strokovnimi kadri. Primarij
dr. Slavko Peterlin je doktor
znanosti, imajo tri magistre
znanosti, več zdravnikov je
na podiplomskem in magi-
sterskem študiju. Imajo pa
probleme z ostalim osebjem.
Zlasti primanjkuje strežnic
in sester, zadnje čase tudi že
višjih medicinskih sester.
»Ne bi rekel, da smo po-
mankljivo opremljeni, na-
sprotno,« pravi dr. primarij
Peterlin. »Vendar bi potre-
bovali mnogo stvari, ki bi iz-
boljšale diagnostiko. Imamo
aparat za ultra zvok. Letno
opravimo z njim okoli šest
tisoč pregledov. Novi tovrst-
ni aparati dajejo veliko bolj-
še rezultate, imajo večje
zmogljivosti. Podobno je tu-
di z ostalimi aparaturami.
Znanost tudi na našem pod-
ročju prinaša iz dneva .v dan
nekaj novega. Če danes reče-
mo, da imamo sodoben apa-
rat, je ta že jutri lahko zasta-
rel. Lahko pa se pohavlim z
našo neutrudljivostjo pri iz-
kanju rešitev, da bi sledili
nujnim potrebam v zvezi s
tekočim nabavljanjem pri-
pomočkov za terapijo in di-
agnostiko na našem področ-
ju dela. Mislim, da bi morali
pohvaliti tiste izven zdrav-
stva, ki imajo posluh za naše
prošnje in nam pomagajo pri
nabavi pripomočkov.«
Iz sredstev za moderniza-
cijo bolnišnice, s prispevki
delovnih organizacij, pa tudi
mamic, ki so se odrekle praz-
novanju osmega marca in
darovale denar temu oddel-
ku, so nabavili že vrsto apa-
ratov: mamograf, to je rent-
genski aparat za diagnostiko
obolenja dojk, dva inkuba-
torja za novorojenčke, lapa-
roskop, to je aparat, ki se
uporablja pri diagnostiki ne-
katerih ginekoloških obolenj
oziroma notranjih genitalnih
organov, aparat za anestezi-
jo, operacijsko mizo, opera-
cijsko svetilko in še marsikaj
drugega, s čimer ^a oddelek
sodi med bolje opremljene
porodniško-ginekološke od-
delke pri nas.
VIOLETA V. EINSPIELER
6. STRAN - NOVI TEDNIK
5. NOVEMBER lap.
Sodohnelša kuhinja za vrtce
InvestIcUsko vzdrževanje vse večji problem celjskih vrtcev
v vrtcu na Mariborski ce-
sti v Celju so pred časom
uradno predali namenu no-
vo kuhinjo. Slovesnost ob
tem dogodku so združili s
prihodom Tetke Jeseni, tra-
dicionalno jesensko prire-
ditvijo za otroke in starše v
celjskih vzgojnovarstvenih
organizacijah.
Nova kuhinja je pričela
obratovani z novim šolskim
letom. Vsak dan v njej sku-
hajo več kot tisoč kosil za
otroke vzgojno varstvene or-
ganizacije Tončke Čečeve in
sicer za enote na Hudinji,
Aljaževem hribu in Centru.
Prihodnji mesec naj bi na
centralni kuhinji na Mari-
borski pesti priključili še vr-
tec v Štorah in pozneje še
vrtec v ŠkoQi vasi. Za to pa
bi potrebovali še kombi vozi-
lo. Vrtec zanj nima dovolj
denarja. Morda bo priskočilo
na pomoč združeno delo. Le-
to se je izkazalo tudi pri
gradnji nove kuhinje, ker sa-
mo z denaijem iz referen-
dumskega programa in
skupnosti otroškega varstva
ne bi zbrali 230 milijonov di-
narjev, kolikor je stala nova
stavba.
Nov objekt je na dvorišču,
za vrtcem. Poleg sodobno
opremljene kuhinje in skla-
dišča sta tu še dva jashčna
oddelka. Oba sta že zasede-
na, saj je bilo letos ravno za
jashčne oddelke še izrazito
veliko povpraševanje zaradi
Investicijsko vzdrževanje
postaja vse večji problem
ne le celjskih šol, temveč tu-
di vrtcev. »I^tos smo na-
pravili načrt za investicij-
sko vzdrževanje v vseh 15
stavbah, ki so v upravljanju
naše vzgojnovarstvene or-
ganizacije, pravi Emilija
Pešec« Ugotavljamo, da bo-
mo težko zagotovili denar
celo za najnujnejša popra-
vila. Imamo pa tudi velike
probleme. V vrtcu na Mari-
borski cesti je naprimer vsa
inštalacija, razen toplotne,
zastarela in jo s sprotnimi
popravili za silo le krpamo.
V vrtcu v centru, ki je star
komaj šest let, ob nalivih
zamakajo okna v jasličnih
oddelkih, poleti pa je tam
neznosna vročina. Celo v
novi kuhinji smo imeli že
nekaj težav. Denarja za vsa
popravila preprosto, ne bo
dovolj.«
zamika, ki je nastal s podalj-
šanim porodniškim dopu-
stom. Načrt predvideva, da
bi na podstrešju te eno etaž-
ne stavbe uredili še pet igral-
nic. Kdaj? Na to vprašanje
nam zaenkrat ni znala odgo-
voriti niti ravnateljica Emili-
ja Pešec. Vse je odvisno od
denarja, ki ga zaenkrat ni do-
volj.
Z novo kuhinjo so rešili
enega najbolj perečih pro-
blemov vzgojnovarstvene
organizacije Tončke Čečeve.
Stara kuhinja v stari stavbi
na Mariborski cesti že vrsto
let ni ustrezala normativom.
Zmogljivost kuhinje pa je
daleč zaostajala za potreba-
mi, ki so bile vsako leto več-
je, saj je znano, da je pred-
vsem območje krajevne
skupnosti Hudinje precej
pomlajeno z novimi stano-
vanjskimi soseskami. Z no-
vo kuhinjo in dodatnimi no-
vimi igralnicami pa bodo
lahko v Celju dolgoročno po-
krili povpraševanje po var-
stvu predšolskih otrok. Se-
veda bodo problemi pred-
vsem zaradi neustreznih lo-
kacij vrtcev, vendar te pro-
bleme same vzgojnovarstve-
ne organizacije dokaj uspeš-
no rešujejo z medsebojnim
sodelovanjem in dogovarja-
njem tudi pri razporejanju
otrok.
VIOLETA V. EINSPIELER
Z vajo v proslavo
Zaključek meseca požarne varnosti v celjski
občini so opravili ob 40-letnici gasilskega dru-
štva v Lokrovcu. Zbrale so se enote vseh treh
sektorjev, opravile praktično vajo gašenja ob-
jekta, kjer se ukvarjajo z lesarstvom, sledilo pa
je pred gasilskim domom postrojenje vseh so-
delujočih in opreme. Raport je predsedniku
izvršnega sveta občine Celje Milošu Pešcu (tu-
di slavnostni govornik) predal poveljnik občin-
ske gasilske zveze Ivan Pasero. Zapel je edini
gasilski moški zbor v celjski občini iz GD Lo-
krovec. o pomenu obnovljenega gasilskega do-
ma, ki so ga s preko 17500 udarniškimi urami
in drugimi prispevki obnovili krajani, pa je
govoril predsednik društva Drago Lipovšek.
Na posnetku je prizor s praktične vaje. ki je
pokazal, da so gasilci dobro opremljeni in tudi
pripravljeni za intervencijo v morebitni ne-
sreči.
TONE VRABL
Mladi spet za
samopomoč
v okviru celjske mla-
dinske organizacije so že
pred dobrim letom raz-
mišljali o mladinski sa-
mopomoči, obliki samo-
organiziranja mladih
strokovnjakov, ki bi nu-
dili svetovanje ob različ-
nih problemih in teža-
vah svojih sovrstnikov.
Tako bi lahko svetovali
mlademu človeku, ki se
znajde v težavah doma, v
šoli ali na delovnem me-
stu, ki išče prvo zaposli-
tev, ki ne najde poti do
urednih institucij, ker
tega noče ali pa ne zna.
Vendar pa dlje od ta-
krat zastavljenega kon-
cepta niso prišli. Ker za-
misel ni slaba, so jo mla-
dinci v Celju začeU po-
novno oživljati, le da so
tokrat nekoliko spreme-
nili koncept. V začetku
prihodnjega leta pa naj bi
začeli delati.
Ugotavljajo, da so se v pr-
votnem konceptu preveč
osredotočili na osnovnošol-
ce in da je bilo zanimanje
tistih, ki n^ bi pomoč iska-
li, premajhno. Po novem
naj bi naprej zajeli predv-
sem mlade iz srednjih šol,
kasneje pa tudi mlade de-
lavce. Ponovno bodo izde-
lali tudi analizo o potrebah
večernega varstva otrok, ki
ga v Ljubljani že poznajo, v
Celju pa je pred letom pre-
vladalo mnenje, da takšne-
ga varstva ne potrebujemo.
Mladi se s tem ne strinj^o,
menijo pa, da bi morali v
Celju naprej poskrbeti za
prireditve, da bi lahko star-
ši sploh kam šli.
Doslej imajo zbrano sku-
pino, ki bi bila pripravljena
delati in mladim svetovati
ter pomagati. Gre za psiho-
loga, sociologa, pravnika in
pedagoga, vsak pa bo naj-
prej izdelal koncept, kako
si zamišlja samopomoč in
kje vidi pri tem svojo vlo-
go. Na osnovi tega bodo
oblikovali program dela.
Radi bi pritegnili tudi štu-
dente tistih fakultet, kjer
šolajo tovrstne kadre, saj bi
to pomenilo njihovo uspo-
sabljanje ob študiju. Mladi
bi delali prostovoljno, kas-
neje pa bi videli, če bi ta
oblika prinesla še eno malo
produkcijsko enoto v Celje.
TC
Boljši plin v Celju
Delavci celjske plinarne
zaključujejo dela na drugi
etapi priključitve celjskih
porabnikov plina na zemelj-
ski plin, ki je boljši in ima
večjo energetsko vrednost.
Do konca leta 1990 naj bi ze-
meljski plin pošiljali v celot-
no celjsko plinsko nape-
ljavo.
Zemeljskega plina namreč
ne morejo enostavno spustiti
v vse cevi, saj ima drugačne
lastnosti in je zato potrebno
prej obnoviti stare celjsi^,
napeljave. Tako bo del Celja,
nov še vedno prejemal meša,
nico propana, butana in zra.
ka, ki JO iz surovin mešajo v
Plinarni. Tako Komunalin^
delavce iz Plinarne v pnhod.
njih letih čakajo še dela na
napeljavah, ki s plinom oskr.
bujejo Otok, Zelenico, ob.
močje Zdravstvenega centra
in okolico Ulice XIV divi.
zije.
BRANE PIANO
Premalo prostora
v žalsifili vrtcih
Letos so odklonili sedemdeset otrok
v zadnjih dveh letih niso
v žalski občini zgradili niti
enega otroškega vrtca, zato
se seveda ni povečalo števi-
lo rednih oddelkov. Lani so
sicer dokončali vrtec v Li-
bojah, vendar je šlo v tem
primeru samo za preselitev
otrok v ustreznejše prosto-
re, še vedno pa so neustrez-
no urejeni prostori v Vrbju.
Poseben problem je v Žal-
cu, kjer ni mogoče zagotoviti
mest v vzgojnovarstvenih
enotah; letos so zato morali
odkloniti sedemdeset otrok.
Financiranje vzgojnovar-
stvene dejavnosti poteka na
osnovi sklenjenih samo-
upravnih sporazumov o svo-
bodni menjavi dela za tekoče
leto.
Dogovorjeni delež vzgoje v
ceni storitev znaša 45 odstot-
kov, kar je dolžna pokrivati
občinska skupnost otroške-
ga varstva, hkrati pa še vso
razliko, ki je ne združijo upo-
rabniki s prispevki k var-
stvenim storitvam. Uporab-
niki namreč plačujejo pri-
spevke v višini 35 odstotkov
od dohodka na člana družine
v preteklem letu, s tem da
znaša najvišji prispevek 55
odstotkov cene storitve.
Glede na omenjena dej-
stva o svobodni menjavi dela
in vedno večje omejevanje
sredstev skupne porabe, je
prišlo do zapletov med skup-
nostmi otroškega varstva ter
izvajalci iz sosednjih občin
Nihče namreč ni bil sezna-
njen, da so otroci, ki bivajo v
žalski občini, vključeni tud;
v vrtce sosednjih občin, de-
nar za te potrebe pa združu-
jejo v kraju bivanja. Tako je
morala žalska skupnost otro-
škega varstva od letošnjega
aprila poravnati za te otroke
razliko do ekonomske cene v
višini okrog 1,7 milijona di-
narjev mesečno. Skupnost
seveda teh sredstev ni načr-
toYala.
Še vedno je odprto tudi
vprašanje vzgoje razvojno
motenih predšolskih otrok.
Glede na specifičnost mo-
tenj v razvoju in majhno šte-
vilo teh otrok je nemogoče
ustanoviti razvojni oddelek
Nekaj takšnih otrok je sicei
vključenih v redne oddelke,
teže moteni pa so v ustreznih
oddelkih v Celju. Ker tovrst-
na vzgoja sodi v zagotovljeni
program, je žalska občinska
skupnost otroškega varstva
dolžna poravnati nastale
stroške.
V Žalcu sodijo, da za reše-
vanje vseh teh problemov,
vključno z reševanjem pro-
storskih problemov, ni odgo-
vorna le skupnost otroškega
varstva in izvajalci dejavno-
sti, pač pa bo potrebnega vei
sodelovanja z vsemi dejavni-
ki v okviru družbenopolitič-
ne skupnosti.
■JANEZ VEDENIK
Jubilej Gasilskega
društva Strmec
Gasilsko društvo Strmec
praznuje letos 80-letnico ob-
stoja. Slovesno proslavitev
obletnice bodo pripravili v
soboto, 7. novembra ob 17.
uri v osnovni šoli v Strmcu.
Že naslednji dan, v nedeljo
bo parada v vasi; igrala bo
godba na pihala, ogranizi-
rali bodo veliko gasilsko
vajo, svojemu namenu pa
bodo predali veliko kombi-
nirano vozilo TAM 190.
Gasilsko društvo Strmec
šteje 110 članov: 24 pionir-
jev, 20 mladincev, 10 članic,
50 članov in 6 veteranov.
Z veliko pomočjo kraja-
nov, Krajevne skupnosti in
DPO je društvo dobro
opremljeno. Leta 1970 so
prejeli rabljen, pri Cestnem
podjetju že odpisan, kombi
IMV. Gasilci so ga sami ob-
novili in preuredili. V 1973
letu so slovesno prevzeli no-
vo motorno brizgalno. Ob
praznovanju praznika kra-
jevne skupnosti so leta 1976
prevzeli gasilci avto IMV -
kombi. Zaradi dotrajanosti
starega gasilskega doma, ki
so ga zgradili že leta 1912 z
veliko podporo občanov, so
leta 1980 adaptirah spodnje
prostore hmeljske sušilnice,
katere so ob prazniku. 4. juli-
ju že predali svojemu name-
nu. Že naslednje leto so as-
faltirali dvorišče in dohod do
gasilskega doma. Prevzeli so
novo motorno brizgalno in
kombinirano vozilo TAM
4500. Slovesno so podpisali
listino o pobratenju z Gasil-
skim društvom Jugorje iz
Bele krajine. V letu 1982 je
nekaj gasilcev vrnilo obisk
pobratenemu društvu Ju-
gorje in jim ob tej priložnosti
podarilo kombi IMV 1600.
Ob 75-obletnici obstoja so
prevzeli v uporabo avto
TAM 2001 TS in pripravih
veliko gasilsko parado. Leta
1984 so prizidali še eno gara-
žo in sanitarije; nabavili so
terensko vozilo NIVA. Lani
so razvili pionirski prapor.
Največji pridobitek pa bo ve-
liko kombinirano vozilo
TAM 190. katerega bodo v
nedeljo, 8. novembra 1987
predali svojemu namenu.
Društvo ima veliko podpo-
ro krajevne skupnosti in Os-
novne šole Strmec.
SILVA ŠTRAVS
Svetovni prvaki zlati tudi v Kopru
Gasilstvo v konjiški občini je že vrsto desetletij odhčno organizirano. Prostovoljna
društva so po domala vseh večjih krajih in zaselkih, v najbolj oddaljenih krajih pa si
pomagajo tudi s takoimenovanimi gasilskimi trojkami. Poleg preventive pa člani tudi
veliko vadijo, saj se zavedajo, da bodo lahko samo z znanjem in dobro telesno pripravlje-
nostjo uspešno posredovali pri požarih. Med najuspešnejšimi tekmovalnimi enotami v
Sloveniji je enota gasilskega društva Slovenske Konjice, ki je osvojenemu zlatemu prizna-
nju na gasilski olimpiadi dodala še eno pomembno priznanje; naslov republiškega prvaka,
ki ga je osvojila med 26 tekmovalnimi enotami v Kopru. Še vedno pa so tudi aktualni
državni prvaki. Poveljnik društva Anton Hlastec ponosno pove, da so prej nastopali v A
kategoriji, zdaj, ko so starejši pa v B, kjer so prav tako uspešni. Stojijo od leve: Anton
Hlastec, Milan Gorenak, Avgust Musič, Alojz Hlastec, Vili Kokovič, Vih Rebernak, Franc
Žnidarko, Vinko in Drago Hlastec ter Milan Mihelak.
. T. VRABL
Salon
pohištva
v Radečah
Obnova središča Radeč je
ena izmed nalog, ki so si jo
zapisali v razvojne načrte
te krajevne skupnosti.
Z obnovo mestnega jedra
bi radi oživeli Radeče tudi
kot trgovsko središče za pre-
bivalce okohških krajevnih
skupnosti pa tudi občane i2
Posavja, ki gravitirajo na to
območje. S prenovljeno tr-
govino s pohištvom pri go-
stišču Jadran so korak dl.)^
pri uresničevanju svojih na
črtov in želja.
Salon pohištva Merxove
delovne organizacije Potroš-
nik Celje, tozda prodaja Ra
deče ima okoli 500 kvadrat
nih metrov neto prodajnih
površin. Založen je s pestro
izbiro pohištvenih progra-
mov znanih jugoslovanskih
proizvajalcev. Ponudbo s"
dopolnili še s prodajo talnih
in zidnih oblog, zaves in ^
drugimi nepogrešljivimi do-
datki za opremo stanovanja
Za obnovo so porabili 50 m''
lijonov dinarjev, prav toliK"
so vložili obratnih sredstev^
vvf
5. NOVEMBER 1987
NOVI TEONIK - STRAN 7
y laškem pričakujejo svež veter
oaiočill so se za deprofesionalizacUo pteHsednika OK SZDL_
predsedstvo OK SZDL La-
ško je sprejelo predlog o de-
pfofesionalizaeiji predsedni-
ca občinske konference le or-
ganizacije. Z odločitvijo so
namenoma pohiteli, da bi lah-
Ijo v skladu z njo pripravili
voliln«" konference. Seveda pa
to ne pomeni, da niso argu-
nientov za in proti skrbno
pretehtali.
•Odločitev ni bila lahka,.«
pravi sedanji predsednik. Zla-
to Pavčnik, "Vendar smo bili
p„ tetTieljiti razpravi enotnega
mnenja, da nam bo deprofesi-
uiiali/acija predsedniške funk-
cije prinesla več prednosti, kot
ovir. Osnovno vodilo pri tej od-
ločitvi je bilo, da z lastnim
vzgledom omogočimo večjo
odločnost pri zahtevah po po-
dobnih procesih na vseh pod-
ročjih družbene nadstavbe in s
tem pripomoremo k razbreme-
njevanju gospodarstva.«
Najbrž pa ne gre zgolj za
številčno ampak tudi kako-
vostno spremembo v sociali-
stični zvezi?
Tako je. Deprofesionaliza-
cija enega človeka, seveda, ne
bo prinesla pomembnih mate-
rialnih učinkov v družbi, pa tu-
di v sami socialistični zvezi bo
zaradi tega le nekaj več denar-
ja ostalo za različne aktivnosti.
Bolj pomembno je, da nas bo
deprofesionalizacija prisilila v
drugačen način dela. Vrsto na-
log bodo morali prevzeti nepo-
sredni aktivisti, navsezadnje
pa bo tudi sam predsednik
izhajal iz neke delovne organi-
zacije in bo zato bližji dogaja-
njem in stališčem med delavci.
Okrepiti bomo morali prosto-
voljno delo in zmanjšati število
sestankov. Ti naj bodo sklicani
le takrat, ko se v nekem okolju
pojavi problem, zaradi katere-
ga se ljudje morajar in so se
tudi pripravljeni sestati. Cilj je
torej uveljavljanje pobud od
spodaj navzgor in ne obratno.«
Ali bo neprofesionalni
pred.sednik poleg svojega red-
nega dela zmogel dosledno
opravljati svoje naloge?
■Izkušnje iz tistih občin, kjer
so tašno deprofesionalizacijo
že uvedli, kažejo, da ni delo
socialistične zveze nič slabše.
Seveda je ta hip težko natanč-
no napovedovati, kako bo pri
nas. Menim pa. da bomo z iz-
borom pravega kandidata in z
ustreznim dogovorom s tisto
delovno organizacijo, v kateri
bo zaposlen, zagotovili uspeš-
no delo. Ol) tem kot sem že
povedal da bomo vrsto nalog
prerazporedili."
Prav zdaj so po krajevnih
skupnostih organizirane pro-
gramske volilne konference.
So ljudje pripravljeni sodelo-
vati?
■ Odziv je presenetljivo velik.
V ospredju so. seveda, razpra-
ve o razvoju posameznih kra-
jev in uresničevanju progra-
mov samoprispevka. Ocenju-
jemo, da so povsod pri uresni-
čevanjusprejetih nalog uspeš-
ni, kar vliva ljudem zaupanje,
da bo tisto, za kar smo se dogo-
vorili, tudi narejeno. Bržkone
je to posledica dejstva, da v
načrte nismo vpisovali sezna-
mov želja, ampak smo se ome-
jili na tise potrebe, ki jih je gle-
de na razmere dejansko možno
uresničiti. Po prvih konferen-
cah lahko rečem, da ljudem še
zdaleč ne zmanjkuje volje za
konkretne aktivnosti, naveli-
čani pa so brezplodnega se-
stankovanja in razpravljanja.«
Ponekod trdijo, da prepro-
sto ni ljudi, ki bi v novem
mandatnem obdobju bili pri-
pravljeni sprejeti funkcije. Se
tudi pri vas srečujete s temi
težavami?
»Žal. se; vendar nam z obili-
co truda zaenkrat dobro uspe-
va reševati stanje, ko se je vse
manj ljudi v naši družbi pri-
pravljenih izpostaviti. Ob na-
kopičenih težavah so namreč
ljudje vse bolj kritični do dela
vodilnih; najprej, seveda, do ti-
stih, ki so jim najbliže - v kra-
jevni skupnosti. Ta kritična
presoja pa je včasih krivična,
saj pripisujejo posameznikom
odgovornost tudi za tisto, za
kar v resnici niso odgovorni.
Prizadevamo si, da bi v vseh
okoljih našli ustrezne ljudi, ki
bi bili sposobni čim bolje
opravljati svoje delo. S tem bo-
mo na eni strani zagotovili
uspešnost načrtovanih akcij,
na drugi pa krepili zaupanje v
socialistično zvezo.«
NADA KUMER
Nova mrliška vežica
Jurkloštersko pokopališče je majhno; na leto imajo pri-
bližno 15 pogrebov, kar je pravzaprav malo, pa vendar so v
kraju vse do letos zelo pogrešali mrliško vežico. Čeprav je v
teh krajih še ohranjena navada, da imajo mrliča do pokopa
na domu. so se - predvsem pozimi - vselej pojavljale iste
težave: zaradi oddaljenosti in slabih cest do posameznih
domačij umrlih iz bolnišnice niso mogli prepeljati do doma.
Do nujno potrebnega objekta so krajani lahko prišli le po
eni poti: sami so zavihali rokave in segli tudi v žep. lako-da je
v dveh letih ob pokopališkem zidu zrasla lična stavba, v
kateri so vsi potrebni prostori. Na pomoč pri zidavi so z
denarjem priskočile tudi delovne organizacije v občini: TIM
Laško. Ingrad. Pivovarna ter TOK in TOZD Preske Gozd-
nega gospodarstva Celje.
N. K. Foto: E. MASNEC
ČGP DELO
TOZD Novi tednik - Radio Celje
Po sklepu zbora delavcev dne 30. 10. 1987
RAZPISUJE
dela in naloge
odgovornega urednika Radia Celje
Od kandidatov zahtevamo:
- visoko ali višjo šolo novinarske ali družboslovne
smeri
- 5 let delovnih izkušenj na področju novinarstva
- poznavanje tehničnega in vsebinskega postopka
nastajanja radijskega programa
- organizacijsko sposobnost, kreativnost in komu-
nikativnost
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave s pismenimi dokazili pošljite v 15 dneh na
naslov:
NOVI TEDNIK in Radio Celje, Celje, Trg. V. kongresa
3 a v zaprti kuverti z oznako »za razpis«.
Kandidate bomo o izzidu razpisa obvestili po tem, ko
bo mnenje k imenovanju podal časopisni in radijski
svet Novega tednika in Radia Celje in bo o izbiri
odločil zbor delavcev.
Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Vodenje marketing sektorja
K; Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog mo-
rajo poleg splošnih, z zakonom o združenem delu
določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje poseb-
ne pogoje:
- visoka izobrazba ustrezne smeri in 3 leta uspešnih
[ ■ delovnih izkušenj na odgovornih delih ali
- višja izobrazba ustrezne smeri in 4 leta uspešnih
delovnih izkušenj na odgovornih delih
- obvladanje enega svetovnega jezika aktivno in
enega pasivno
- organizacijske in vodstvene sposobnosti
■i^ - pri svojem delu aktivno uveljavljanje načel samo-
upravljanja in socialistične morale
^ - kandidati morajo predložiti program srednjeroč-
nega plana za svoje področje.
Kandidat bo imenovn za dobo 4 let.
^     Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev na naslov:
LIBELA CELJE
Opekarniška c. 2, 63000 CELJE
Kadrovsko splošna služba
Z oznako »za razpisno komisijo DSSS«
v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 8
dneh po sprejemu ustreznih sklepov.
Preizkus naše obrambne sposobnosti
Združena taktična vaja Jesen 87«
Konec meseca oktobra je na območju
občin Cerknica, Ribnica in Kočevje po-
tekala združena taktična vaja (ZTV)
"Jesen 87«. Osnovni cilj vaje je bil pred-
vsem preizkus delovanja celotnega si-
stema SLO in DS. Vaja je bila največja
letos v Jugoslaviji in ponovno po trinaj-
stih letih na območju Slovenije. Na njej
so sodelovale enote kopenske vojske,
vojnega letalstva in proti zračne
obrambe JLA. enote teritorialne obram-
be in vse druge strukture sistema SLO
in DS ter prebivalstvo tega območja.
Priprave
Priprave na vajo so na tem območju
intenzivno potekale že od poletja, enote
JLA in TO pa so se pripravljale na terenu
že'od začetka oktobra. Ljudje so priprave
vzeli zares in pripadnike JLA in teritori-
jalce lepo sprejeli, saj je vsaka vaja za vse
velika preizkušnja. V nekaterih vaseh in
zaselkih so ljudje kar nekaj dni gostili
vojake, ki so se pripravljali na razne voja-
ške aktivnosti. Med njimi seje vzpostavi-
la trdna vez prijateljstva in pravega sode-
lovanja. Vaščani so vojakom spekli kruh.
ponudili pijačo in dali na razpolago pre-
nočišče, saj je slabo vreme onemogočalo
bivanje na prostem. Vojaki pa so jim v
zameno pomagali pri pospravljanju
ozimnice, pripravi drv, gradnji gasilske-
ga doma, vojaško zdravstveno osebje pa
je bilo na voljo tudi za vaščane. Skupaj so
pripravili tudi več kulturnih prireditev in
drugih srečanj, ki so vojaške in civilne
strukture samo še zbližali.
Za uvod je, pred pričetkom vojaške di-
namike na vaji. JLA organizirala na pu-
stem kraškem terenu pravo bojno strelja-
nje. To je bila tudi najzahtevnejša naloga
borbene pripravljenosti starešin in voja-
kov, kajti streljali so s pravimi granatami
in raketami, kar je tudi najboljša oblika
usposabljanja, ki se ne more izvajati in
preizkusiti v kasarniških učilnicah. Svo-
jo ognjeno moč so preizkusili s težkim
topništvom, večcevnimi metalci raket,
helikopterji, sodelovale pa so tudi oklep-
ne enote z novimi domačimi tanki M-84
in druge enote.
Mobilizacija
Na območju, kjer je potekala vaja, so
občine glede na predpostavko vojaško
politične situacije izvedle delno tajno
mobilizacijo vseh struktur SLO in DS.
Mobilizacija je dobro uspela, saj so se v
nekaj urah javili na svoja mesta skoraj
vsi vpoklicani obvezniki TO, civilne in
narodne zaščite ter drugi, ki so v raznih
organih in službah sodelovali na vaji. ,
Enote TO so takoj skupaj z JLA zasedle
pomembne položaje ob vstopu v ribni-
ško dolino in cerkniško polje. Naloga TO
je bila varovati vodna zajetja ter druge
pomembne objekte pred napadi diver-
zantov plavcga« in pristope k mestu
Ribnica. In ker te enote sestavljajo doma-
čini, ki poznajo teren m vsako stezico, jih
je bilo težko presenetiti.
Akcija napadalca
Po preseku predpostavke vaje nastopi
nova situacija, ko -plavi" (napadalec) za-
sede Ribniško dolino, pri čemer je nale-
tel povsod na močan organiziran odpor
vsega prebivalstva.
Ko sem se. kot opazovalec, prebijal v
temni deževni noči iz Cerknice proti za-
časno zasedenem ozemlju« v Ribniško
dolino, sem se skoraj izgubil, saj so bili
vsi kraji zatemnjeni, napisi krajev in
smerokazi pa prelepljeni m premaknjeni.
V - zasedeni" Ribnici so bili zidovi hiš in
ograje popisani z gesli, na avtomobilih in
izložbenih oknih pa letaki s pozivom na
odpor. Vsi sodelujoči so se zelo vživeli v
novo situacijo, ponekod morda celo pre-
več, saj so občani teh krajev postali neza-
upljivi celo do opazovalcev in novinar-
jev, kajti zlepa niso hoteli pokazati pravo
pot do položajev naših.
Vojno delovanje
Zaradi situacije na -začasno zasede-
nem ozemlju« me je samo prepustnica
vodstva vaje rešila, da sem se lahko po-
novno vrnil na stran -rdečega-.
Razpoloženje na sedežu poveljstva
JLA in republiškega vodstva vaje je bilo
zelo resno in dinamično, saj so se vršile
zadnje priprave za napad na -plavega" in
-osvoboditev" Ribniške doline.
Vodstva SLO občin in druge strukture,
ki so delovale na vojnih lokacijah, so
imele preko kurirske mreže dober pre-
gled nad dogodki v -zasedenih-- krajev-
nih skupnostih in v mestu ter na ta način
uspešno usmerjale aktivnosti splošnega
ljudskega odpora. Mladinci so kot vodiči
uspešno vodili vojake preko težko pre-
hodnih terenov v napad na enote -plave-
ga«. izvajali vrsto sabotažnih. napisnih in
trosilnih akcij. Vodstva SLO so v zaledju
poskrbela tudi za dobre obveščanje pre-
bivalstva o dogodkih na bojišču.
Veliko občanov, zlasti starejših, je na
terenu povedalo, da je v času vaje bilo
tako kot med NOB. ko so ljudje pomagali
v okviru svojih možnosti in znanja. Zato
so tudi na vaji v oddaljenih zaselkih orga-
nizirali prave partizanske čevljarske in
kovaške delavnice. Priložnost na vaji pa
so izkoristili tudi zdravstveni delavci, ki
so v osnovni šoli organizirali pravo bol-
nišnico in transfuzijsko postajo.
Osvoboditev
V zgodnjih jutranjih urah se je pričel
napad -rdečega", katerega smo spremlja-
li-opazovali iz posebnega opazovalnega
mesta, kjer so bili. poleg zveznega sekre-
tarja za ljudsko obrambo admirala Bran-
ka Mamule in člana predsedstva SFRJ
Radovana Vlajkoviča. prisotni tudi vsi
predstavniki slovenskega političnega
vodstva.
V napadu so sodelovale pehotne, arti-
Ijerijske. oklopne in druge enote JLA ter
teritorijalne obrambe. Zaradi slabega
vremena so tokrat v napadu letala zame-
njali vojaški helikopterji,- ki so zelo
uspešno odkrivali in -uničevali-- napa-
dalčeve mehanizirane enote. V popol-
danskem času pa je bil uspešno izveden
tudi letalski desant v zaledju frontne črte
"plavega-, kar je pripomoglo k hitrejše-
mu zlomu njegove obrambe.
Pritisk enot JLA in TO je bil v prodoru
proti Ribnici vedno močnejši, zato se je
napadalec moral umakniti in strukture
SLO in DS so se vrnile na svoje mirno-
dobne lokacije.
Čeprav ob zaključku končne ocene še
ni mogoče dati (analiza vaje bo gotovo
odkrila tudi določene pomanjkljivosti in
napake), pa lahko že ugotovimo, daje bil
osnovni cilj vaje na kar najbolj smotern
način dosežen. VIKI KRAJNC
8. STRAN - NOVI lUmiK
5. NOVEMBER 198^
Morasta konverzacija
za novembrske čase
Haroia Pinter: Stari časi, predstava SLG Celje
že ko sem se prvič srečal s Pinterje-
vo igro Stari časi (v ljubljanski dra-
mi so jo igrali v sezoni 1973/74, in to
na malem odru), nisem v njej odkril
niti širše vabljivosti niti pomemb-
nejše sporočilnosti. Ponovni ogled te
igre me v tem občutju potrjuje. Zakaj
in čemu je prišla na letošnji spored
celjskega gledališča, mi ostaja ugan-
ka. Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj
s to komorno zadevščino na veliki
gledališki oder.
Pinterjeva igra je izrazit primerek
konverzijske drame, izrazit do te mere,
da odrskega prostora niti ne potrebu-
je. Zadošča ji glas in glede na to bi bilo
najbolje, da bi se preselila v sebi bliž-
nji, to je radijski medij. Dialogi in mo-
nologi, ki jih poslušamo, so bolj ali
manj dolgočasni in dolgovezni, le tu in
tam jih preblisne kak ironični utrinek.
Dvomim, da je to za uporabnost in
sprejemljivost teksta dovolj.
Če so tu že kritikove težave s tek-
stom, pa moram reči, da je bila pred-
stava pripravljena brižno in premišlje-
no. Režiser Dušan Mlakar soje primer-
no posvetil gradnji nianisiranih razpo-
loženj, ki prevevajo nastopajoče ose-
be. Kor igra ne vsebuje nikakih zuna-
njih teatraličnih učinkov, se je toliko
bolj ukvarjal s kulturo govora, pri če-
mer ima gotovo pomembno vlogo tudi
lektor Jože Faganel. Na ravni govora
vidim sploh glavno vrednost te pred-
stave. Scena Svete Jovanoviča-je bila
predstavi v prid tako s svojo estetsko
stranjo (ilustrirala je nekako sterilno
srednjeslojsko okolje) kot tudi s tem,
daje oder smiselno zmanjšala. Prostor
je v tej igri sploh kočljiva zadeva, saj je
ta »soba« pravzaprav le prostor zavesti
(torej človeške notranjosti, spominov
itd.). Deloma spominja Pinterjeva igra
na-dokaj razglašeno Sartrovo eksisten-
cialistično igro Za zaprtimi vrati (en
moški in ženski), le da si osebe v Pin-
terjevi igri ne ustvarjajo tolikšnega pe-
kla kot pn Sartru. Pri Pinterju imamo
nemara opravka bolj z vicami. v kate-
rih se m ude mož Deeley, njegova žena
Kate in njegova prijateljica, njuna obi-
skovalka Anna, ko si razkrivajo svoje
odnose, poglede, spomine.
Trojica igralcev je zanesljivo in dis-
ciplinirano opravila svoje delo. Študij-
sko je bila igra za igralca zahtevna in
tudi koristna naloga. Povsem jih je iz-
postavila in terjala od njih precizno in
pretehtano psihološko igro. ki jo je bi-
lo treba vzdrževati tudi v nemih tre-
nutkih. Peter Boštjančič je suvereno
izdelal Deeleya v r^izponu od njegove-
ga iščoče raziskujočega vrtanja za
stvarmi do zaključnega zdvomljenja o
zanesljivosti stvari. Očarljiva Anna,
polna nejasnosti, spremenljivosti in
prikrite zapeljivosti, je bila Milada Ka-
lezičeva. Kot gostja je v vlogi žene Ka-
te nastopila Maja Blagovič, članica tr-
žaškega slovenskega gledališča. Poda-
la jo speva nekoliko pasivno, a erotič-
no izzivalno meščansko gospo, ki pa
na koncu zraste v samozavesti in dobi
celo zadnjo besedo. Morda omenimo
še režiserjevo metaforo za razreševa-
nje medsebojnih odnosov naših oseb:
tretje orehov.
Kar se tiče gledališke nadgradnje,
moramo oceniti predstavo Pinterjevih
Starih časov kot kar zadovoljivo.
ANDRIJAN LAH
Raziskujejo rimsko taborišče
Rimsko vojaško taborišče
v Ločici pri Polzeli, ki ga je
zgradila II. italska legija le-
ta 169 kot predstražo k pre-
hodom čez Julijske Alpe in
v Italijo, so prejšnji teden
pričeli študentje arheologi-
je ponovno raziskovati.
O tem nam je ravnateljica
Pokrajinskega muzeja Celje
Vera Kolšek povedala: -Ze
pred 25 leti je Zavod za spo-
meniško varstvo Celje zašči-
til teren Rimskega vojaškega
tabora v Ločici pri Polzeli.
Zaščita je bila v tej smeri, da
se ne sadi kultur, ki bi po-
škodov^ale globino. Tako sta-
nje je bilo vse do danes. Raz-
iskovalna skupnost Žalec se
je odločila, da naš zavod pro-
uči teren. Tako smo prejšnji
teden pričeli z geodetskimi
meritvami in manjšimi son-
za točno ugotovitev le-
.. ^iborišča. kar je osnova za
nadaljne raziskave. Predvi-
devamo, da bo ob primer-
nem dotoku denarja raziska-
va trajala več let.
Na sliki: študenta arheolo-
gije Robert Pečnik in Jure
Gospodaric pri razisko-
vanju.
T. TAVČAR

Skoraj vsak narod ima
svojo enciklopedijo. Od
včeraj jo imamo tudi Slo-
venci. To je Enciklopedija
Slovenije v izdaji Mladin-
ske knjige.
Misel o narodni enciklope-
diji seje v naši preteklosti že
večkrat pojavila. Pred deset-
letjem pa je bila izražena ide-
ja o izdaji enciklopedije Slo-
venije. Konkretno se je zače-
la rojevati v začetku leta
1981. Od takrat pa do danes
je bilo opravljeno veliko de-
lo, ki je sedaj v sodbo in upo-
rabo razgrnjeno pred nami.
Zasnova Enciklopedije je
nacionalna. Splošnih poj-
mov ne obravnava ali pa jih
ne obravnava z istih vidikov
kot splošne enciklopedije.
Njena pozornost velja pojmu
slovenskega. Njen pogled se-
ga čez državne meje, zajema
celoten slovenski etnični
prostor, poleg zamejstva tu-
di izseljeništvo in zdomstvo.
Ne zanemarja tudi prepleta-
nja domačega z drugim, šir-
šim svetovnim prostorom.
Podaja   širši,   zgodovinski
pregled posameznih podro-
čij, strok, dogajanj. S poseb-
no skrbjo sta obdelana na-
rodnoosvobodilni boj in de-
lavsko gibanje. Pozorno so
izbrana imena za biografska
gesla. Uvrščena so tudi ime-
na tistih, ki niso našega ro-
du, pa je njihovo delo za Slo-
vence in Slovenijo tako po-
membno, da jih sestavljalci
niso smeli spregledati.
Enciklopedija Slovenije
bo ob izdaji vseh obsegala
trinajst zvezkov. Izhajali bo-
do vsako leto po eden. Tako
bo Enciklopedija leta 2000
neizčrpen vir podatkov o
Sloveniji in Slovencih.
ZLATKA
MIRNIK-OVČARIČ
15. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 3. do 10. novembra
ceijski knjižnici
v dneh ob 200-letnici roj-
stva začetnika nove srbske
književnosti Vuka Karadži-
ča se je tudi Celje pridružilo
številnim krajem v Jugosla-
viji in širni Evropi, kjer so
tako ali drugače poglobili
vednost o tej izjemni oseb-
nosti. V Celju je za to poskr-
bela Knjižnica Edvarda
Kardelja z razstavo.
S sten se ozira na obisko-
valca v različnih inačicah
Vukov portret /. zavihanimi
brki in skoraj obveznim fe-:
som na glavi. V vitrinah pa
skušajo knjige, slike in delno
narodopisni predmeti pona-
zoriti njegovo življenjsko
pot, kije kozjega pastirčka iz
Tršiča vodila do uglednega
člana tujih univerz in znan-
stvenih družb, in seveda nje-
govo delo. Prvi. za nadaljnjo
usodo odločilni korak, kaže-
jo razprave o Vukovih stikih
s Kopitarjem na Dunaju.
Brez'Kopitarja ne bi bilo ne
Vuka jezikoslovca ne zbiral-
ca ljudskega blaga ne zgodo-
vinarja inkritika. Med pri-
kaz njegove črkopisne refor-
me se vpleta s slikami njego-
vo družinsko življenje. Po-
zornejši obiskovalec se zave
dejstva: kljub 13 otrokom, ki
sta jih imela Vuk in njegova
žena Dunajčanka. ni več po-
tomcev; očeta sta namreč
preživela le hčerka in sin.
Če je obiskovalec zbran in
pozoren, bo našel v kritič-
nem pismu, ki ga je Vuk po-
slal knezu Milošu Obrenovi-
ču, kako misel, ki še ni izgu-
bila svežine. Osrednje mesto
zavzema Vukovo narodopis-
no delo: zbirke ljudskih pe-
smi, pripovedk, ugank, pre-
govorov (poglejmo npr. tega-
le: Sto misli duga ne plačal).
To je tisto, ob čemer je ostr-
mela kulturna Evropa; tudi
(iocthe je bil nekaj časa med
občudovalci srbsko ljudske
pesmi.
Vukov slovar - Srpski
rječnik - srečamo v nadalje-
vanju razstave. V Srbiji sicer
požgan, je bil med mlado ge-
neracijo sprejet z odobrava-
njem. Med prednaročniki na
drugo izdajo - knjižnica ima
original - je bilo tudi 30 Slo-
vencev, od teh 11 s širšega
celjskega območja. Prek pre-
voda novega testamenta.
je postal podlaga vsem ku.
snejšim izdajam, se zaustavi,
mo pri slikah poslednjega
počivališča. Več kot 30 let po
smrti so z Dunaja prepeljali
njegove telesne ostanke v
doinovino in jih ^položili v
grobnico pri gla\rii beogiaj
ski cerkvi.
Prek skibskih knjig, ki go
v(»r(> o Vuku. prehajatno k
■poglavju- o Slovencih in
Vuku. Tu iz slik. poročil \
Bleivveis(jvih Novicah in
dveh Vukovih pisem razbe-
remo, da je bil nekajkrat na
slovenskem ozemlju (v Tr-
stu. Ljubljani. Rogaški Slati-
ni in Rimskih Toplicah). Po-;
tem so tu še razprave o Vuku
pri Slovencih, večinoma na-
pisane v zadnjem času.
Zadnji kotiček ponazarja
nekaj propagandnih prije-
mov v Vukovem letu: izdaje
koledarjev, jubilejnih
znamk, kovanca z Vukovirr,
portretom, razglednic . . .
Vse razstavljeno gradivo,
zajeto, razen redkih izjem, iz
fondov celjske knjižnice, se
torej ponuja očem in se bo
ponujalo še do 14. decembra.
B.O
»F. Prešeren« na
Madžarsko
Mešani pevski zbor France
Prešeren iz Celja, ki ga vodi
dirigent Edvard Goršič, bo
jutri odpotoval na Madžar-
sko. V Zalaegersegu bo so-
deloval na festivalu zborov
skih pesmi, posvečenemu
70-letnici Oktobrske revolu-
cije.
Živijenje in deio pionirja slovenskega fiima
Dokumentarna razstava o H^etodu Badjuri v celjskem Likovnem salonu ob 15. Tednu domačega filma
Zgodovina slovenskega filma se-
ga na začetek tega stoletja (1904),
ko je začel snemati prvi slovenski
filmski snemalec Karel Grosman;
njemu je po prvi svetovni vojni
sledil Veličan Bešter, ki je osnoval
tudi prvo slovensko filmsko pod-
jetje. Okoli leta 1925 sledimo ime-
nu Božidar Jakac in že leta 1926 se
srečamo s prvim dokumentarnim
filmskim zapisom Metoda Ba-
djure.
Metod Badjura se je >-odil leta
1896 v Litiji, šolal se je na ljubljan-
ski realki, končal grafično šolo na
Dunaju in diplomiral na Akademiji
grafičnih umetnosti v Leipzigu. Tu
je med drugim študiral fotografijo
in fotokemijo. optiko in analitično
kemijo.
V času. ko SI je film začel utirati
pot kot novo sporočilo in kot poseb-
na umetnostna zvrst, je Metod Ba-
djura prišel z njim v stik v ateljejih
UFA v neusbabelsbergu. Od prvega
stika z njim pa vse do smrti se ni od
njega ločil. Po študiju v Leipzigu se
je vrnil v' Ljubljano, kjer sije uredil
moderno klišarno, svoj prosti čas in
razpoložljiv denar pa sta z ženo. ki
je bila tudi njegov najožji strokovni
sodelavec, namenila filmu.
Filmsko delo Metoda Badjure lo-
čimo v dve glavnini: predvojni tlim
(1926-1940)     in     povojni     film
(1945-1969). Čeprav je večina pred-
vojnih filmov dokumentarnega zna-
čaja, nosijo mnogi od njih etnološko
sporočilo; so dragoceni zgodovinski
podatki, beležke iz bogate zakladni-
ce iz družbenega, kulturnega in
športnega življenja ter ljudskega
življenja. Med njimi je tudi prvi ce-
lovečerni igrani film »Triglavske
strmine«-, katerega je v kratkem ča-
su posnel v letu 1932.
V prvo obdobje sodita tudi dva
izredna filmska zapisa: »Bloški
smučarji« iz leta 1932, ki je edin-
stven filmski zapis o prastarem
smučanju ter o uporabi smuči na
svetu sploh, ter »Pohorje« iz leta
1940. kjer sledimo že pozabljenim
opravilom splavila hlodov po slapu
Šumiku. pripravljanju splavov in
splavarjem na Dravi.
Med drugo svetovno vojno se je
Metod Badjura pridružil slovenske-
mu kulturnemu molku ter ponovno
prijel za kamero po osvoboditvi
Ljubljane. Z vso gorečnostjo jo je
uporabljal vse do svoje smrti leta
1971.
V povojnem obdobju je poleg do-
kumentarnih kratkih filmov posnel
tudi vrsto odličnih umetniških fil-
mov. Ob tem izpostavimio »Lipican-
ce« (1951). Pomlad v Beli krajini
(1952). Kroparski kovači (1954). Beh
konji (1958). Brda (1960). Koledniki
(1967), Srh z Ribn-ce Urban (1968) in
Božidar Jakac (1969).
Metod Badjura ni bil samo sne-
malec, temveč je poosebljal celovito
umetniško osebnost kot režiser in
scenarist. Imenujemo ga pionirja
slovenskega filma, kajti njegovo
profesionalno delo je doseglo zavid-
ljivo raven umetniške izpovedi in
tehničnega znanja. Zanj je značilna
izredna občutljivost očesa, občutlji-
vost duha, ki se v film vtke kot liri-
čen preplet izredno senzibilnih od-
tenkov doživljanja.
Za svoje delo Metod in Milka ni-
sta zaman prejela visoka mednarod-
na in domača priznanja.
Da razstavo Metoda Badjure pri-
pravljamo ravno v Celju, ni nakluč-
je, kajti v mestu ob Savinji se odvija
že petnajsti teden domačega filma,
kjer se srečujemo s celoletno doma-
čo filmsko produkcijo in, kjer naj-
boljši prejme nagrado METODA
BADJUR.E.
V okviru te manifestacije je Li-
kovni salon Celje pripravil v sodelo-
vanju z Arhivom SR Slovenije in
strokovno pomočjo Milke Badjura
in Ivana Nemaniča dokumentarno
razstavo o delu in življenju Metoda
Badjure. Ker je bilo na razpolago
razmeroma malo dokumentarnega
gradiva pripravljenega za javno pre-
zentacijo, smo morali poseči po pr<
slikavi filmskih kadrov in preslik;
vi starih fotografij. Pri izboru p(
snetkov smo se omejili na gradiv«
katerega poseduje slovenski Arhi-
pri čemer smo morali upoštevati ti
di kakovost filmskih kopij, da srn
dobili dovolj dobre fotografske p<
snetke. Tako so zaradi slabe kopi
izpadli posnetki dveh pomembni
filmov Naši Lipicanci« in »Kolei
niki«. Slednjega smo nadomestili
ohranjenimi fotografijami. Mno
od filmov pa so skozi desetletja zai
po neznanih poteh in ostajajo le n.
hove dokumentarne številke.
Pri izbiri posnetkov iz posame
nih filmov nam je bilo osnovno v
dilo ohraniti zanimive momente (
nološkega značaja, katerim je tu
Metod Badjura poklanjal izredi
pozornost. Razstava bo opremljei
ž video posnetki nekaterih kratk
predvojnih in povojnih filmov,
njo želimo vzbuditi čimvečje zai
manje med osnovno in srednješo
ter pedagogi, kajti ime Metod E
djura je zapisano z velikimi črkai
v zgodovini slovenske films
umetnosti.
Otvoritev razstave je bila v por
deljek. 2. novembra ob 18. uri,
ogled pa bo do 18. novembra.
■   ALENKA DOMjy

NOVI TEDNIK - STRAN 9
Delavci lelena so še na strani svojega direktorla
sporna izguba in žaganje airelttorja Borisa Klančnilta
s sklepoma delavskega sveta tozda Jelen konjiškega
pravinjskega doma, da se imenuje neodvisna komisija, ki
^aj ugotovi, ali je direktor tozda Boris Klančnik odgovo-
ren za izgubo ob devetmesečju in ih je odgovoren za
obtožbe, s katerimi ga bremeni interna delavska kontrola
v delovni organizaciji, se je končal drugi del razčiščevanja
odnosov v Dravinjskem domu. Delavski svet tega tozda je
tudi potrdil devetmesečno bilanco z zahtevo po takojš-
njem preverjanju s strani SDK, ni pa, tako kot to zahte-
vajo družbenopolitične organizacije ostalih dveh tozdov
in na nivoju delovne organizacije, predlagal razrešnice za
Borisa Klančnika. Ali bo zato izguba ostala nepokrita,
razrešnica Borisu Klančniku naj bi bila namreč eden od
pogojev za solidarnost ostalih dveh tozdov pri pokritju
izgube, sedaj trenutno še ni jasno; tako kot še ni jasno, ali
bodo za tozd Jelen uvedli ukrep družbenega varstva, tako
Kot je predlagal Franc Ban, predsednik KPO sozda Merx.
Že v eni prejšnjih številk
smo poročali o nastajajočih
nasprotjih v Dravinjskem
domu in razmišljali, da vse
skupaj diši po scenariju, ka-
ko sc rešiti direktorja tozda
Jelen. Kljub zahtevi delav-
cev tozda Jelen, ki je obetala
drugačen razplet, lahko se-
daj to potrdimo. Vodstvo
sozda, delovne organizacije
ter vse DPO v delovni orga-
nizaciji (z izjemo OO sindika-
ta v tozdu Jelen) namreč
ostro obsojajo direktorja toz-
da Jelen in v večini zahteva-
jo, da mu v njegovem tozdu
izrečejo nezaupnico.
Te zahteve so sprožili na
seji organizatorjev dela in
družbenopolitičnih organi-
zacij, na kateri so obravnava-
li devetmesečno poslovanje
delovne organizacije. Seja
bo ostala v spominu tudi po
tem, da je njen večji del mi-
nil brez prisotnosti delavcev
tozda Jelen, saj sojo demon-
strativno zapustili.
i
Zapustili sejo
Po uvodni obrazložitvi po-
ilovanja, kjer so bili poudar
eni dobri poslovni rezultati
^zdov Dom in Varnost ter
i/.guba gostinskega tozda Je-
en v višini 15 milijonov di-
laijev, se je k besedi prigla-
;il Boris Klančnik, ki pa so
nu dali besedo šele na zahte-
vo njegovega sindikata. A še
)rej je bil s strani delovnega
)rc dsednika, Franja Ribiča,
iif- r pomočnika direktorja
ieiuvne organizacije opozor-
en. da lahko bilanci oporeka
am. kjer se bo o njej raz-
»ravljalo, torej na zboru de-
avcev v njegovem tozdu. na
em sestanku pa se govori
golj o poslovanju(?).
Boris klančnik je uvodo-
la povedal, da se ne strinja z
ilanco in izgubo. Zatrdil je,
a izgube z drugačno tehni-
■ 0 obračuna bilance (in brez
ršenja predpisov) ne bi bi-
;),a da ni imel vpliva na nje-
no oblikovanje. K temu je
dodal, da so stroški za skup-
ne službe občutno previsoki
(od lanskih 1,6 milijarde na
4,3 v letošnjem devetmeseč-
ju) in podal primerjavo v
dveh drugih tozdih znotraj
sozda Merx. Potem je še
vprašal, kako da so izdatki za
družbeno prehrano v pri-
merjavi z lani večji kar za 4
tisoč procentov, dnevnice za
približno 18 tisoč procentov
(od 26 tisoč din lam na 4,9
milijona letos, ob tem, da
menda razen nekajkrat
sploh niso potovali), vprašal
pa je tudi, zakaj so imeli ob
polletju za 3,4 milijona din
reprezentance, po devetih
mesecih pa jo imajo le še za
1,46 milijona. Dejal je še, da
ne podpira takšne bilance,
nato pa. ker je bil menda sce-
narij drugačen, bil preki-
njen, češ da bo bilanco tozda
Jelen obravnaval zbor delav-
cev tega tozda. Namesto tega
je delovni predsednik pod-
robno in kritično obravnaval
tisti zadnji in čustveno obar-
vani pismeni prispevek Bo-
risa Klančnika. ki so ga
obravnavale tudi vse družbe-
nopolitične organizacije v
delovni organizaciji. Bil je
daljši od Klančnika in ko ga
je ta hotel prekiniti, je bil
opozorjen, da naj prepusti
zadevo toku in da naj drugič
pač vzame apaurin. da bo
med sejo bolj miren.
Klančnik se je vseeno še
enkrat oglasil in ko je ome-
nil, da bo predlagal odcepi-
tev tozda, je zadevo prekinil
Franc Ban, predsednik soz-
da. Na njegovo intervencijo
je delovni predsednik Klanč-
niku vzel možnost kakršne-
koh nadaljne razprave. Di-
rektor tozda Jelen, ki so se
mu solidarnostno priključili
še vsi ostali delavci njegove-
ga tozda, je zapustil sejo. De-
mokracije je bilo s tistim tre-
nutkom konec, ali pa se je
šele začela. Kakor za koga,
saj do konca seje ni bil več
nihče prekinjen.
Poglejmo si v oči
v nadaljevanju sestanka
so najprej podale svoja sta-
lišča posamezne družbeno-
politične organizacije tozdov
in delovne organizacije ter
centralni delavski svet. Ker
so si stališča bolj ali manj
podobna kot jajce jajcu, na-
vajamo bistvene ugotovitve.
Vsi se strinjamo s politiko
vodstva delovne organizaci
je in dajejo vodstvu še naprej
podporo. Menijo, daje edini
namen Klančmkovega pisa-
nja doseči razdor v delovni
organizaciji, daje njegova tr-
ditev o kvazi samoupravlja-
nju v delovni organizaciji
lažna in nesramna, da je za-
vajal širšo javnost in da zato
zahtevajo njegovo odgovor-
nost in odstop. Interna kon-
trola, ki je bila menda v za-
dnjem času poprecej pogo-
sten gost v hotelu Dravinja,
kar je seveda prav, bremeni
Klančnika z že zadnjič ome-
njenim zaprtjem poslovne
enote Konjičan, s tem, da ne-
kateri delavci niso opravili
potrebnih živilskih pregle-
dov, da je bil tudi večkrat
opozorjen na tehnične po-
manjkljivosti v skladišču, da
je odgovoren za nepravilno-
sti pri vodenju dnevnega
obračuna ter da ima malo-
maren odnos do družbenega
premoženja.
Ob koncu je svoje razmi-
šljanje dodal še Franc Ban.
ki jc ob tem. ko seje vprašal,
kje je jedro spora, predlagal
odgovornim v delovni orga-
nizaciji, da ga delijo v dva
dela. Prvi je ta, da naj ne mu-
čijo delavce s številkami, saj
je to stvar stroke in drugi,
večji problem, da Klančnik
ni pripravljen na timsko-de-
lo. Ob tem. da je Klančnik
tudi zavedel svoje delavce, je
rekel, da bo moral izvršni
svet sklepati o ukrepu druž-
benega varstva v tozdu Je-
len, vodstvo Konusa pa je
treba opozoriti na namerava-
no odcepitev.
Naslednjega dne, na zboru
tozda Jelen, so delavci še na-
prej podpirali svojega direk-
torja. Predstavniki DPO,
centralnega delavskega sve-
ta in interne kontrole so po-
novno prebrali svoja stališča
in ugotovitve, Klančnik je še
naprej trdil, da so jim izgubo
naprtili; odgovora v tej smeri
ni bilo in vse skupaj je ka-
sneje rešil delavski svet s
sklepi, napisanimi v uvodu
tega članka. Ali bo pogojna
solidarnost dveh tozdov do
tozda Jelen izpolnjena, ni
jasno, vsekakor pa ob precej-
krat omenjani solidarnosti,
ki menda v tem kolektivu ni-
koli ni zatajila, grožnja z ar-
gumentom, "če ne odstavite
direktorja ne bo pokrita iz-
guba,« ni poštena; sploh če
upoštevamo, da bi se izguba
lahko krila kako drugače,
kar je v razpravi povedal tu-
di Albin Cocej, družbeni
pravobranilec samoupravlja-
nja. A glavni razlog, da lahko
postopek za razrešnico Bori-
sa Klančnika imenujemo po
gozdarsko odžagati, je ta. da
delavci tozda Jelen do danes
niso dobili odgovora o tem.
zakaj imajo izgubo, zakaj so
stroški skupnih služb tako
visoki, torej tisto, kar so žele-
li zvedeti že na svojem sindi-
kalnem sestanku. Namesto
tega so zvedeli le za oceno (ki
je bolj obtožba) tistega, kar
je Klančnik napisal, teksta,
iz katerega so vsi, ki so v ob-
tožnici sodelovali, potegnili
le napake, z vsem ostalim,
kar je bilo namenjeno stro-
kovni debati (in ne obtož-
bam, kot je bilo obravnava-
no) pa so pometli v stilu, da
sta gospodarjenje in vsa po-
slovna politika DO zelo do-
bra in da o kakšnem izboljša-
nju nima smisla govoriti.
Če je samoupravljanje do-
bro, kot trdijo v Dravinj-
skem domu. potem je čas, da
v tozdu Jelen po enem mese-
cu že dobijo svoj odgovor.
Izgovor, da ni vse v števil-
kah, da s tem delavcev ne
kaže obremenjevati, je jalov.
Ali je bolje, da se delavci le
sprašujejo, od kod takšna re-
prezentanca in kdo med nji-
mi je zapravil za nekaj tisoč
odstotkov več dnevnic kot
lani m druge hude obtožbe,
ali pa je bolj zdravo najprej
razčistiti to, potem pa sekati
glave?
Povsem jasno je. da gre v
delovni organizaciji sedaj za
razhajanja pri pogledih na
vodenje delovne organizaci-
je in tozda Jelen, kar se ni
razreševalo na strokovni rav-
ni takrat, ko bi se moralo. Že
pred enim letom je ostal
Klančnikov predlog v preda-
lu, njegovih mnenj niso upo-
števali (ne tako ne drugače)
niti o njih niso razpravljali.
Zato je prišlo do epiloga,
kjer se delijo nizki udarci.
Da se delavci tozda Jelen še
vedno borijo zgolj za pravico
in tudi spravo v delovni orga-
nizaciji pa je potrdila tudi
Ivanka Obrul. poslovodkinja
poslovne enote Jelen, ki je
vodst\'u delovne organizacije
še enkrat zatrdila, da nimajo
delavci ničesar proti njim.
temveč da zahtevajo realni
obračun; to. da bodo vedeli
kakšni in kolikšni so njihovi
stroški, kar bi bilo najbolj po-
šteno. Poudarila je tudi. da ni-
so hoteli razprtij in nepošteno-
sti saj hočejo, da si v delovni
organizaciji še lahko pogledajo
v OČI. Vprašala je tudi. zakaj
direktorju niso dali pomoči, če
je slabo delal, v kar pa je tudi
podvomila in še dodala, da bi
bilo veliko bolj pošteno, če bi
mu to povedali v oči, ne pa
zadeve pripravljali za njego-
vim hrbtom. Na tak način ne
morejo biti zdrav kolektiv. Za-
ključila je s tem. da so si ugled
v javnosti verjetno že precej
zapravili, vendar pa bodo v
tozdu naredili vse. da bodo še
naprej tako dobro delali. Na
zastavljena vprašanja, tako kot
že mnogokrat, ni dobila odgo-
vora. Škoda, da se to dogaja v
eni najboljših gostinskih orga-
nizacij v regiji.
RADO PANTELIČ
Skupno za
razvoj turizma
Uspešnejši razvoj turiz-
ma na Celjskem lahko pri-
čakujemo le s skupnimi
prizadevanji in napori
vseh. ki se ukvarjajo s to
dejavnostjo, so menili na
skupni seji odborov Celj-
ske turistične zveze m Po-
slovne skupnosti za turi-
zem.
Gostinske organizacije
združenega dela so nosilke
razvoja gostinstva in turi-
stičnega razvoja, kar v
zdajšnjih časih ni prav nič
lahka naloga. V tem jim s
pripravo turističnih prire-
ditev, skrbijo za lepše oko-
lje in vzgojo turističnega
podmladka stojijo ob strani
tudi v vseh turističnih dru-
štvih, s skupnim dogovar-
janjem in usklajevanjem
dela pa bodo sodelovanje
lahko še okrepili. Na skup-
ni seji so predstavniki obeh
turističnih organizacij raz-
pravljali tudi o težavah, ki
zavirajo razvoj turizma,
omenjali pa so predvsem
pereče ekološke probleme
na našem širšem območju,
neenak položaj gostinstva
družbenega in zasebnega
sektorja, nizke osebne do-
hodke zaposlenih v gostin-
stvu ter premajhno skrb za
vzgojo, kakovost dela in
pripravo prireditev.
ZORAN VUDLER
Drsalke in »hujta repa«
Logarslta dolina naj bi izboljšala turistično ponudbo
Kdor se danes odpravlja v
Logarsko dolino, od izleta
ne pričakuje kaj več kot uži-
vanje v lepotah narave. Če
je zraven še vesela družba,
zna biti prav prijetno, a go-
stincem v tem lepem košč-
ku Slovenije takšna ponud-
ba ne obeta kaj prida iztrž-
ka. Že to zimo pa naj bi se
Logarska prebudila iz dol-
goletnega spanja in svoji
očarljivosti pridala še ne-
kaj drugih privlačnosti.
Tisti, ki naj bi spečo lepoti-
co predramil iz slepe zavero-
vanosti vase. je pred tremi
meseci prevzel vodstvo Izlet-
nikovega planinskega d(jma
v Logarski dolini. Ime mu je
Drago Matjašič in sam zase
skromno pravi, da ni nika-
keršen čuclodelnik ter da'bo
nova ponudba, ki jo snuje,
rezultat prizadevanj vseh tu-
rističnih delavcev v tem kon-
cu. Pa vendar je prvi vtis tak-
šen, da je prav on tisti člo-
vek, ki zna zagrabiti stvari na
pravem koncu.
Prvo. kar sem ugotovil,
ko sem prišel v Planinski
dom, je bilo. da moramo
spremeniti ponudbo hrane
in pijače. Ne vem. zakaj, Slo-
venci tako radi ponujamo tu-
je specialitete. na domače
žgance, bujto repo. pečenice.
sirove štruklje, mrežno pe-
čenko in druge dobrote pa
kar pozabljamo. Žalostno je.
da moramo sredi naravnega
rezervata divjadi, hoditi oku-
šat divjačino v Zagreb.«
V Planinskem domu so že
spremenili jedilni list. Zdaj
so na njem domače in lovske
jedi. Ob še tako dobri hrani
pa človeku kmalu postane
dolgčas, zato niso zanemarili
zabave. V mesecu novembru
bo prijetno razpoloženje v
restavraciji vsak večer
ustvarjal Karli Gradišnik na
citrah ob petkih in sobotah
bo ples. Pa tudi to še zdaleč
ni dovolj.
-Ugotovil sem. da se za-
čnejo gostje po treh dneh bi-
vanja pri nas dolgočasiti.
Sprehodijo se lahko do slapa
Rinka. se povzpnejo na
Okrešelj ali obiščejo Roba-
nov kot. potem pa ne vedo
več. kaj bi počeli. Zato bomo
pripravili izlete z vodičem do
koč v planinah okrog Logar-
ske. Škoda le le, ker se te
koče jeseni tako hitro zapira-
jo. Skušali bomo doseči, da
bi vendarle nekoliko dlje ob-
držali odprta vrata. Dogovar-
jamo pa se tudi, da bi naši
gostje v teh kočah dobili
obrok, ki ga plačajo v pen-
zionu."
Drago Matjašič v Logarski
dolini torej ne vidi samo
Izletnikovega doma, katere-
ga vodi. Nasprotno: njegovo
trdno prepričanje je. da mo-
rajo turistične agencije po-
nujati Logarsko dolino v ce-
loti.
V Izletnikovem Planinskem
domu bomo 20. novembra pri-
pravili javno radijsko oddajo.
Pričela se bo ob ?A. uri, ker pa
pričakujejo veliko zanimanje,
v domu priporočajo rezerva-
cije. Na javno radijsko oddajo
bodo potovali tudi štirje na-
grajenci Petkovega mozaika
Radia Celje. V prvi oddaji si
je pot in nagradni penzion za
dve osebi s pravilnim odgovo-
rom na vprašanje priboril
Aco l'cpevnik, še trije potniki
pa bodo znani v prihodnjih
treh oddajah.
-Ne vem, zakaj naj bi bil:
turistični in gostinsl^ delav-
ci ljubosumni drug na dru-
gega. Čim več nas je dobrih,
tem bolje je za vse skupaj,
saj bo to zagotovilo, da bodo
gostje prišli. Upam, da se bo
mo-pozimi uspeli dogovoriti
za enoten nastop navzven,
tako da bi spomladi lahko
začeli s povsem novo ponud-
bo. Nekateri so že pokazali
pripravljenost za sodelo-
vanje.«
Dobra ponudba pa sama
od sebe še ne bo pritegnila
gostov. Morali jo bodo tudi
ustrezno predstaviti.
»Tragedija je, da v vsej Lo-
garski ni nekega informativ-
nega centra. Da o tem, da ni-
mamo niti plakatov, niti pro-
spektov, ne govorim. Gostje
sprašujejo po tem pa jim ni-
mam kaj ponuditi. Bitka za
gosta j,e dandanes tako moč-
na, da moraš biti z^lo agresi-
ven, da gosta sploh dobiš. In
ko pride, ga moraš znati (jb-
držati.
Sobesednik lahkcj mimo-
grede našteje cekj kopico po-
manjkljivosti, zaradi katerih
se bo gost prihodnjič rajši
odločil za kakšen drug turi-
stični kraj.
-Sodobni gost ima denar
in ga želi zapraviti, a ga nima
kje. Trgovine so ob sobotah
in nedeljah zapite, ponudba
je skromna. Tujci nimajo ob
teh dnevih kje zamenjati de-
viz. Možnosti za zabavo ali
rekreacijo - razen hoje - sko-
rajda ni. Vse to bomo morali
spremeniti.«
Že to zimo se gostom v Lo-
garski obeta nekaj več živah-
nosti; Drago Matjašič že vidi,
kako naj bi se bližnji travnik
spremenil v naravno drsališ-
če, s športnim društvom naj'
bi ponovno oživili bližnje
smučišče, za smučarje teka-
če pa bi lahko logarska po-
stala pravi raj.
-Možnosti je veliko, le d(.
bre volje je marsikdaj pre-
malo, A verjamem, da bomo
v zastavljenih načrtih uspeli.
Vsega sicer ne bomo mogli
uresničiti naenkrat, prepri-
čan pa sem. da bomo Logar-
sko dolino naredili za gosta
veliko bolj privlačno kot je
danes. Z več gosti bo zago-
tovljen tudi boljši zaslužek
za nas. gostince. Dobro pla-
čan, zadovoljen gostinec pa
bo tudi bolje delal, kar bo
spet pripomoglo k dobremu
počutju gostov. Žal se zaen-
krat ta začarani krog vrti še v
obratni smeri.«
Morda pa ni več daleč čas. ko
bo ta krog ubral pravo smer. Iz
smelih načrtov Draga Matjaši-
ča veje zaupanje, da bo Logar-
ska dolina v turistični ponudbi
-moje dežele« dobila tisto me-
sto, ki ji gre. Naravnim lepo-
tam morajo zdaj svoje pridati
še ljudje.
NADA KUMEK
Zdravilišče Dobrna
vas v tem tednu
vabi:
5. 11. na zabavno prireditev
z ekipo MOPED SHOVVA -
TOF, RIFLE, MAJA. Za
glasbo bo poskrbel
ansambel Oliver Tvvist.
Rezervacije tel. 778-000
7. 11. na vinsko trgatev v
restavraciji Hotela Dobrna.
Družabne igre in običaje ob
trgatvi bodo predstavili
folkloristi skupine Antona
Tanca iz Marije Gradca pri
Laškem. Zabaval vas bo
Celjski instrumentalni
kvintet. Rezervacije tel. 778-000.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
5. NOVEMBER 1987
Če bo kmet bogat, bo bogata tudi družba
Zlatko Kunst bo mesto prepustil mlajšim
Kmetijec po poklicu, kmeti-
jec po srcu, kmetijec po pame-
ti. Zlatko Kunst, vodja zdru-
žene enote Imeno v temeljni
organizaciji Kooperacija
Hmezadovega Kmetijskega
kombinata v Šmarju. Čez dva
meseca bo upokojenec. Skro-
men, delaven, tih človek, ki se
razvname takrat, ko pripove-
duje o neumnostih v našem
kmetijstvu in naši družbi nas-
ploh. To ga boli, skrbi.
Ko sva napeljevala tale raz-
govor, ni hotel veliko govoriti
o sebi, o človeku, ki že več kot
štirideset let dela v kmetijski
organizaciji in zadnjih sedem-
najst let na zadružni enoti v
Imenem. »Ko smo pred se-
demnajstimi letL organizirali
odkup mleka na tem območju,
je bila proizvodnja borih pol
milijona litrov, danes pa se je
le-ta potrojila. Žal pa pri pol-
drugem milijonu litrov stojimo
že tri leta in vlagamo vse napo-
re, da nam ta količina ne upa-
de. Trg s svojimi neusklajeni-
mi cenami nam dela veliko
škodo," je začel pripovedovati
in nadaljeval, da na začetku v
teh krajih ni bilo niti enega so-
dobno urejenega hleva, danes
pa jih je že okoli stošestdoset.
»Nekateri nam vse te nalož-
be očitajo, češ da dajejo pre-
malo. Če tega ne bi počeli, bi
kmetijstvo stagniralo, treba je
s časom naprej,« nadaljuje in
pove, da je v okviru zadružne
enote Imeno 280 kmetij,
usmerjenih v živinorejo, v pita-
nje živine in proizvodnjo mle-
ka. Močna je tudi proizvodnja
pujskov, vzreja in pitanje be-
konov. Območje je znano tudi
po vinogradništvu. Letna pro-
izvodnja, ki JO beležijo na enoti
v Imenem je okoli petsto gove-
jih pitancev, blizu dva tisoč
prašičev, okoli 250 pitanih te-
let do teže 250 kilogramov in
približno petsto pitancev do
teže stotih kilogramov.
Nad vso to proizvodnjo bdita
po strokovni plati dva kmetij-
ska pospeševalca in en molzni
kontrolor. Tudi na enoti v Ime-
nem so v zadnjem času število
zaposlenih zmanjšali da bi bila
produktivnost čim boljša.
Na vprašanje, kako je danes
z odkupom živine, za katero je
znano, da je dolga leta »uhaja-
la« čez Sotlo, na hrvaško stran,
je Zlatko Kunst odgovoril:
»Srečujemo se z različnimi po-
gledi na razvoj kmetijstva, ki
med republikami niso usklaje-
ni. Zaradi neusklajenih cen
smo imeli dolga leta težave z
odkupom oziroma odlivom ži-
vine na Hrvaško. Danes nam je
uspelo te trende skorajda zau-
staviti, ko si v kombinatu pri-
zadevamo, da bi bile odkupne
cene med republikama uskla-
jene. To, seveda, počenjamo na
stroške kombinata, s tem pa
zmanjšujemo lastno akumula-
cijo in možnosti za vlaganja, za
razvoj.   Slovenska   skupnost
namreč nima posluha za vskla-
jevanje teh cen in tako mora-
mo jemati iz lastnega žepa. da
pri nas pridelana hrana ostane
pri nas."
Njega dni so bila na območju
Obsotelja pšenična polja, po
drugi vojni pa je poljedelstvo
izpodrinila živinoreja. V vses-
plošni bitki za hrano pa dobiva
pšenica spet svoje mesto; širša
družbenopolitična skupnost
postavlja zahteve po pridelku,
odkupu. »Zagotoviti potrebne
količine odkupljene pšenice
nam je do neke mero uspelo,
seveda pa je bilo pri tem veliko
težav. Uspevalo nam je vse do
letos, ko so se stvari precej za-
pletle. Pri sklepanju pogodb
smo se kar naprej srečevali z
upravičenimi očitki in odpo-
rom. Če je odkupna cena koru-
ze višja od pšenice, kmet zanjo
res ne more biti ogret. Tu se
spet srečujemo z nesmislom.
Povsod na svetu je pšenica
dražja od koruze pri nas pa . . .
Če hočemo, da se bo pšenica
sejala, mora biti njena odkup-
na cena vsaj tolikšna, kot je za
koruzo, sicer bodo vsa tovrst-
na prizadevanja družbe in nas
pospeševalcev zastonj.«
Kmetijski pospeševalci so ta
čas veliko na terenu, med kme-
ti. Končuje se sklepanje po-
godb za setev pšenice oziroma
prihodnji odkup, vse do konca
januarja bodo sklenjene še
ostale pogodbe. »To je zahtev-
no in zam.udno delo,- pravi
Zlatko Kunst in doda: »V mar-
sičem se je treba dogovoriti,
uskladiti, se prepričevati. Smo
v vlogi tistih, ki naj bi kmetu
nudili strokovno pomoč, na-
potke in obenem v vlogi tistih,
ki kmetu postavljamo cene.
kar pa ne gre skupaj. Naloga
pospeševalne službe bi morala
biti le stroka, ne pa urejanje
težav ob neurejenem trgu ozi-
roma neusklajenih cenah, kjer
pa smo popolnoma nemočni.«
Ve se, da vsi nesmisli kmetij-
ske »visoke« politike hromijo
odnose med kmeti-kooperanti;
vnaša se nezaupanje kmeta do
svoje organizacije, vse skupaj
pa prav nikomur ni v prid.
Kakšni so odnosi med koope-
ranti in Kmetijskim kombina-
tom Šmarje pri Jelšah? Zlatko
Kunst, ki ga dobro pozna sle-
herni kmet v tem delu občine,
te odnose takole ocenjuje: »Ti-
sti kmetje, ki sledijo ekonom-
skim gibanjem v kmetijstvu in
gospodarstvu nasploh, nam ni-
česar ne zamerijo, ker vedo, da
smo z njimi, na njihovi strani,
da se skupaj borimo za razvoj.
So pa tudi posamezniki, ki mi-
slijo, daje vse odvisno od kom-
binata, da smo mi krivi za neu-
strezne odkupne cene, za dav-
ke in vse ostalo, kar kmeta da-
nes upravičeno jezi. Včasih do-
bi človek občutek, da nekoga v
tej družbi skrbi, da bi kmet
preveč ne obogatel, jaz pa pra-
vim, da bi bila vsa družba bolj
bogata, ali pa vsaj manj revna,
če bi bili v kmetijstvu bolj bo-
gati. Če pride do nesoglasij, ne-
zaupanja, je to največkrat zara-
di cen, na katere pa nimamo
vpliva.«
Če je človek vse življenje
zvest delu, poklicu, ki ga
opravlja, se pred upokojitvijo
zamisli, se vpraša, kolikšen in
kakšen je bil njegov prispevek
tej družbi. Skratka - potegne
črto in sešteva.« Če si vsa ta
leta pošteno delal, garal z enim
samim ciljem, da bi se kmetij-
stvo na Smarskem razvijalo,
postaneš utrujen. Zatojc prav,
da grem. Imamo mlade, spo-
s(jbne kadre in njim je treba
dati možnosti, predati mesto.
Sploh ne razmišljam, da bi le
en dan -nategnil«. Mogoče bo
na začetku hudo. Pri delu so
med krneti in mano nastale
tesne vezi. ki pa se z upokoji-
tvijo najbrž ne bodo pretrgale.
Vedno bom še pripravljen po-
magati, svetovati,« razmišlja
človek, ki je na začetku svoje-
ga službovanja prepešačil kilo-
metre in kilometre po hribovi-
tem terenu, se pozneje vozil s
kolesom v mrazu, snegu, de-
ževju, v vročini, brez da bi po-
mišljal na začetek in konec
vsakdanjega delavnika. »Vse
smo delali z veseljem, z opti-
mizmom; rekli smo si: jutri bo
bofje. Danes, tik pred upokoji-
tvijo pa se sprašujem, kako bo
naprej. V kmetijstvu so bili
vedno nizki osebni dohodki.
Tu na enoti v Imenem sem se-
demnajst let in vsa ta leta, ra-
zen v letu 1985, smo dobro de-
lali, brez izgub, ves čas smo
ustvarjali čisti dohodek. To ni
bila le zasluga nas, delavcev
kombinata, pospeševalcev,
ampak tudi vseh naših km.e-
tov. Če bo vso naše gospodar-
stvo delalo tako kot smo mi, bi
bil danes tudi Kunst brez skr-
bi, kako bo shajal z borno pcn-
zi)o ..."
MARJELA AGKEŽ
Dovolj mineralnih gnojil
Ker so letos mineralna gnojila kar precej dražja kot lani,
jih letos ni primanjkovalo. Tako jih imajo pri kmetijskih
preskrbah Kmetijske zadruge Savinjska dolina še na zalogi
Na posnetku vidimo Danija Gaberšek (desno) in Jožeta
Veselic kako nakladata mineralno gnojilo KAN. Kot nam je
povedal Dani Gaberšek, kije doma iz Dobriča v KS Andraž,
imajo doma skupaj 19 ha zemlje, od tega obdelovalne deset
Če ne bi uporabljali za gnojenje mineralnih gnojil bi bil
pridelek hmelja in drugih poljščin precej manjši.
T. TAVČAB
kemična, grafična in papirna industrija
CELJE
Komisija za delovna razmerja
DSSS
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
- konstruktor detaljist
Pogoji: V. stopnja zahtevnosti - strojni tehnik ter 24
mesecev delovnih izkušenj^
- tajnica glavnega direktorja
Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti - ekonomist, 24 me-
secev delovnih izkušenj ter aktivno znanje angleške-
ga jezika
Komisija za delovna razmerja
TOZD KEMIJA ŠEMPETER
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
- čistilka
Pogoji: končana osnovna šola,
- brusilec I.
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin
ter 12 mesecev delovnih izkušenj,
- rezkalec II.
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin
ter 6 mesecev delovnih izkušenj,
- monter matric
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - kemijski procesni-
čar ter 12 mesecev delovnih izkušenj.
Komisija za delovna razmerja
TOZD GRAFIKA
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
- offset retušer
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - reprograf ter 12
mes. ustreznih delovnih izkušenj,
- vodja oddelka tiska
^Pogoji: V. stopnja zahtevnosti - grafični tehnik, 24
'mesecev ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno
znanje angleškega ali nemškega jezika,
Komisija za delovna razmerja
TOZD KEMIJA CELJE
objavlja naslednja prosta dela m naloge:
- razvojni tehnolog skupine izdelkov II.
ponovna objava
Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti - dipl. ing. kemijske
tehnologije. 48 mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
aktivno znanje, angleškega ali nemškega jezika in
pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
- izmenovodja
Pogoji: V. stopnja zahtevnosti - kemijski tehnik, 24.
mes. ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje
angleškega jezika,
- laborant 2x  •
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - laborant, 12 mese-
cev ustreznih delovnih izkušenj ter lUK tečaj,
- sestavljalec premaza II. 3x
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - procesničar in 12.
mes. ustreznih delovnih izkušenj,
- navijalec in odvijalec na PS 2x
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - procesničar in 12
mes. ustreznih delovnih izkušenj,
- upravljalec energetskih naprav 2x
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - strojne smeri, 12
mes. ustreznih delovnih izkušenj ter opravljen tečaj
ža kurjača visoki tlak,
- strugar II.
ponovna objava
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin in
6 mesecev delovnih izkušenj,
- voznik 5 t viličarja
Pogoji: III. stopnja zahtevnosti ustrezne smeri, '6
mes. ustreznih delovnih izkušenj in opravljen tečaj
za voznika viličarja,
- voznik regalnega viličarja
Pogoji: III. stopnja zahtevnosti ustrezne smeri, 6
mes. ustreznih delovnih izkušenj in opravljen tečaj
za voznika viličarja,
- pomočnik na PS 3x in 1X
za določen čas 6 mes.
Pogoji: II. stopnja zahtevnosti - opravljalec kemij-
skih naprav in 3 mesece delovnih izkušenj.
- zavijalec rol 2x
dol. čas 6 mesecev
Pogoji: II. stopnja zahtevnosti in 3 mesece ustreznih
delovnih izkušenj,
- skladiščni delavec
Pogoji: končana osnovna šola.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko socialni službi AERO, Kocenova ul. 4,
63000 Celje v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri. -
Kadrovsko-socialna služba
Sprejem za varčevalce
Ob Dnevu varčevanja so v Hmezadovi hranilno kreditni
službi v Žalcu pripravili sprejem za dolgoletne varčevalce,
ki so bih aktivni tudi pri samem delu te službe. O pomenu in
vlogi te hranilno kreditne službe, ki ima prav gotovo veliko
vlogo pri razvoju kmetijstva v žalski občini ter tudi drugod,
je govoril direktor Ernest Marine.
J. V., Foto: LJUBO KORBER
5. NOVEMBER 1987
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Odgovor na vprašanje, ki ga objavljamo danes, je
pripravil dr. Anton Mikac, pomočnik direktorja
Zdravstvenega doma Celje za strokovne zadeve.
Zakaj se tako pogosto menjavajo zdravniki v
obratnih ambulantah?
Kadrovske težave z zdravniki imamo v vseh obrat-
nih ambulantah. Pomembnejši razlogi za fluktuacijo
zdravnikov iz osnovnega zdravstva, predvsem iz obrat-
nih ambulant so:
- V obratni ambulanti je zdravnik izpostavljen stal-
nim konfliktnim situacijam v zvezi z bolniškim stale-
žem in sicer tako pritiskom delavcem za sprejem v
stalež, kot pritiskom delovne organizacije za čim nižji
bolniški stalež, česar je neprimerno manj v splošnih
ambulantah, v bolnišnicah pa tega ni;
- obveznost stalnega ukvarjanja z nemedicinsko,
predvsem socialno problematiko;
- večje in neprijetnejše obremenitve ter individu-
alna odgovornost za bolnika ob manjših možnostih
strokovnega napredovanja in nižjega socialnegr. ita-
tusa v primerjavi z zdravnikom v bolnišnični in spev •■
alistični dejavnosti, kjer se zdravnik ukvarja pr.. i-
loma samo z medicinskimi problemi in kjer je odgo-
vornost za bolnika praviloma deljena.
V TOZD Zdravstveni dom Celje si prizadevamo za
čimvečjo stalnost zdravnikov v obratnih ambulantah,
med drugim tudi z omogočanjem podiplomskega štu-
dija in specializacije iz medicine dela, prometa in
športa ter z reševanjem njihovih stanovanjskih proble-
mov skupaj s prizadetimi delovnimi organizacijami.
Ne moremo pa dodatno nagrajevati zdravnikov v
obratnih ambulantah in tudi ne vplivati na navedene
razloge velike fluktuacije.
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CELJU
»Kitijo se z
uspehi
hortikulturcev«
Dober glas o Hortikultur-
nem društvu na Polzeli je
zlasti ob organizaciji republi-
ške razstave »Hortikultura
'84« odmeval po vsej Slove-
niji. Prepričani smo, da ta-
kratna vnema prizadevnih
članov' še vedno ni popustila.
Ker dobri zgledi vlečejo, je
hortikulturno, kulturno, tu-
ristično, literarno novinar-
sko in še katero navdušenje
zajelo tudi mlade na Osnovni
šoli Vera Šlander Polzela.
Poleg učenja zmorejo
učenci na OŠ Polzela (pod
skrbnim vodstvom mentor-
jev seveda) pisano paleto iz-
venšolskih dejavnosti in v
večini teh so izjemno uspeš-
ni in izvirno, zanje so prejeli
celo vrsto zveznih in republi-
ških priznanj. Skrb za »labo-
ratorijsko« čisto šolo in oko-
lje ob njej je samo majhen
kamenček v mozaiku njiho-
vih prizadevanj, pobuda za
ustanovitev turističnega
društva v kraju, organizacija
^n izvedba prvega otroškega
turističnega festivala: TU-
RIZMU POMAGALA
LASTNA GLAVA, izdaja
TURISTIČNEGA VODNI-
KA PO POLZELI, izdaja po-
sebne tematske na turizem
uglašene številke šolskega
glasila GLAS MLADIH, sa-
ma dejavnost turističnega
podmdadka in novinarsko-li-
terarnega krožka itd., so pr-
vine, na katerih temeljijo
takšna in drugačna prizna-
nja, tudi TURISTIČNI NA-
GELJ. Komisija za podelje-
vaje turističnih nageljnov in
bodečih než pri Televiziji
Ljubljana je v utemieljitvi
zanj zapisala dobesedno:
»Televizija Ljubljana pode-
ljuje TURISTIČNI NAGELJ
Turističnemu podmladku na
OŠ Polzela za pestro in učin-
kovito turistično dejavnost v
kraju.« O rožicah in zeleni-
cah nikjer niti besede.
Lovorike, če menijo, da so
zaslužene, naj hotikulturci
kar obdržijo, učencem pa
pustijo veselje do dela, inici-
'ativnost in povsod vidne in
otipljive rezultate.
Prof. ZORAN VUDLER
Celjska turistična zveza
DANICA ZORKO
Turistična zveza Slovenije
Več reda na
ceste!
s povečanjem števila mo-
tornih koles so pešci vedno
bolj ogroženi in potisnjeni
vstran, saj človek ni nikjer
varen pred avtomobili,
predvsem pa ne pred motori-
sti, ki jih je vse več. Vedno
bolj so pešci izpostavljeni
neznosnemu hrupu in smra-
du izpušnih plinov, da ne go-
vorimo o življenjski ogrože-
nosti. Niti v parku nisi varen
pred motoriziranimi vandali
- kolesarji, ki divjajo vsepov-
sod, po pločnikih, zelenicah,
pešpoteh . . . Ali ima danes
pešec toliko pravice, da bi
imel svoj kotiček - pešpot,
kjer bi bil varen pred nasi-
ljem motoriziranih kolesar-
jev? Morda bi se v Celju dala
usposobiti cona za pešce ozi-
roma pešpot, ki bi potekala
od centra (Šlandrov trg) do
Nove vasi. Potekala naj bi po
Ipavčevi ulici, mimo bolniš-
nice, Etola, prečkala Dečko-
vo cesto, mimo 4. osnovne
šole do Nove vasi. Zdaj, ko
bo usposobljen podhod za
pešce pod železniško progo
in obvoznico na Ipavčevi uli-
ci, so za realizacijo takšne
pešpoti edina ovira nizki ob-
jekti (in žična ograja) pri
Aeru. Z malo dobre volje bi
se verjetno tudi to dalo ure-
diti pri odgovornih v Aeru in
lahko bi zaživela pešpot, ki
bi vzradostila številne obča-
ne - pešce, ki hodijo na delo
iz Nove vasi. Dečkovega na-
selja in Dolgega polja. Mi-
slim, da ta načrt ni neures-
ničljiv. Z ureditvijo cone za
pešce bi nekoliko kultivirali
naše okolje in tudi pešcem
zagotovili vs^ delček pro-
stora pod soncem. Življenje
pešca brez avtomobila,
predvsem starejšega občana,
je danes v mestu tako ali ta-
ko skoraj nevzdržno.
Zanima me, zakaj nihče ne
preganja vse številnejših
motoristov in kolesarjev,
pred katerimi nisi nikjer va-
ren. Koles s pomožnim mo-
torjem sploh ni treba regi-
strirati, zato nimajo evidenč-
nih tablic in kako naj človek
evidentira takšnega kršite-
lja? Za vožnjo m potreben
izpit, motorja i potrebno ob-
vezno zavarovati (gorje tiste-
mu, ki mu škodo povzroči
takšen kolesar - zavarovalni-
ce je seveda ne poravnajo).
Nerazumljivo je, zakaj se
kljub kaosu na naših cestah
in vse številnejšim promet-
nim nesrečam, v tej smeri
nič ne ukrepa? Zakaj ustrez
no ne spremenijo prometne-
ga zakona, da bi zahteval ob-
vezno registracijo, zavarova-
nje, da bi plačali cestno tak-
so, predvsem pa, da bi lahko
takšne motorje voziU le tisti,
ki so že stari 16 let in imajo
vozniški izpit A kategorije.
Pristojni organi ščitijo in
podpirajo tovaro Tomos, ki
ima zaradi tega koristi. Zad-
nji čas je. da se ali prepove
proizvodnja teh zastarelih,
hrupnih in smrdljivih motor-
nih koles ali pa obvezno in
takoj spremeni prometni za-
kon. V nasprotnem bo na na-
ših cestah res .zavladala pra-
va prometna džungla ...
ZDRAVKO NOSAN,
Celje
Ali prihajajo za
novinarje časi
stare
Jugoslavije?
Tudi mene je, kot mnogo
drugih, »-vznemirilo« ravna-
nje s svobodnim novinarjem
Milovanom Brkičem. Zato
podpiram stališče Katedre,
objavljeno v V^ečeru dne 14.
10. 1987. pod naslovom »Te-
žak udarec svobodi tiska«.
Če se spomnimo nekaterih
nadaljevank iz TV in zgodo-
vine predvojne Jugoslavije,
so novinarje tudi precej pre-
ganjali in zaplenjali časopi-
se. To so delali z ljudmi, ki so
pisali resnico in bili zaradi
nje kaznovani. Ali se zgodo-
vina tudi tu ponavlja? Po
zadnjih zapletih z Mladino in
Katedro mislim, da se že po-
navlja. Upam si trditi, da sta
ti dve reviji pač na udaru za-
to, ker objavljata resnico
(podčrtal J. J.). Resnica pa je
za mnoge boleča, posebno če
gre za politike. Naši novinar-
ji in karikaturisti imajo izgle-
da manj svobode kot ameri-
ški. To se že vidi po tem. kaj
vse so novinarji odkrili v
Ameriki (npr. afera Waterga-
te itd.) pa jih ni nihče prega-
njal, pa čeprav je zato letel s
položaja Nixon in še drugi.
Tuji časopisi so vsakod-
nevno polni karikatur politi-
kov, predsednikov in to v
pozitivnem in negativnem
smislu. Pri nas so zelo redke
karikature naših politikov.
Če bi naši karikaturisti ali
novinarji objavili karikature,
recimo: Šetinca, Smoleta,
Mikuliča. Fadilja Hode
(podčrtal J. J.) itd. bi bili ta-
koj obtoženi žalitev njihovih
osebnosti.
Spomnimo se karikatur
pokojnega De Gaula, na vsa-
ki s svojim dolgim nosom in
še bi lahko našteval, pa jih
nihče ni preganjal ali zaple-
njal te časopise.
Novinarja Milovana Brki-
ča so, kot je pisalo, aretirali
kot največjega gangsterja
sredi ulice in zaprli. Zanima
me, kakšen je bil postopek
aretacije Fikreta Abdiča, ki
je zagrešil milijonkrat večji
greh kot Brkič in s tem vzne-
miril celotno jugoslovansko
javnost in tudi po svetu smo
si ustvarili »lep sloves«.
V časopisju je precej pisa-
lo o grehih Fadilja Hodže (za-
to je zgoraj podčrtan). Bral
sem to predvsem v Osmici in
Dugi, kateri objavljata tudi v
redu članke brez dlak na je-
ziku. Če je vse to res, bi Fadil
Hodža moral biti že zdavnaj
zaprt in kaznovan. Če pa po-
gledate zadnjo številko Du-
ge, ga na sliki vidite smehlja-
jočega. Slika je bila posneta
na slovesnosti ob 50-letnici
prihoda tov. Tita na čelo KP
Jugoslavije. Slika ima na-
slov "Objektivno gledano«.
Ne bom več našteval, ker
kdor bere časopise in gleda
TV ve, da je že pri nas nekaj
politikov z grehi, od teh pa
nekateri sami odstopajo s
položajev, preden jih odkri-
jejo.
Članek objavite s polnim
naslovom, ker upam da z
njim nisem vnesel nemir
med državljane, ki ga bodo
brali, mislim pa tudi, da ne
bom doživel usode Brkiča
zaradi objave tega članka.
JOŽE JURC
Škofja vas
Dragocena
pomoč
Zdravje je največje boga-
stvo. In vendar ga znamo ce-
niti šele, ko zbolimo, ko smo
nemočni, odvisni od pomoči
zdravnikov in svojcev. Mar-
sikdo se ne zaveda, kako ne-
ubogljen je invalid, kako mu
prija najmanjša, pomoč, pri-
jazna beseda. Žal so redki
primeri, da ie voljan pešec
pomagati nemočnemu inva-
lidu. Tembolj je invalid hva-
ležen za vsako najmanjšo ge-
sto, ki mu je v pomoč. Odnos
do bolnega človeka je odraz
humanosti, dobre vzgoje,
človekoljubja. V okviru
Zdravstvenega doma v Celju
je vzorno urejena patronažna
- negovalna,služba. Medicin-
ske sestre Vida. Magda in vr-
sta negovalk skrbi za invali-
de, težko pokretne in nepo-
kretne bolnike. Negovalke
obiskujejo svoje varovance -
invalide na domu, jih negu-
jejo, nudijo pomoč pri toale-
ti, jih oblačijo, hranijo itd.
Ob vsej skrbni negi je tu še
prijazen nasmeh, spodbudna
beseda, ki hrabri bolnika. Ni
moč dovolj poudariti, koliko
je vredna taka pomoč in lep
odnos. Gre praktično za to,
da je nega bolnika primerno
nadomestilo za bolnico, ka-
dar zdravniška služba ni po-
trebna ob vsaki uri. Torej
razbremenitev bolnišnice,
pa še cenejša oblika.
Mene obiskuje negovalka
Jožica že več kot mesec dni.
Vedno prihaja vedra, z na-
smehom in ljubeznivo bese-
do. Pretežno eno uro ima
opravka z mano po navodilih
zdravnika. Priznati moram,
da se po vsakokratnem obi-
sku negovalke bolje poču-
tim. Mimo tega moram še
omeniti, da je patronažna
služba tudi za mojo ženo ve-
lika olajšava, ker je srčni bol-
nik in ji je negovanje v
breme.
Vsa čast in hvala celjski
patronažni službi!
prof. EGON KUNEJ,
Celje
»Zakaj tak odnos
zdravnika«
V posebni izdaji glasila de-
lavcev zdravstvenega centra
Celje »Monitor«, oktober
1987, je v rubriki »Iz sodne
prakse«, na str. 16 objavljeno
sledeče besedilo:
Citat: Pri sodišču je po za-
sebni tožbi spec. akad. st. dr.
Lešničar Gorazda, zoper
obd. Renato Mavrin bila do-
sežena sodna poravnava s
tem, da je Renata Mavrin po-
dala naslednjo izjavo:
»Podpisana R. Mavrin, ma-
serka v Zdravilišču Rogaška
Slatina, se opravičujem in
preklicujem svoje izjave zo-
per spec. int. dr. G. Desničar-
ja, dr. med. zdravnika na In-
fekcijskem oddelku ZC Ce-
lje, ki so bile objavljene v 36
št. Novega tednika dne 12. 9.
1985 v pismih bralcev na
strani 11 z naslovom »Zakaj
tak odnos zdravnika«. Moje
obtožbe so nastale v takratni
duševni stiski zaradi priza-
detosti zaradi dolgotrajnega
zdravljenja«.
Predsednik senata;
VLADIMIR KLARIČ
Kolektiv infekcijskega
oddelka ZC Celje^
priredithe
Zdravilišče Rogaška Slatina: V dvorani Zdraviliškega
doma bo v petek. 6. novembra ob 19.30 uri koncert Kvar-
teta Ingrad, v nedeljo, 8. novembra pa bo prav tako ob
19.30 uri nastopil v dvorani Zdraviliškega doma baletno-
folklorni ansambel iz Filipinov. V torek, 10. novembra bo
v Rogaški Slatini gostovala folklorna skupina France Pre-
šeren iz Celja. Predstavili se bodo na večeru jugoslovan-
ske folklore, njihov nastop pa bo v dvorani zdraviliškega
doma ob pol osmih zvečer.
Zdravilišče Dobrna: V restaraciji hotela Dobrna bo
danes gostovala ekipa Moped showa. Njihov nastop v
okviru družabnega večera se bo pričel ob 20. uri.
V soboto, 7. novembra bo v restavraciji hotela Dotrna
prikaz običajev ob vinski trgatvi in martinovanje, ki ga
bodo prikazali člani kulturno umetniškega društva Anton
Tanc iz Marija Gradca.
V petek, 6. novembra ob 19. uri bodo v avli hotela
Dobrna odprli razstavo slikarja Konrada Krajnca iz Tito-
vega Velenja.
Likovni salon Celje: V celjskem Likovnem salonu je na
ogled razstava fotografij o delu Metoda Badjure. Razstava
v Likovnem salonu je pripravljena ob Tednu domačega
filma.
Muzej revolucije: V spodnjem razstavnem prostoru
Muzeja revolucije je na ogled razstava fotografij Kako so
nastajale Ljubezni Blanke Kolak. Tudi ta razstava je
postavljena ob Tednu domačega filma.
Unionska dvorana v Mariboru: V soboto, 14. 11. ob 20.
uri bo v Unionski dvorani v Mariboru koncert Svetlane
Makarovič. Izkupiček bo šel na žiro račun Društva za
varstvo živali Maribor za izgradnjo azila za zavržene živali.
Krajevna skupnost Vrbje: V torek, 10. 11. ob 17. uri bo v
Domu krajanov otvoritev raz.stave ob 10-letnici dela ama-
terskega gledališča Vrbja, ob 19. uri Pridige Janeza Sveto-
kriškega v izvedbi kulturne skupine SVOBODA Slov.
Bistrica. Režija: Branko Gombač, dramaturg Tone Part-
ljič, izvaja Marko Cvahte; v sredo 11. 11. ob 15. do 17. ure v
Domu krajanov turnir v namiznem tenisu, v četrtek 12. 11.
ob 19. uri prireditev: mladi krajanom Vrbja. Izvedba OO
ZSMS Vrbje; prav tako v Domu krajanov.
Dom kulture Šmarje: V torek, 10. 11. ob 19. uri Avgust
Strindberg Gospodična Julija, gostovanje Prešernovega
gledališča iz Krarya. '
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Od jazza pa tio filmske glasbe
Predstavitev lilmsite giastie sliladatelia Janeza Gregorca na letošnjem Tednu domačega filma
, Janez Gregorc se je med
ustvarjalce filmske glasbe
zapisal leta 1972, ko ga je
režiser Boštjan Hladnik po-
vabil, da napiše glasbo za
film Ko pride lev. Ze nasled-
nje leto je pisal glasbo za
film Begunec, sledili pa so
filmi Bele trave, To so gadi.
Ubij me nežno. Rdeči bo-
ogie in Ljubezni Blankc Ko-
lak. Napisal je tudi glasbo
za več risank režiserja Ko-
nija Steinbacherja.
Janez Gregorc izhaja iz
glasbene družine, saj je nje-
gov oče Janko znani sloven-
ski  skladatelj  operetne in
druge sorodne glasbe. Seve-
da je v mladosti to nekoliko
vplivalo na sina, ki pa se je
tega kmalu otresel in zakora-
čil na svojo pot glasbenega
ustvarjanja. Ta pot pa je vo-
dila na področje jazzovske
glasbe, kjer se je Janez Gre-
gorc potrdil s številnimi
kompozicijami za velike ra-
dijske orkestre. Tako je go-
stoval v Zvezni republiki
Nemčiji, na Danskem in v
Avstriji.
Posebno veliko pa dela z
Big bandom ljubljanske
RTV, kjer so njegove kom-
pozicije na srečanju tovrst-
nih zasedb v Radencih že do-
bile priznanja, kot aranžer pa
je s tem ansamblom posnel
tudi veliko ploščo. Znana pa
je tudi njegova glasba za ba-
let Žica.
S pisanjem filmske glasbe
pri nas pa, pravi Janez Gre-
gorc, je težko. Največkrat jo
morajo skladatelji pisati po-
tem, ko je že ves filmski ma-
Janez Gregorc je za glas-
bo v filmu Ljubezni Blanke
Kolak na puljskem festiva-
lu dobil nagrado Zlato are-
no. Gregorc pravi, da je, po-
tem ko mu je režiser pove-
dal kakšno glasbo bi rad,
obiskal nekega starejšega
kolego, ki mu je svetoval
več starih skladb in on se je
odločil za skladbo Gledal
tvoje sem oči sanjave. ki je,
v odlični izvedbi Vlada Kre-
slina, postala hit, saj jo veli-
ko vrtijo tudi v radijskih
programih. Zanimivo pri
tem je, da je besedilo napi-
sal že leta 1943 Boris Ziherl.
terial posnet. Zato je potem
težko napisati glasbo za do-
ločene prizore, kot je na pri-
mer uvodna glasba za film
Ko pride lev. Ves prizor, v
katerem Valdez Andres igra
na marimbo, je bil posnet in
potem je bilo treba na tiste
gibe napisati glasbo. Janez
Gregorc pravi, da je sreča,
ker imamo pri nas Boška Pe-
troviča, ki je znal potem to
glasbo posneti tako, da se le
stežka opazi, da ta glasba ni
pisana prej. Podobno je bilo
tudi z glasbo za disko v vili iz
filma Ubij me nežno. Vendar
se tudi na tem področju pre-
mika na bolje in tako je za
zadnja filma Rdeči boogie in
Ljubezni Blanke Kolak napi-
sal glasbo prej.
Skorajda bi lahko rekli, da
je za filmsko glasbo Janeza
Gregorca značilno, da upo-
rablja starejše skladbe, kot
so Kaj ti je deklica in pa Gle-
dal tvoje sem oči sanjave.
Vendar skladatelj pravi, da
je vse to na osnovi dogovora
z režiserjem. Po njegovem je
posebnost te glasbe v tem,
da delaš po sliki in daje pre^
cej manj invencije, kol pri
komponiranju druge glasbe.
Janez Gregorc je sedaj za-
poslen na RTV Ljubljana v
radijski produkciji, kjer skr-
bijo, da tudi v tej hiši nasta-
ne in da posnamejo čimveč
dobre glasbe. Prav gotovo
precejšen delež k temu pri-
speva tudi Janez Gregorc.
FRANČEK PUNGERŠIČ
Foto: EDI MASNEC
Glasba za risanke ima svoje posebnosti in Janez Gregorc je to pokazal tudi s scenarijem
risanke Študent.
Janez Gregorc je na predstavitvi svoje glasbe tudi prak-
tično pokazal kako ustvarja filmsko glasbo, v živo pa je
spremljal tudi Vlada Kreslina, ki je zapel pesem Gledal
tvoje sem oči sanjave iz filma Ljubezni Blanke Kolak
Janez Gregorc se je rodil leta 1934 v Ljubljani, kjer je
končal tudi študij na Akademiji za glasbo. Kot nadarjen
glasbenik je odšel tudi v ZDA kjer je končal podiplomski
študij na Barlee colidge of music v Bostonu. Čeprav sam \
pravi, da ni nikoli nameraval postati učitelj glasbe, je bili
11 let profesor za kompozicijo in aranžmaje na Hoch-
schule fur musik v Gradcu, sedaj pa je izredni profesor na
Akademiji za glasbo v Ljubljani. j
Radojle Pavlovič
Vojaki II
Cestni odsek bodo zgtl
Regionalno cesto Črnoli-
ca-Dežno-Planina so začeli
modernizirati že pred dvajse-
timi leti, zaradi pomanjkanja
denarja pa dela še danes niso
v celoti opravljena. Cesto so
modernizirali postopno, tako
da je ostal nemoderniziran le
še najzahtevnejši odsek klan-
ca Jezerce. Sedanji cestni od-
sek na jezerskem klancu v
dolžini skoraj treh kilome-
trov je še makadamski, ima
več ostrih ovinkov in več za-
htevnih vzponov. Zaradi vse
večje obremenjenosti, nesta-
bilnih tal in neustreznosti se-
danjega vozišča je močno
ogrožena prometna varnost,
pojavljajo pa se tudi številni
plazovi in udornine. Na tem
cestnem odseku je tudi vedno
več hujših prometnih nesreč.
Ni naključje torej, da so se v
Šentjurju odločili za gradnjo
novega odseka, pri tem pa so-
delujejo pripadniki inženirskih
enot celjske garnizije. Pred
dnevi smo jih obiskali na delo-
višču, z nami pa so bili tudi
predsednik skupščine občine
Šentjur Vlado Gorjup in pred-
stavniki šentjurske delovne or-
Včasih so hila leta daljša
Čas vse prehitro polzi med prsti, pravi Avgust Lesiak iz Vinske gore
Da je čas tista vrednota,
ki nas v življenju kar naprej
preganja, smo izvedeli pri
Avgustu Lesjaku v Vinski
gori. Da so leta njega dni
dlje trajala in zdaj čas vse
prehitro polzi med prsti, pa
tako luštno je življenje, je
še dodal. Sicer pa je treba v
življenju vsako minuto,
vsako leto dobro izkoristiti
in živeti tako. da so spomin^
lepi in pričakovanja jutriš-
njega dne vselej izpolnjena
z upanjem.
-^
Polnih osem desetletij in
še kakšno leto čez je Avgust
živel tako in tudi zdaj si čas
izpolnjuje z drobnimi stvar-
mi, ki mu veliko pomenijo.
»Ne morem iz svoje kože, pa
tudi sosedje, prijatelji in
znanci mi ne pustijo, da bi
opustil čevljarstvo«, pripo-
veduje in brklja po svoji čev-
ljarski delavnici. Žena in
hčerka sta ga ob našem obi-
sku sicer prepričevali, naj
nam ne razkazuje svoje čev-
ljarske čumnate, saj lahko
pokramljamo tudi v domače
opremljeni dnevni sobi; a
kaj, ko Avgust pravi, da mu
njegova zbirka starega čev-
Ijaskega orodja veliko pome-
ni in jo rad pokaže vsako-
mur, ki ga to zanima.
Mila sreča krušne
peči
Spomini na čas, ko je bil
Avgust še vajenec in je iz
dneva v dan po šest, sedem
ur pešačil do čevljarskega
mojstra in nabiral znanje; so
še vedno živi. Žal. prav nič
lepi. saj se Avgust spominja
tudi tega, da mojster ni bil
prav nič prijazen in je svoje
učence včasih že kar trpinčil.
»Tudi pogreti se ob topli pe-
či sredi najhujše zime nismo
smeli, pa vodo smo prinašali
po strmem pobočju in če je
komu zdrsnilo - pa veliko-
krat se je primerilo kaj takš-
nega - se ni imel v kaj preo-
bleči«, niza'spomine, ki so
kljub visokim letom še ved-
no živi in urejeni v časovno
zaporedje.
»Oče ni bil dovolj premo-
žen, da bi lahko vseh šest
otrok, kolikor nas je bilo pri
hiši, razvajal z debelimi rezi-
nami kruha. Pa smo si kaj
hitro navadili na skromnost
in vzeli življenje takšno, ka-
kršno nam je bilo namenje-
no«, pripoveduje Avgust in
hkrati dodaja da se časi spre-
minjajo in si zdaj le stežka
predstavljamo, kako so vča-
sih živeh.
»Pa mi je uk prav prišel v
kasnejših letih. Čevljarstvo
je bilo njega dni cenjen po-
klic, pa še uporaben«, šega-
vo pripoveduje in se spomi-
nja tudi vojnih let. »Težko je
bilo, a reči moram, da mi je
bila tudi v teh letih sreča mi-
la. Spominjam se dogodka,
ki mi še zdaj požene kri po
žilah,« zamišljeno opisuje
svoje srečanje z okupatorski-
mi vojaki. "Srečo sem imel;
skrival sem se na zavedni do-
mačiji, gospodinja me je v
času racije potisnila pod
krušno peč in opazoval sem
nemške škornje, ki so topo-
tali po sobi, mene pa pod
pečjo niso našli«, se spo-
minja.
Včasili smo se tudi
ženiii drugače
»Cagav fant nikoli ni našel
dobrega dekleta, pa tudi de-
klin nismo preganjali naoko-
li«, se spominja časov, ko je
pogosteje kot danes zaigrala
harmonika. "Tudi zapeli
smo cesto, pa kar nahifro po-
čistili in uredili kakšen pod,
da smo zaplesali. Kmečka
opravila so se spreminjala v
praznike, veselje pa smo si
znali narediti ob vsaki priloži.v
nosti", pripoveduje in ven-
dal-le zatrjuje, da je življenj
danes veliko lepše.
»Lažje je; ljudje živimo
človeku dostojno življenje in
morda mi tudi zato čas zdaj
hitreje teče. Kar nekako pol-
zi mi med prsti in še preden
se človek dobro obrne na-
okoli je že mimo leto«, ljube-
če pogleduje po svoji druži-
ni. Pri Lesjakovih je domač-
nost in prisrčnost v pogovo-
ru kar nekaj samo po sebi
razumljivega, hkrati pa tako
močnega, da obiskovalec is-
krenost in navezanost v dru-
žini občuti že na vratih. »Ra-
di se imamo, pomagati pa si
tako moramo, da nam je v
življenju lažje«, pripoveduje
Avgust, ki ga hčerka hvali,
da kljub visokim letom še
vedno kaj poopravi na kme-
tiji in okoli hiše. »Pa kaj ne
bi delal, še vedno lahko kaj
postorim in potem tudi har-
monika lepše zapoje«, za za-
ključek pogovora veselo raz-
tegne meh svoje frajtonerice.
IVANA FIDLER
FOTO: EDI MASNEC
Sam si naredim čevlje, pa tudi drugi so z mojimi izdelki zadovoljni, saj imam dela v
čevljarski delavnici več kot preveč«, pripoveduje Avgust, pridno lošči nov par in si
zraven požvižguje melodijo iz starih časov. »To sodi zraven, kakšna popevčica pa naj
odmeva po sodobnih čevljarskih tovarnah«, dodaja.
1987
NOVI TEDNIK-STRAN 13
Boris Križmančič
Peter Centrih
Nikola Turkalj
Durini Faiaiiu
Milenko Jurec
Aleksander Kosanič
adljo cesto na Jezercah
ceneje, strokovno pa zelo dobro
ije za opravljanje po-
storitev.
tor delovne organizaci-
Knzmanič nam je po-
jse nova trasa pričenja
0 150 metrov pod kon-
tnoderniziranega dela
se trasa nove ceste
krene proti dolini Je-
, Ppteka večinoma po
>m dnu, deloma pa po
razgibanih grap in hri-
;rc vse do konca doline
sredni bližini prevala
Tam se bo odsek zno-
jučil že modernizirane-
1 ceste, ki vodi do Pla-
lesta Šentjur-Planina«
luje Boris Križmančič,
izmed prometnic koz-
1 prometnega križa, ki
1 najhitrejši dostop s
a kozjanskega predela
ke občine do večjih
jgije, kamor se vozi na
ina prebivalstva, hkra-
otavlja pretok pridela-
itijskih proizvodov in
Ckončno modernizaci-
bodo ustvarjeni pogoji
rejšo povezavo občine
inega dela celjske re-
tavjem in Dolenjsko.«'
ni klanec gradijo torej
ki inženirskih enot iz
Celja. Človek skorajda ne more
verjeti, kako zahtevno delo
opravljajo prizadevni vojaki.
Res je, da so tehnično dobro
opremljeni, toda za poseg v na-
ravo, ko so morali dobesedno
rezati cele hribe, je potrebno
mnogo požrtvovalnosti in vo-
lje. Predsednik skupščine ob-
čine Šentjur Vlado Gorjup pra-
vi: "Pripadniki enot JLA iz Ce-
lja, ki gradijo ta tako zelo za-
hteven cestni odsek, si zasluži-
jo vse priznanje. Ne le. da bodo
dela opravljena precej ceneje,
tudi strokovno bodo tako
opravljena, kot da so jih opra-
vih delavci specializiranih de-
lovnih organizacij. Prebivalci
tega predela naše občine izred-
no cenijo požrtvovalnost voja-
kov in z njimi dobro sodeluje-
jo. Eden izmed dokazov, kako
zelo cenimo njihovo delo je tu-
di ta. da so lani prejeli najvišje
občinsko priznanje-plaketo 18.
avgust.«
Da delo ni niti najmanj eno-
stavno, je povedal tudi Peter
Centrih, vodja gradbišča. Le-
tos so pričeli z deli maja in že v
začetku jim' je nagajalo slabo,
deževno vreme. Delo je bilo
težko zaradi razmočenega tere-
na, nagajali so jim plazovi, sla-
bo nosilna tla in tudi podtalna
voda. Zaradi izredne priprav-
ljenosti za delo. so naloge ven-
darle opravili tako kot so načr-
tovali. Prihodnje leto bo kla-
nec Jezerce urejen. V največji
meri po zaslugi pripadnikov
inženirskih enot celjske garni-
zije. Zapisati pa je treba tudi to,
da so se celjski inženirci izka-
zali že marsikje drugod. Radoj-
le Pavlovič, starešina inženir-
skih enot nam je povedal, da so
med drugim gradili mostove
na reki Krki v Cerkljah, zgradi-
li deset kilometrov dolgo cesto
Sevnica-Mokronog. sodelovali
pri gradnji ceste Zatrnik-Pok-
Ijuka, sabotinske ceste ter ce-
ste Ig-Zapotok, zgradili most
preko Kolpe in še bi lahko na-
števali. Samo lani so opravili
41.712 delovnih in 2603 strojne
ure. Vrednost vseh del je ne-
mogoče ovrednotiti, vsekakor
pa drži, da so vrli vojaki in sta-
rešine veliko prispevali k
splošnemu napredku in ne na-
zadnje k izvajanju stabilizacije.
Radojle Pa\ :3vič, starešina in-
ženirskih enot iz Celja: -Posebno
pozornost namenjamo varčnemu
obnašanju. Štedimo pri porabi
energije in veliko pozornosti na-
menjamo rednemu vzdrževanju
strojev. Za to pa morajo biti voja-
ki strokovno dobro podkovani,
kajti ni enostavno upravljati so-
dobne stroje. Reči moram, da
vzgajamo prave strokovnjake,
saj letno usposobimo trideset
upravljalcev zahtevnih gradbe-
nih strojev in okrog devetdeset
voznikov motornih vozil."
Vlado Gorjup, predsednik
Skupščine občine Šentjur: »Če
nam ne bi na pomoč priskočili
pripadniki inženirskih enot iz
Celja, bi tega cestnega odseka še
dolgo ne mogli zgraditi. Spoštu-
jem njihovo vneto delo in. ko člo-
vek pride na gradbišče, enostav-
no ne more verjeti, da je mogoče
napaviti kaj takega.«
Boris Križmančič, direktor de-
lovne organizacije za opravljanje
poslovnih storitev iz Šentjurja:
»Investicijsko projektno doku-
mentacijo je izdelalo celjsko
Cestno podjetje. Vozišče na no-
vem odseku bo široko šest me-
trov. Izkrčiti je bilo potrebno 2,5
hektara gozdov.«
Peter Centrih, vodja gradbiš-
ča: »S pripadniki JLA dobro so-
delujemo. Skupaj načrtujemo
dela, pripravljamo tedenske na-
črte dela, vsak dan pa sproti ugo-
tavljamo realizacijo opravljeni
del. Za vse, kar so že doslej storili
inženirci, jim izrekam pohvalo.«
Nikola    Turkalj,    starešina:
"Pogoji za delo so izredno težki,
pa smo dela vendarle uspešno
opravljali. Starešine in vojaki
smo tu že od maja in v tem času
smo dobro sodelovali s krajani
Kalobja, pripravili smo izlet v
Kumrovec, z brigadirji pa smo se
pomerili tudi v košarki in malem
nogometu.«
Durim Fetahu, vojak: "Doma
sem iz Debra, tu pa urejam teh-
nično dokumentacijo. Krajani so
nas dobro sprejeli in se z njimi
lepo razumemo. Pri delu se do-
slej nfzgodila še nobena nesreča,
kar je rezultat strokovne vzgoje,
ki smo je deležni.
Milenko Jurec, vojak: »Na tem
gradbišču sem že od vsega začet-
ka, sem pa sem prišel iz Karlov-
ca. Marsikaj sem se naučil, kar
mi bo prišlo prav tudi kasneje v
življenju. S posebnim strojem
opravljam široke izkope. Poleti
je bilo kar hudo zaradi vročine,
ko pa vidimo uspehe, kijih dose-
gamo, smo vsi skupaj ponosni na
opravljeno delo.«
Aleksander  Kosanič,  vojak:
»Na delovišču smo od sedmih do
treh popoldne, potem pa imamo
še eno učno uro. Stanujemo v
gasilskem domu v Kalobju, kjer
imamo dobre pogoje za življenje. ]
V veliki meri tudi po zaslugi kra- i
janov.  Tu  sem  voznik  tovor-1
njaka.« JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER I
larne lisice sredi savinjsiie
sta si izmislila brata
larjan Žilnik iz Tabo
Bjski dolini, je v so-
:žavah, predvsem na
tm, precej bolj po-
f. Nekaj farm polar-
i tudi v drugih naših
i, vendar pa v Slove-
Smo zasledili, da bi
Bo gojil polarne lisi-
lobival zelo iskane
{da sta na teri pod
tnjka, vendar (>o ti-
ano videli ob obisku,
ni bil zamar. Dve
' že dali številen za-
flrio lepa (bela in si-
)o vsak čas priprav-
S spremeni v krzno.
'etovni popotnik, se
'žnjah s potovanj in
literature lotil že
Marjan, uspešen
'.ki ima med drugim
piščančjo farmo, mu
strani. Poskušala sta
!obami . . . Kot pravi-
lisicc se parijo od ja-
marca; le 48 ur je
►sobna za oploditev,
fsecih je že mati od 4
ličev. Ob koncu leta
• odrastejo in se lah-
|žujejo oziroma nji-
f dozori.
•no na pravi poti. saj
> združila še s korist-
izredno velikem pn-
ncev. trenutno jih je
W farmi 24 000. pride
'A pogina, ki ga lisice
{Pospravijo kot pravo
Seveda je pravilen
pomemben za krzno
^ik zelo pazljivo de-
1 Pravita, da imajo
> piščancev najrajši
še gozdne jagode. Pa bo njun
trud poplačan?
»Glede na ceno krzna na trgu,
bi moral biti. In to zelo dobro,«
pravi Stane, »sicer še ne prav
kmalu, saj bo letos krzna le za
domače potrebe. Veliko sva vla-
gala, še več bova prihodnje leto.
Mislim, da so cene krzna pri nas
znatno previsoke in bi morale
biti. tako kot povsod po svetu,
dostopne vsakomur. Tisti redki,
ki ga pri nas gojijo, imajo mono-
pol in seveda navijajo cene.
Svoje pa z visokim davkom do-
da še država. H gojenju bi rada
pritegnila še kakšnega somišlje-
nika; pripravljena sva pomagati
z nasveti, tudi kakšno lisičjo
družino bi se pri nas lahko dobi-
lo. Vsi skupaj bi lahko tako pri-
spevali k cenejši pridelavi krzna
in pestrejši ponudbi pri nas.«
Marjan pove tudi o načrtih za
Dva mladiča polarne lisice
sta pred časom pobegnila Žilni-
kom v gozd. Na dragoceni živa-
li so pripravili obširen lov in
eno od njih je kmalu našel Mar-
jan na kupu listja, ko je mirno
spala. Drugo pa niso ulovili, so
jo pa opazili lovci in se očitno
v savinjskih gozdovih prijetno
počuti.
prihodnje leto: "V kletke, ki so
malce odmaknjene od gospo-
darskega poslopja, tik ob gozdu,
nameravava napeljati vodo za
avtom.atsko napajanje. Stike bo-
va vzpostavila z nekaterimi tuji-
mi rejci, katerih izkušnje nama
bodo prišle še kako prav. Pri-
hodnje leto bi naj bilo v naših
kletkah že do 100 polarnih lisic,
ki pa naj ne bi bile edini kožu-
hovinarji v naših kletkah, saj
naj bi svoj prostor dobil tudi
Ozelot, mačka severne in južne
Amerike, ki ima izredno drago-
ceno krzno in Kanadska gloirja
ter Srebrna lisica.«
EDI MASNEC
14. STRAN - NOVI TEDNIK
5. NOVEMBF'' '

Namesto običajnih uvodnih besed,
naj vas tokrat povabim v naše uredni-
štvo.
Vsako leto je na šolah nekoj takšnih
dopisniških krožkov, ki niso zadovolj-
ni zgolj z dopisovanjem v naš časopis,
ampak si želijo tudi bolj pristnega so-
delovanja. Tega pa lahko dosežemo, če
se med seboj čimbolj spoznamo. Zato
mnogi želijo spoznati delo naše novi-
narske hiše, nastajanje časopisa in ra-
dijskega programa. Za vse, ki jih to
zanima, smo vedno pripravljeni odpre-
ti vrata.
Če si tudi vi želite obiskati naše
uredništvo, ni treba drugega, kot da
zavrtite telefon in dogovorili se bomo
za vaš obisk. Ne bomo mogli sprejeti
vseh naenkrat, zagotovo pa ne bomo
nikogar odklonili. Torej, na svidenje!
Vaša Nadja
Na grobu Cvetke
Jerinove
Obiskujem Pionirski dom, ki
nosi ime po Cvetki Jerinovi. Tu-
di letos smo obiskali grob na Re-
sevni, kjer je pokopana. Tam
smo prižgali svečke in položili
spominski venček. Tovarišica
nam je povedala nekaj iz življe-
nja Cvetke Jerinove. Bila je par-
tizanka. Borila se je za svobodo.
Dva meseca pred osvoboditvijo
je padla na planjavi pod Resev-
no. Kjer je pokopana, stoji spo-
menik. Ko smo prižgali svečke,
smo odšli do doma na Resevni.
Tam smo pojedli svojo m,alico,
nabrali nekaj kostanja, nato smo
se vrnili v Šentjur. Z vlakom smo
se odpeljali v Celje.
JANCA KOKALJ, ,3.r
Pionirski dom Cvetke Jerinove
CELJE
Ob dnevu varčevania
31. oktober je dan varčevanja.
Ta dan še posebej opozori na var-
čevanje, čeprav vsak od nas sliši
to besedo na vsakem koraku. Tu-
di mi, učenci, varčujemo.
Na šoli imamo Pionirsko hra-
nilnico, kamor vsak učenec vlaga
svoj denar, če ni ravno med tisti-
mi, ki polovico dneva preživijo v
trgovinah, ob policah s sladkari-
jami. Ne varčujemo le z denar-
jem - zbiramo papir in s tem go-
tovo preprečimo sekanje nekaj
dreves. Včasih je tudi kakšna ak-
cija zbiranja stekla in učenci na-
še šole smo se še vedno dobro
odrezali. Če pa bi zbirali odpatke
iz okolice šolskih poslopij, bi
prav gotovo zmagali..'.
In kakšno je še varčevanje na
naši šoli?
Kadar dežuje, morajo biti pri-
žgane prav vse luči, pa tudi če je
vreme sončno, morajo goreti, ker
bi nas bilo sicer v temnih hodni-
kih strah. Pri malici leže po tleh
kosi belega kruha, ki so ga odvr-
gli tisti, katerim bel kruh ne diši
dovolj. Tisti, ki se ne zavedajo, da
živijo nekje otroci, ki bi s slastjo
pojedli odvržene kose. Je to var-
čevanje?
Nekoliko bi lahko varčevali tu-
di z zvezki, saj je v njih preveč
listov za pisanje. Pa liste za kon-
trolne naloge bi lahko privarče-
vali, da velikih in malih redoval-
nic sploh ne omenim. Knjig za
učenje sploh ne bi potrebovali...
Toda to je za šalo, kaj pa zares?
Ničesar ni preveč, da ne bi
zmanjkalo, če preveč izkoriščaš.
Zato varčujmo danes, da bomo
imeli še jutri!
PETRA ORTL, 8. c
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Trgatev
Trgatev je za vinogradnike eno
najlepših opravil.
Vinogradniki delajo vse leto,
da bi bil njihov pridelek čim lep-
ši. Zgodaj spomladi obrežejo od-
večne trte, nato jih povežejo sku-
paj. Ko vse zabrsti in zacveti. vi-
nogradniki počivajo. Nato trte
škropijo proti raznim boleznim
in škodljivcem. Nekje sredi julija
se že vidi, kakšna letina bo. Ta-
krat zopet škropijo proti bolez-
nim, ki jih prej ni bilo opaziti.
Med preostalim časom se že
pripravljajo na trgatev. Poleti se
zelo bojijo toče. Toča jim lahko
uniči v desetih minutah vse. kar
so pridelali v enem letu. Takrat
so vinogradi pusti, grozdje leži
po tleh, trte so polomljene in pre-
den vinogradniki spravijo vino-
grad kolikor toliko v red, potre-
bujejo dve do štiri leta. Kadar pa
je leto dobro in soce lepo sije,
vinogradniki veselo odidejo v vi-
nograde Tam si pravijo zgodbe,
pojejo in se veselijo. Nosači pa
veselo nosijo brente v klet, kjer
meljejo grozdje. Navadno s tem
delom končajo v enem tednu.
Nakar pride na vrsto stiskanje
grozdja. Vinogradniki se lahko
odločijo in pustijo zmleto groz-
dje nekaj časa stati, ali pa ga dajo
v stiskalnico. Takrat priteče sok,
imenovan mošt, ki ga poskusijo
in ugotavljajo, ali je bil prejšnje
leto bolj sladek, ali je prave barve
in tako naprej.
Mošt vlivajo v dobro oprane in
dovolj velike sode, kjer ga puste,
da vre. Čez nekaj časa mu dodajo
sladkor, ki je pripravljen iz vode
in sladkorja. Nato pustijo na vr-
hu soda luknjo, da bi lahko mošt
mirno vrel. Na Martinovo, 11. no-
vembra, se mošt spremeni v vi-
no. Tedaj vinogradniki pokusijo
vino in če je dobro, se vesele.
Zamašijo sode in vino je priprav-
ljeno za odkup ali pa ostane v
kleti.
Vinogradniki imajo delo vse le-
to. Spomladi, poleti in jeseni se
ukvarjajo z grozdjem, pozimi pa
popravljajo čebre in kadi.
STANISLAV FERENČAK. 6.b
OŠ ŠTORE
MoJ prijatelj
Ko sem bil majhen, sem živel
na Lavi. Tam sem spoznal prija-
telja Boštjana.
Boštjan hodi že v četrti razred
na šolo Veljko Vlahovič. Vseeno
sva še večkrat skupaj. Igrava šah,
namizni nogomet in tenis. Sku-
paj sva zbirala sličice za album.
Poslala sva vrečke na uredništvo
in prejela žogo za nogomet.
Z Boštjanom se nisva nikoli
sprla.
JANEZ KINK. 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Letos smo prejeli zelo malo vaših izdelkov in moramo za
objavo večkrat pokukati arhiv. Tudi danes smo sliko poiskali v
lanskem kupčku, kjer so pridno sodelovali tudi pionirji iz
osnovne šole Frana Roša v Celju. Koline je lepo zarisal Simon
Vodeb. Pričakujemo, da se nam bodo tako iz osnovne šole Frana
Roša kot tudi iz drugih šol prav kmalu oglasili z novimi pri-
spevki in bomo delo lahko tudi komentirali. Na vse šole bomo
poslali še dopis, tako da boste o načrtih in vsebini akcije lahko
zvedeli še več podrobnosti. Fotolik, kot vedno, pripravlja lepe
nagrade za pridne in uspešne mlade fotografe.
Se nek^ bi vas radi opozorili; Fotokino društvo Celje priprav-
lja foto inštruktorski tečaj, ki se ga lahko udeležijo tudi začet-
niki, saj bodo izvedeli marsikaj zanimivega. Med drugim bodo
svoja fotografska videnja in izkušnje predstavili uspešni mojstri
fotografije Tone Stojko, Stojan Kebler, Vlasta Simončič in Mla-
den Biščan. Seminar bo potekal 21. novembra v predavalnici
AMD Šlander Celje, prijaviti pa se seveda morate prej na celjsko
Fotokino društvo, Cankarjeva 11.
UREDNIK FOTOGRAFIJE
Atkina zanka
v Celju je v tem tednu Teden domačega filma. Tudi
Atka rada zahaja v kino. Videla je že veliko mladinskih
filmov, med njimi tudi tistega, ki je bil posnet po
povesti Franceta Bevka. Kakšen je njegov naslov boš
izvedel, če boš pravilno sestavil črke v krožcih.
Rešitev napiši na dopisnico in jo do torka, 10.
novembra 1987 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kon-
gresa 3a, 63000 CELJE. Tudi tokrat bomo izžrebah
nagrajenca, ki prejme darilo tovarne AERO.
PETER JE NA TRIMU je rešitev prejšnje Atkine
zanke. Nagrado dobi: Janez PISKAR, 61221 MOTNIK
1.
razpisuje '
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
Glavnega računovodje DO
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje:
- VI. ali v. stopnja strokovne zahtevnosti finančne
ali ekonomske smeri
- delovne izkušnje pri opravljanju samostojnih in
zahtevnejših delih in nalogah s področja računovod-
stva
- organizacijske in vodstvene sposobnosti
- družbenopolitična razgledanost in uveljavljanje
načel socialističnega samoupravljanja
- predložitev predloga o načinu realizacije raz-
vojnega program^ ter opredelitev lastne vloge pri
njegovi realizaciji
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev poslati najkasneje v 10 dneh po objavi razpi-
sa Kadrovsko splošni službi DO Blagovni Center
Celje, Titov trg 6.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh
po opravljeni izbiri.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE
CELJE, o. sol. o.
Celje, Vodnikova 10/a
Delavski svet delovne organizacije
razpisuje dela in naloge
Individualnega poslovodnega
organa -
direktorja delovne organizacije
Kandidati za individualnega poslovodnega organa
DO morajo poleg z zakonom predpisanim pogojem
izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- da" imajo visoko ali višjo izobrazbo družboslovne
usmeritve
- da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in
izobraževanju
- da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
- da so družbenopolitično aktivni in pri svojem delu
uveljavljajo načela socialističnih samoupravnih od-
nosov
- da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim do-
govorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politi-
ke v občini Celje
- da predložijo svoj koncept o načinu uresničevanja
programske usmeritve ZOS Celje ter nakažejo svojo
vlogo pri uresničevanju tega programa.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 letni mandat.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpol-
njevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v
15 dneh po objavi razpisa na naslov:
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CELJE, o. sol. o.,
Celje, Vodnikova 10./a
s pripisom: za razpisno komisijo.
O izidu razpisnega postopka bomo kandidate obve-
stili v 15 dneh po opravljeni izbiri._
vodja komercialnega sektorja
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o
združenem delu in družbenem dogovoru o
kadrovski politiki mora kandidat izpolnjevati še
naslednje pogoje:
- da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali
druge ustrezne smeri VII. ali VI. stopnje zahtevnosti
in štiri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih
- za opravljanje razpisanih del in nalog bo
kandidat imenovan za štiri leta
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po
objavi na naslov:
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO, Vransko 57. s
pripisom za razpisno komisijo.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30
■■dng.hjgo kgnfianern iž^birjiniu ponudb.
5. NOVEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
nočne
cvetke
• Simon S. iz Ulice 29. lu)-
vfiiibra bi rad bil s pia/.no
dotiainifo - oblečen po modi
U-^njeiio jal<no. vredno pi i-
bii/no 300.000 dmare\' ie po-
skušal zmakniti v celjski
Tkanini, \endar so j^a proda-
jalke pia\ooasn() prijele. Da
ne bo Simon namesto moder-
ne Jakiie dobil nekoliko manj
moderno obleko . . .
• V soboto se Je v Celju
/Ijrala kaj čudna druščina sti-
lih fantov; Zvoneta C. iz Str-
me poti. Zorana D. s Celov-
ške. .Jarie/a F. iz Bevkove in
Antona S. iz Ulice Cirila De-
beljaka so miličniki opozorili
že pred polnočjo, proti Jutru
pa so jih srečali na Kersniko-
vi ulici, ko so naredili že za
skoraj 500.000 dinarjev ško-
de. Razgrajači so na pravkar
preurejeni Kersnikovi ulici
poškodovali v'eč prometnih
znakov. Javno razsvetljavo in
ograje ter razmetali koše za
smeti. Ponočni razgrajači so
se domov vrnili res pozno, saj
jih Je čakal še dolg razgovor
na postaji milice - vse pa ča-
ka še razgovor pri sodniku za
prekrške.
• Albin Š. iz Dobovca pri
Rogatcu je prišel v Celje na
hokejsko tekmo. Celjani so
izgubili. Albina pa je rezultat
tako potrl. da je obiskal nekaj
gostinskih lokalov Celju. Na-
zadnje Je pristal v Evropi,
kjer Je izzival natakarico in
poteptal jugoslovansko za-
stavo, njegova končna posta-
ja pa Je bila v - prostorih za
treznenje. Domov Je prišel še-
le naslednji dan in lahko je
pripovedoval o res razburljivi
hokejski tekmi.
S. Š,
Nasilništvo, podprto z alkoholom,
postaja že velik družbeni problem
Po podatkih javnega tožiica je v vseh ohčinah, razen laški, lani narastlo
število kaznivih dejanj z elementi nasilja
Celjsko Temeljno javno tožil-
stvo je zbore občinskih skupščin
na našem območju že več let v svo-
jih poročilih o delu opozarjalo tudi
na kazniva dejanja z elementi na-
silja. Letos je tožilstvo naredilo
analizo teh kaznivih dejanj, ki naj
bi jih v občinah obravnavali (in po
potrebi tudi ustrezno ukrepali) v
naslednjih dneh. Analiza je nareje-
na za vse občine na našem območ-
ju, razen za Velenje in Mozirje.
Seveda je potrebno ()oudariti. da
takšna analiza ne daje popolne slike
o nasilništvu. saj vsebuje le podatke
tožilstva. Lahko pa je dober uvod v
razpravo in širše obravnavanje pro-
blematike v kateri bi morala sodelo-
vati tudi sodišča, postaje milice.
Uprava za notranje zadeve, sodniki
za prekrške, socialne službe in ko-
miteji za SLO IN DS pri družbeno-
političnih organizacijah v občinah.
Sicer pa iz analize izhaja, da v
vseh občinah, razen v laški, raste
število kaznivih dejanj z elementi
nasilja; v nekaterih občinah je ta
porast prav zaskrbljujoč.
Celje: veliko nasilniškega
obnašanja v družinskem
krogu
Celje v statistiki Temeljnega jav-
nega tožilstva prednjači po številu
kaznivih dejanj z elementi nasilja. <
Posebej veliko je bilo v preteklem
letu kaznivih dejanj lahke telesne :
poškodbe (38) in nasilniškega obna- \
sanja (27). sledijo pa hude telesne '
poškodbe (17) in preprečitve urad-]
nega dejanja uradni osebi (10 pri-'
merov).
Žrtve teh kazni\'ih dejanj so v ve-
čini primerov moški, le pri nasiliii-
škem obnašanju je med žrtvami tu-
di veliko žetisk. Gre za nasilniška
dejanja v družini, kjer so žrt\t' po-
gosto tudi otroci, vendar pa ja\'ni
tožilec ugotavlja, da v takih ()rime
rili ovadbe praviloma niso nIo/imic.
saj starši tega ne prijavljajo orga-
nom pregona. Zato bi iiKiralc pri
odkrivanju teh dejanj storiti \eč šo-
le, varstvene ustano\e in centri za
socialno delo. Dela\'ci v teh ustano-
vah so bolj v stiku z otroci in bi
morali reagirati vsakokrat, ko opa-
zijo pri otrocih podplutbe in druge
poškodbe, ne pa. da je. tako kot se-
daj, vse prepuščeno organom za no-
tranje zadeve.
Javni tožilec je naredil tudi anali-
zo glede krajev, kjer so bila izvršena
kazniva dejanja z elementi nasilja.
Najpogosteje pride do nasilja v jav-
nih lokalih, vendar v občini ni takš-
nih ■problematičnih« lokalov, da bi
jih bilo potrebno pogosteje nadzira-
ti. Nekoliko izstopajo le bivši disco
klub v hotelu Merx (analiza je nare-
jena za preteklo leto), disco Golo-
vec, restavracija Ob Savinji. Resta-
vracija Nova vas. Pikant bar v Vod-
nikovi ulici, restavracija Pigal ter
bifeja Lava in Marija Romih na
Frankolovem.
Šentjur pri Celju: manj
nasilništva
v analizi javnega tožilca je Šent-
jur edina med ()l)činami. kjer je bilo
v preteklem letu manj nasilniških
kaznivih dejanj. Lani so namreč za-
beležili le 20 kaznivih dejanj z ele-
menti nasilja, leto pred tem pa 31.
Samo dve kaznivi dejanji sta bih
izvršeni v gostinskem lokalu, pri-
bližno polovica storilcev pa je bila
vinjenih, tožilec pa domiu-va. da
\erjetno še več; miličniki namreč
viHlno n(> ugotavljajo, če je bil stori-
h>c pod \ plivom alkohola. Sicer pa
tožilec nieni, da kazniva dejanja z
elementi nasilja v tej občim ne
predstavljajo takšnega problema,
da bi zahtevala širšo družbeno skrb
in obravnavo.
Laško: nasilje na šolskih
dvoriščih
v laški občini so lani podali 29
kazenskih ovadb za kazniva dejanja
z elementi nasilja; največje bilo na-
silniškega obnašanja in.lahkih te-
lesnih poškodb. Najbolj zaskrblju-
joča je ugotovitev, da se je začelo
pojavljati nasilje tudi na šolskih-
dvoriščih. Takšnega nasilja je bilo
verjetno še več. kot pa ga je tožilec
obravnaval, vendar šole pač ne pri-
javijo vseh primerov. Odkrivanju
tovrstnih težav bi morali nameniti
več pozornosti, gotovo pa bi bilo
dobro, ugotavlja tožilec, da bi se šo-
le bolj povezovale s centri za social-
no delo. pa tudi organi za notranje
zadeve in pravosodnimi organi.
Šmarje pri Jelšah: tri
»vroča« gostišča
v šmarski občini so v preteklem
letu obravnavali 63 storilcev kazni-
vih dejanj z elementi nasilja, kar je
več kotletdp.opr^j; večje bilo.ntjsii-.
niškega obnašanja (12 primerov),
napadov na uradno osebo (6). posil-
stev (2) in posebno hudih telesnih
poškodb (5). Pod vplivom alkohola
je bilo najinanj dve tretjini storil-
cev, verjetno pa še več.
Kar 3 i kaznivih dejanj je bilo stor-
jenih na javnem prostoru, od tega
22 v javnih lokalih. Tožilec kot naj-
bolj "vroče« lokale omenja M-c.ub v
Rogatcu in restavraciji Pošta in Pri
treh ribnikih, v Rogaški Slatini.
Prav dejstvu, daje tretjina kaznivih
dejanj bilo storjenih v gostinskih lo-
kalih in da je bilo med storilci veli-
ko vinjenih, bi morali posvetiti več
pozornosti m ustrezno poostriti tudi
kaznovalno politiko.
Žalec: najpogostejše žrtve
so družinski člani
Tudi v žalski občini je tožilec
obravnaval več kaznivih dejanj z
elementi nasilja kot leto pred tem.
največ pa je bilo kaznivih dejanj
lahke telesne poškodbe. Od 40 sto-
rilcev kaznivih dejanj jih je bilo kar
24 vinjenih, med žrtvami pa je naj-
več družinskih članov (v enajstih
primerih).
V javnih lokalih je bilo storjenih
sedem kaznivih dejanj, kar je. ugo-
tavlja tožilec, glede na razsežnost
občine in precejšnjo število gostiln
sorazmerno malo.
Slovenske Konjice:
trenutni spori in fantovsko
obračunavanje
Tudi v Slovenskih Konjicah so la-
ni zabeležili nekoliko več ovadb
(skupaj 45) za kazniva dejanja z ele-
menti nasilja. Največ je bilo lahkih
telesnih poškodb (21). ogrožanja z
nevarnim orodjem pri pretepu ali
prepiru (9) in hudih telesnih po-
škodb (8).
Povratništva je zelo malo. večino-
ma pa gre za trenutne spore in fan-
tovska obračunavanja, kar precej
pa je tudi sosedskega nesoglasja.
SREČKO ŠROT
kriva je bila srajca
Na stopnišču stanovanjske hi-
be Na obrežju pri Radečah je
jUmrl 73-letni Franc Avbelj. Pre-
iskava je pokazala, da Je zvečer,.
ko se Je vrnil domov, nesrečno
padel na stopnišču, tako da seje
N srajco, ki jo je imel zapeto do
vratu, zadušil. Sosedje so ga našh
Imrtvega šele naslednje Jutro.
Ogenj v Prelogah
v jami Preloge velenjskega
rudnika je v soboto, 20 minut čez
poldne izbruhnil požar. Vzrok je
bil samovžig premoga na dovoz-
nih poteh. Delavci rudnika in ga-
silci so do nedelje zvečer uspeli
požar omejiti tako, da so zagradi-
ijame in s tem preprečili dotok
tisika. Ranjen k sreči ni bil nih-
če, škoda, ki še ni ocenjena, pa
30 velika. Zaradi požara nepo-
sredna proizvodnja ni ogrožena.
prometne
nesreče
Spregledal pešca
V hudi prometni nesreči, ki se
je pripetila prejšnjo sredo med
17. in 18. uro na magistralni cesti
Celje-Slovenske Konjice. Je
umrl 44-letni pešec Franc Pod-
goršek iz Belega Potoka pri Stra-
nicah. Pešca je zbil avtobus, ki ga
je vozil 39-letni Mirko Namestnik
iz Celja.
Namestnik Je vozil proti Slo-
venskim Konjicam, ko je moral
zaradi nasproti vozečih avtomo-
bilov zasenčiti luči. Zaradi tega
je spregledal pešca, ki mu Je pri-
šel nasproti pravilno po levi stra-
ni ceste. Ke je pešca zagledal na
kratki razdalji, nesreče ni mogel
preprečiti; Podgorška je zbil na
travnik ki je obležal mrtev.
ZAVOD SRC GOLOVEC Celfe
organizira pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije in Zveze organizacij
za varstvo in vzgojo otrok Jugoslavije
n, SEJEM »VSE ZA OTROKA«        geslom »otroku vse najboljše«
od 10.-15. novembra 1987 - vsak dan od 9.-18. ure v prostorih CELJSKEGA SEJMA V
CELJU
Na sejmu razstavlja bjizu 100 razstavljalcev iz Jugoslavije Bogata izbira izdelkov za otroka Igrače,
učila, prehrana, pohištvo, oblačila in obutev. Bogat program spremljajočih prireditev.
Posvetovanja: - PROIZVODI ZA OTROKA - pokroviteljstvo Gospodarske zbornice Jugoslavije - velika
dvorana EMA.12 11. ob 10 uri.
OTROK KOT POTROŠNIK - pokroviteljstvo Organizacij za vzgojo in skrb otrok Jugosla-
vije - velika dvorana EMA. 11. 11. ob 10. uri.
PREDPOGOJ ZA ZDRAVJE - pokroviteljstvo Zdravstvenega centra Celje - družabni
prostor dvorane Golovec, 11. 11. ob 10. uri.
Nepreviden deček
Na lokalni cesti na Dobravi je
20-letni voznik kolesa z motor-
jem Bojan Kovač iz Križevca pri
Slovenskih Konjicah zadel 13-
letnega Gorazda K. iz Slovenskih
Konjic, ki Je nenadoma pritekel
izza traktorske prikolice. Huje
ranjenega dečka so prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Traktor je vozil 32-letni Štefan
Boršič iz Brinjeve Gore, ki Je
dečka že prej opozarjal, ker se Je
obešal na prikolico. Ker seje bal
nesreče. Je ustavil in ga nagnal,
ko pa Je ponovno speljal in se
srečeval z mopedistom, pa je de-
ček nenadoma skočil na cesto.
Zbil kolesarko
v nedeljo popoldne seje zgodi-
la nesreča na lokalni cesti v Soc-
ki. Milan Kristan, star 31 let, do-
ma iz Strmca, je z osebnim avto-
mobilom prehiteval kolesarko.
.55-letno Albino Marčen iz Trno-
velj pri Socki. V tistem trenutku
mu Je nasproti pripeljal drug
osebni avtomobil. Kristan se je
umaknil v desno in zadel kole-
sarko, ki se je huje ranila. Odpe-
ljali so jo v celjsko bolnišnico.
Izza avtobusa
V nedeljo zvečer je izza avtobu-
sa v Njivicah na cesto nenadoma
stopil 60-letni Fianc Pogorevc.
Prav takrat Je po regionalni cesti
z osebnim avtomcjbilom pripeljal
35-letni Branko Povše iz Kamni-
ka, ki je kljub zaviranju in umi-
kanju zbil pešca.
Vozil brez luči
v križišču v Migojnicah je
osebni avtomobil, ki ga je vozil
25-letni Peter ŠaleJ iz Griž zbil
15-letnega S. U.. voznika kolesa z
motorjem. Kolesar Je sicer vozil
po prednostni cesti, a brez luči.
ZDR\\ ILI^K K()G\<»kl SL\TIV\
Delavski svet
DO Zdravilišča Rogaška Slatina
RAZPISUJE
v skladu z določili Statuta delovne organizacije
Zdravilišča Rogaška Slatina ter v skladu z
Družbenim dogovorom o oblikovan|u in izvajanju
kadrovske politike v občini Šmarje pri Jelšah, dela
in naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi:
vodenje ekonomsko finančnega
sektorja
Kandidati morajo izpolnjevati za opravljanje razpisa-
nih del m nalog poleg splošnih pogojev, ki so predpi-
sani z zakonom še naslednja merila:
- da ima visoko ali višjo izorazbo ekonomske smeri
- da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na ustreznih
delih in nalogah
- da je sposoben organizirati in voditi delo.
Kandidati morajo imeti primeren odnos do samo-
upravne družbe.
Razpisana dela m naloge so vključena v reelekcijo in
se razpisujejo za dobo 4 let.
Prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev ter
program perspektivnega razvoja organizacijske eno-
te za katero kandidira, naj kandidati pošljejo v 15
dneh po objavi tega razpisa na naslov: ZDRAVILIŠ-
ČE ROGAŠKA SLATINA, Kadrovski sektor, 63250
ROGAŠKA SLATINA
Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 15 dneh po
opravljeni izbiri._


Vse štiri elcipe so
se vrnile poražene
II. zvezna liga: rol^ometa-
šenn Aera ni uspelo osvojiti
dve dragoceni točki na go-
stovanju pri novincu Slobo-
di v Tuzli, saj so izgubili sre-
čanje 6. kolo visoko 31:24.
Poročilo pravi, da so doma-
čini, ki so zdaj celo na dru-
gem mestu, igrali sicer do-
bro, vendar so si večjo razli-
ko priborili tudi s pomočjo
sodnikov. Aero Celje: Kapit-
ler, Razgor 4,. Doberšek 2,
Toplak 1, Solčan .5, Kleč 3,
Robida 1, Jeršič 4, Anderluh
3, Čatcr 1 in Anžič. Aerovci
so na desetem mestu med
dvanajstimi ekipami, liga pa
je izredno izenačena, saj je
mod vodečim Železničarjem
in Aerom samo tri točke ra-
zlike. V soboto, 7. novembra,
bo novo srečanje v hali Golo-
vec, kjer se bosta ob 18. uri
pomerila Vrbas, ki je na še-
stem mestu in Aero. Oba
imata sicer po šest točk, ven-
dar gostje boljšo razliko v
golih.
II. zvezna liga ženske: Ve-
lenjčanke so gostovale v Ko-
privnici in izgubile s Podrav-
ko 28:20 pa čeprav je odlična
Goličeva dala kar 11 golov.
Tudi Velenjčanke so po 6.
kolih na desetem mestu, v
prihodnjem kolu v soboto pa
znova gostujejo pri vodcčem
Splitu. Torej malo možnosti
za uspeh.
Republiška liga moški:
Šoštanj je bil sicer favorit,
vendar je vseeno 22:21 izgu-
bil z Bakovci v gosteh. Štigl
je kar osemkrat zatresel mre-
žo nasprotnika. Po porazu je
Šoštanj zdrsnil na četrto me-
sto, v prihodnjem, 9. kolu pa
igra doma s Prulami.
Republiška lij:a ženske:
novinke ERA Šmartno so
gostovale v Novem mestu in
doživele pravo katastrofo z
domačo ekipo 39:18. Po štiri
gole so dale Trobina, Pavič
in Frangeš. Na lestvici so
prcdzanje, v soboto pa igrajo
doma z Itasom iz Kočevja, ki
je na desetem mestu. Torej v
tem kolu skromna bera ekip
s celjskega območja, saj so
vse štiri izgubile. TV
15 let k%umk^' m PBlmii
Košarkarski klub Polzela sodi med najuspešnejša športna društva v žalski občini. Ker je
Polzela občinsko košarkarsko središče, klub združuje kvalitetne košarkarje s širšega
območja. V sklopu kluba deluje pet ekip; članska moška vrsta nastopa v II. republiški ligi,
kjer se že pet let uvršča v sam vrh, mlajše vrste pa zavzemajo vidno mesto v Sloveniji. Po
odigranih štirih kolih v II. republiški ligi je članska ekipa s enim porazom pri samem vrhu
lestvice, želijo pa si, da bi se uvrstili v I. slovensko ligo, kar bi bilo tudi največje darilo ob
praznovanju I5-letnice kluba. Na sliki članska ekipa Polzele: spodaj od leve Hočevar,
Poteko, Cizej in Zmrzlak, stojijo Polauder, Janer, Vrček, Škrabe, M. Turnšek in trener
D, Turnšek. TONE TAVČAR
Z Jesenicami
doslej najboljša
igra
Zanimivo tekmo zvezne Ujj^,
med vodečimi Jesenicami
hokejisti Cinkarne sije v Celju
ogledalo kar 1200 gledalcev, k,
so kljub porazu domačinov
3:8, ob koncu zadovoljno
puščalo Mestni park ter za od.
lično igro nagradili obe ekipi
Sploh pa je bila to v letošnji
.sezoni daleč najboljša igra celj.
skih hokejistov. Strelci za Citi.
karno s'o bili Majnik. Bialik m
Kuczyinski, sodili pa so Pnhoj
iz Subotice, Zorko in Pinter pa
. iz Celja.
V sredo, 4. no\emijra gostu,
jejo Celjani na Jesenicah, kjer
se bodo pomerili s Kranjsko
goro, v soboto, 7. novembra pa
igrajo znova doma, ko se bodo
ob 18. uri srečali z beograjsko
Crveno zvezdo.
Mladinci Cinkarne so od-
igrali povratno tekmo z ekipo
Grofije in izgubili z 9:4. Strelci
za mladince Brankovič, Seba,
Ločnkar in Mauh, za Grofijo
pa Bratec 2 ter Lesja'k, Vaj de-
tič, Škoflek, Dobrajc, Lukanc
in Smerkol po enega.
MARJAN SORŠAK
Trije na svetovno prvenstvo
Od 28. novembra pa do 6. decembra bo v olimpij-
skem mestu Melbournu v Avstraliji tradicionalno sve-
tovno prvenstvo v atletiki za veterane.
Če Celjani nimamo več dobrih atletov za najpomemb-
nejša tekmovanja pa to ni rečeno, da jih nismo imeli
nekoč, saj se kar trije že dalj časa intenzivno pripravljajo
za ta nastop. To so sama znana imena, ki so pred leti
uspevala po Jugoslaviji, Evropi in svetu. Jože Kopitar
bo nastopil v metu kopja, prav tako tudi še vedno naša
najboljša metalka kopja Nataša Urbančič (prihodnje leto
bo minilo petnajst let, kar je postavila državni rekordi),
Branko Vivod pa se pripravlja za skok v višino. Kako
odmevno je svetovno prvenstvo veteranov, je dokaz v
prijavah, saj bo po najnovejših podatkih nastopilo več
kot 5000 nekdanjih odličnih atletov iz šestdesetih držav.
Poleg Celjanov bodo iz Slovenije nastopili še trije in
sicer vsi v peteroboju: Jože Brodnik iz Ljubljane (nekda-
nji državni reprezentant in član AD Kovinotehna Kladi-
var) ter Tone Kaštivnik in Vlado Konc iz Kranja.
TV
Delavski svet delovne organizacije
»STEKLAR« Celje
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
vodenje finančno računovodskega
sektorja
Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnje-
vati še naslednje:
- višja oziroma srednja izobrazba ekonomske
usmeritve.
- tri oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj,
- sposobnost organiziranja m teamskega dela,
- da predložijo lastne poglede uresničevanja nalog
glede na razvojni plan DO.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na
naslov STEKLAR Celje, Kosova 6 - z oznako za
razpisno komisijo.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po sklepu
pristojnega organa.
DO SLOVENIJAŠPORT, export-
import,
zastopstva, p.o. Ljubljana,
Dalmatinova 1
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju
novega sodelavca za opravljanje del in nalog:
vodja poslovne enote v Celju
Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu se za-
hteva izpolnjevanje še naslednjih:
- višja ali srednja šola ekonomske, komercialne ali
druge ustrezne smeri
- stopnja zahtevnosti VI. ali V.
- 2 do 3 leta delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov:
DO SLOVENIJAŠPORT, export-import. zastopstva,
p.o. Ljubljana, Dalmatinova 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po ob-
javi.
20GA je okrogla
Srečanje v slovenski nogometni ligi med Elkrojem iz
Mozirja in Igrad Kladivarjem se je končalo neodločeno
1:1. Nogometaši Igrad Kladivarja so imeli sicer več od
igre, vendar so bili pri zaključnih akcijah nespretni. V
prvem polčasu je Emenič (Ingrad Kladivar) tako slabo
streljal 11-metrovko, da jo je domači vratar ubranil. Na
sliki: Kramer (Elkroj) pri preigravanju obrambe Ingrad
Kladivarja.
_^ ._______^.   .   .      Foto: TONE TAVČAR
Republiška liga 11. kolo: do prijetnega presenečenja je
prišlo v Mariboru, kjer je sicer zadnjeuvrščeni novinec
Steklar presenetil še lani člana II. zvezne lige Maribor, ko
je igral neodločeno 1:1 in tako osvojil četrto točko. Strelec
za Steklar je bil Petrak. Lokalni derbi med Elkrojem in
Ingrad Kladivarjem se je končal neodločeno 1:1, strelca pa
sta bila Raič za Celjane in v zadnji, devetdeseti minuti za
domačine J. Knez. Torej bi skoraj prišlo do presenečenja
in bi se Celjani vrnili z dvema, namesto eno točko. Izgubil
je samo velenjski Rudar v Trbovljah 2:0. Lestvica: 7.
Rudar (TV), 9. Ingrad Kladivar, 10. Elkroj in 14. Steklar.
Vzhodna območna liga predzadnje, 10. kolo jesenskega
dela prvenstva: znova je razveselil Partizan Žalec, ki je
osvojil točko v gosteh pri Železničarju v Mariboru, kije bil
še prejšnjo sezono član republiške lige. Žalčani so igrali
1:1. Neodločeno 2:2 seje končal tudi derbi med Dravinjo
in ERA Šmartno. Na lestvici je Partizan Žalec tretji, ERA
Šmartno četrta in Dravinja deseta.
V MNZ Celje člani tokrat ni bilo tekem, oddigrali pa jih
bodo v soboto, 7. novembra.
TV
IVIerx že sedmič
ostal praznili rok
I. B ZKL moški: Mcix je v
7. kolu sedmič izgubil, tokrat
na Ilidži z ekipo Igmana
112:88. Trener Merxa Boris
Zrinski: »Po prvem polčasu
smo zaostajali za pel točk. V
drugem delu pa smo izredno
slabo metali na koš nasprot-
nika: iz igre 45:17, za tri t6č-
ke 17:4, Pipan sam pa 7:1 in
domači so nam z lahkoto
ušli. Glede obstanka pa tako-
le: najprej bomo poskusili
osvojiti vse točke doma do
konca prvega dela, potem pa
bomo videli kako naprej.
Težko bo. »Strelci za Merx:
Govc 12, Gole 29, Cencelj 2,
Urbanija 11', Pipan 20 in
Medved 14. Celjski košarkar-
ji bodo v soboto gostili pulj-
sko ekipo Gradine, ki se
prav tako spogleduje z izpa-
dom iz lige.
II. ZKL ženske: Košarkari-
ce Korsa so v Rogaški Slatini
premagale gostje iz Omiša
82:76. čeprav so le te ob pol-
času vodile 35:39. Slatinčan-
ke so v 2. delu zaigrale kot
prerojene, posebej seje izka-
zala Polutnikova. si priigrale
prednost desetih očk in
navkljub presingu gostij ob-
držale točki doma. Strelke za
Kors: Pešič 24, Polutnik 24,
C. Jezovšek 2, A. Jezovšek
10. Ciglar 16 in Čuješ 6. V
soboto Kors gostuje v Kra-
nju pri Sava Čommerce.
SKL moški: derbi v Celju
med štorskim Železarjem in
Rogaško je postregel z vsem.
mogočim, sicer zanimivim
za nekatere gledalce, nika-
kor pa ne za ljubitelje košar-
ke. Sodniški par je pokaril
srečanje, saj je zgodaj izgubil
avtoriteto in občutek za ka-
kršnokoli pravilno odloči-
tev. V takšnih razmerah so v
zadnji minuti košarkarji Že-
lezarja bili bolj prisebni oz.
srečne roke in zmagali tesno
89:88. Ob polčasu so vodili
gostje 45:47. pozneje celo
61:74. česar pa niso obdržali.
Pri domačih je Kramperšek
odlično zaigral v 2. polčasu,
v katerem je dosegel vseh
svojih 20 točk. poleg njega
pa sta se izkazala še Turk in
Aničič. Pri gostih sta bila
najuspešnejša Sarajlija 36 in
Volarič 29. ki pa sta bila pre-
malo za zmago.
Vaso Vujačič. trener Roga-
ške: "Železar je moral zma-
gati in to mu je uspelo s po-
močjo sodnikov, na katere se
je vršil stalen pritisk. Po i<-eh
zmagah smo doživeli neza-
služen poraz, ki ga bomo po
skušali pozabiti in v soboto v
derbiju kola doma premaga-
ti Postojno. Vodim homoge-
no ekipo, ki igra neobreme-
njeno. Do sedaj smo dokaza
li, da so bile napovedi o na-
šem izpadu iz trte izvite. Še
več, v Rogaški Slatini bomo
prav mi odločali o prvaku, tu
favoritom ne bo lahko.«
Tomaž Subotič, trener Ze
lezarja: »Srečanje je odloči,
naš uspešen conski presing.
kakor tudi sreča, kije v špor
tu sestavni del uspeha.« V
naslednjem kolu bo Rogaška
ob 19. uri doma gostila ekipo
Postojne, Železar bo gosto
val v Domžalah pri Heliosu
Comet pa v Ljubljani pri Ili-
riji.
SKL ženske: ponovila seje
lanskoletna zgodba. Košar
karice Metke so znova dobre
zaigrale v Žireh in uspelo jirr
je ugnati Kladivarja 86:82
Aleš Antauer, trener Metke
»Pohvalil bi vse igralke, sa,
so se izkazale s primerne
borbenostjo skozi vso tek
mo. Točki nam ne bosta po
menili veliko, če jih ne borni
potrdili z dvema zmagami
na domačem igrišču prot
Cometu v soboto in Corknic
prihodnjo.
2. SKL moški: v Šentjurj
so domači premagali Polzel
93:85 in tako ostali edini š
neporaženi. Največ košev a
Šentjur sta dosegla Polutni
28 in Škerjanc 25. za Polzel
pa Poteko in Polauder po 21
Naslednje kolo: ElektrJ
Šentjur. Polzela:Muta ii
Prebold:Koroška.
V konkurenci kadetov y
Elektra v Šoštanju premaga
la Polzelo 89:85. .j
DEAN ŠUSTEI
Zmagal Potočnik
v Šentjurju so pripravili h
tropotezni turnir, kjer je žm
gal Albin Potočnik pred d
Stankom Ošepom, Francei
Gajškom, Karlijem Janežičer
Francijem Gazvodo itd.
5. NOVEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Marjan Zdovc drugi v Jugoslaviji
Končano je državno prven-
stvo v motokrosu. kjer je med
jlaiii v kategoriji do 250 ccm
(,svojim drugo mesto Marjan
/dovc iz Celja. Ni nastopal za
celjske barve, ampak v drosu
^>ID Brežice. Zakaj?
V Celju sem osamljen. S
trening progo v Bukovžlaku m
bilo nič. na progi v Leinbergu
i^^eljski AMD že dve leti ni pii-
piavil tekmovanja, nazaduje
l^arting. ni več rallv tekmo-
v^anj. vse pa je bilo včasih
i/,i('(im) popularno in kvalitet-
no. Mdini aktivni so Velenjčani
^ protio na Trebelršliem. O.sem
let sem nastopal za AMD Ore-
hova vas pa je tudi tam prišlo
Ju težav. V Brežicah so delo
dobro zastavili, pridružil sem
se in prvi uspehi so tu.«
Koliko dirk je bilo za letoš-
nje državno prvenstvo?
•Osem; trikrat sem zmagal,
tako tudi na zadnji v Zaboku.
Za zmagovalcem sem zaostal
devet točk,«
Pričakovan uspeh ali razo-
čaranje?
• Ker sem letos prvič nasto-
pal v tej kategoriji (prej do 125
ccm - op. p.) sem načrtoval
uvrstitev okoli petega mesta.
Torej sem dosegel več in želja
je, da bi bilo prihodnje leto še
bolje. •<
Ostali letošnji uspehi?
•>Drugo mesto na dirki Alpe-
Jadran v Jugoslaviji, Avstriji
in Italiji ter sodelovanje na
svetovnem prvenstvu v ZDA,
i<jer smo ekipno osvojili pet-
najsto mesto (nastopilo je 24'
reprezentanc), sam pa sem bil
najbolje uvrščeni Jugoslovan s
13. mestom v kategoriji do 250
ccm.
Kakšne morajo biti moto-
kros proge?
• Krog mora biti najkrajši
1200 in najdaljši okoli 2100 m.
Višinska razlika in število
,ovinkov niso predpisani, naj-
ožja pa mora biti steza šest me-
trov, saj se s starta požene tudi
po štirideset motoristov.«
Priprave in čiščenje mo-
torja?
Treniram vsak dan, tudi do-
polnilne športe. En motor
imam zst trening, drugega za
tekmovanje. Med vožnjo pora-
bim po dvajset litrov goriva.
Najtežje je voziti po blatu in po
tekmovanju je treba motor z
močnim curkom dobro oprati
ter namazati. Obleko pa očisti
mama."
Ob tem so zadovoljno na-
smeji, kajti pri pripravi motor-
ja pa mu pomaga oče in kak-
šen prijatelj.
Letošnja sezona je na njego-
\() vivselje minila z lepimi
uspehi in brez poškodb, pri-
hodnje leto pa z novim motor-
jem pričakuje nove uspehe.
Čeprav je k'tošnje sezone že
konec že trenira za leto 1988.
TONE VRABL
Marjan Zdovc (v sredini) na zmagovalnem odru v eni
izmed dirk za državno prvenstvo v Krapini.
Zvezna liga v icegljanju
v soboto in nedeljo 7. in 8.
11.) bo 1. in 2. kolo novou-
stanovljene zvezne moške
in ženske kegljaške lige. V
deset članski ženski in dva-
najst članski moški ligi na-
stopajo tudi kegljači in keg-
Ijavke EMO Celje. To pravi-
co so si priborili na kvalifi-
kacijah in državnem prven-
stvu.
Pred startom, ženske se
bodo pomerile v soboto ob
13.30 uri proti Kristalu iz
Zrenjanina in v nedeljo ob
9.30 uri proti Spartaku iz De-
beljače. moški pa pravtako v
Celju na Golovcu v soboto
ob 16. uri proti državnemu
prvaku Medveščaku in v ne-
deljo ob 12.00 uri proti za-
grebški Grmoščici. je v celj-
skem kegljaškem klubu vse
jasno. Ženske se bodo borile
za naslov prvakinj, moški pa
za obstanek v ligi. Prve so
dobile okrepitev v Mariki
Nagy in Sonji Mikac. moški
pa bodo po vsej verjetnosti
izgubili Josipa Cagalja, ki se
je užaljen umaknil s keglja-
ških stez.
Ženska ekipa EMO Celje
bo nastopila s sedmerko Ma-
rika Nagy, Tanja Gobec, Jo-
žica Soško, Metka Lesjak,
Sonja Mikac, Marta Zupane,
Silva Razlag, pozneje pa se
bo priključila še Biscrka Pe-
tak. Mira Grobolnik pa se je
zaradi družinskih obveznosti
za leto dni poslovila od keg-
Ijaških stez, kakor tudi Tonč-
ka Pečovnik. Ta ekipa lahko
ob vseh zmagah v Celju in
tremi zmagami v gosteh
osvoji naslov. Toda v direkt-
nih dvobojih proti Rijeki,
Tekstilcu, Poštarju in SCT
Ljubljani morajo doseči čim-
boIiši*nezultat.
Moški se bodo borili za ob,-
stanek. Novi tehnični vodja
Ivan Šrot ima na razpolago
naslednje tekmovalce: Na-
reksa, Kačiča, Tomašiča, Ur-
ha, Brgleza, Salobiria. Rošcr-
ja in Gmajnerja.
J. KUZMA
na kratko
Celjski šahisti drugi
Vzhodna slovenska liga celj-
ska skupiria 2. kolo: Celje -
Rudar Trbovlje 4.5:1.5. Velenje
- Zagorje 3.5:2.5. Krško - Slo-
venj gradeč 1.5:4.5. Vodi Slo-
venj gradeč pred Celjem. Rav-
nami in Velenjem. V nedeljo
igrajo: Velenjčani gostujejo v
Brežicah, derbi pa bo v Slo-
venj gradcu med vodilnim Slo-
venj gradcoin in drugDuvršče-
nim Celjem.
F. PEŠEC
Šahisti Žalca
zmagali v Avstriji
šahisti Žalca so nastopili na
močnem turnirju v Avstriji in
v močni konkurenci tridesetih
ekip iz Avstrije, Italije, Mad-
žarske in Jugoslavije s 45 toč-
kam.i osvojili prvo mesto. Igra-
li so v postavi Franc Brinovec
ml. (10,5 točk), Franc Brinovec
st (II), Dani Vombek (11,5) in
Jože Zorko (12).
Slepi in slabovidni v
kegljanju
v Celju na kegljišču Golov-
ca je bilo republiško prven-
stvo za slepe in slabovidne,
kjer je nastopilo devet mo-
ških in dve ženski ekipi. Lep
uspeh so dosegli tudi pred-
stavniki celjskega območja, saj
so osvojili štiri medalje. Ekip-
no so bili moški tretji, med po-
samezniki v kategoriji B je
zmagala Marija Fras iz Celja, v
kategoriji C sta bila najboljša
1. Jaka Vodušek iz Celja in Jo-
že K(jrenjak iz Mozirja, v A je
slavil Matej Žnuderl, medtem
ko sta v B osvojila Jože Šumah
in Stane Spolenak, oba iz Ce-
lja, enajsto oz. štirinajsto
mesto.
Bolj uspešni na
hitropoteznem
turnirju
Po zaključku članskega pr-
venstva v šahu v Žalcu so ude-
leženci in sodniki odigrali tudi
hitropotezni turnir. Igralci z
našega območja so bili na tem
turnirju precej bolj uspešni
kot na prvenstvu. Zmagal je
Franci Brinovec ml. z 11.5 toč-
kami. Na drugem mestu je bil
Črepan s točko zaostanka^ tret-
ji Osterman. četrto in peto me-
sto sta si delila Jerič in Štucl.
-■iesti je bil Zorko, šele sedmi
pa Podlesmk.
S. Š,
Črepan pred
Bervarjem
Na zadnj(Mii hitropoteznem
turnirju šahovskega kluba Ce-
lje je v močni konkurenci zma-
gal Črepan iz Petrove, ki sicer
nastopa za Iskro iz Ljubljane
pred Brvarjem. Pertinačem,
Stulcom, Kurtičem in Rojcem.
Planine prvak
Slovenije
v Laškem je bilo republiško
prvenstvo paraplegikov v ša-
hu. Zmagal je sicer Celjan, ki
zdaj živi v Ljubljani, Planine
z 9 točkami. Tekmovanje so
dobro pripravili šahisti Celja,
vendar kaj ti to pomaga, če so
pomembni in dobri organiza-
torji, na tekmovalnem področ-
ju vsaj ekipno in tudi posamez-
no pa že dalj časa izredno na
nizkem nivoju. Večina mladih
je odšla, starejši igrajo zgolj re-
kreativno. Škoda, ker je bil šah
v Celju več kot petdeset let
med vodilnimi panogami.
TV
Naše uredništvo bo
skupaj z Izletnikom Celje
pripravilo 20. tega mese-
ca v Planinskem domu v
Logarski dolini javno ra-
dijsko oddajo na kateri
bodo nastopili: Celjski in-
strumentalni kvintet, Vi-
asong, Frankolovčani,
Karli Gradišnik in verjet-
no Tatjana Dremelj •
Celjski instrumentalni
kvintet, ki slavi letos 20.
obletnico delovanja, bo ta
jubilej obeležil z dvema
koncertom: 27. tega me-
seca v Vitanju in 4. de-
cembra v dvorani Narod-
nega doma v Celju • An-
sambel Vikend iz Radeč
končuje snemanje svoje
prve kasete, za konec leta
pa bodo verjetno nastopi-
li v dvorani Golovec • Sa-
rajevska TV te dni snema
v Celju televizijsko odda-
jo Izvan stroju - v kateri
'>o nastopila tudi vrsta
Slii.-^benikov iz Celja •
CPO -Žabe- bo zopet raz-
veseljeval ljubitelje njiho-
ve glasbe na plesu, ki bo
20. tega meseca v Narod-
tiom domu v Celju • V
^ni prejšnjih rubrik smo
objavili, da je pri ansam-
blu CMOK Peter Lubej
Omenjal Uroša Sando.
Vendar je ravno obratno
5. TEDEN DOMAČEGA FILMA
'^UE, od 3. do 10. novembra
ima glas icot Smode
Tisti, ki radi obiskujejo
razne vesele, pa tudi tiste
malo bolj resne kulturne
prireditve v ŠentjurJM, ga
že gotovo dobro poznajo. Ce
ne njega, pa gotovo njegov
glas. Prijatelji in znanci, ki
ga poslušajo, pravijo, da po-
je kot Marjan Smode. To je
Milan Gračner iz Šentjurja.
Odkar ga poznajo kot
kantavtorja, skoraj ne mine
prireditev, da je ne bi tudi
Milan popestril s svojim
brenkanjem na kitaro. Z last-
nihni skladbami, za katere pi-
še tako glasbo kot besedila,
je očaral že vse svoje vrst-
nike.
V pomenku je povedal, da
je igral kitaro že njegov brat
in je veselje in prve akorde
dobil od njega. Bolj zares pa
se je začel z glasbo ukvarjati
s štirinajstimi leti. Pravi pa,
da o kakšni resnejši karieri
ne razmišlja. Najraje pope-
stri program na kakšni pro-
slavi v Šentjurju, prireditelji
pa so tega še kako veseli.
Letos je končal srednjo ko-
vinarsko šolo v Štorah. sedaj
pa se bo zaposlil v Železarni
Štore. Čaka pa ga seveda še
služenje vojaškega roka.
Na vprašanje, kaj namera-
va z glasbo v bližnji prihod-
nosti, je odgovoril: >Š svojo
kitaro se bom pojavljal tam,
kamor me bodo povabili.«
MOJCA AUŽNER
Foto: EDO EINSPIELER
Tudi Veseli
hmeljarji na
libojski reviji
Jubilejna petnajsta revija
domačih ansamblov v Libo-
jah bo vsaj po prijavah pre-
segla vse prejšnje.
Med prijavljenimi sta tudi
dva udeleženca "lojterce do-
mačih«, ki bo tokrat v Celju
in sicer ansambla Marela iz
Mengša in ansambel Nika
Zajca. Njima pa se bodo pri-
družili tudi mnogi, ki so v
prejšnjih letih in letos osva-
jali najvišja priznanja na fe-
stivalih v Števerjanu in na
Ptuju. Tako bodo na dveh
koncertih 22. novembra ob
14. in 17. uri igrali poleg že
omenjenih ansamblov Miro
Kline. Planšarji, Celjski in-
strumentalni kvintet, Vinko
Cverle, Viki Ašič starejši in
mlajši. Tone Čuček, Kogras,
Laški instrumentalni kvin-
tet, Podkrajski fantje. Hme-
ljarski instrumentalni kvin-
tet. Franci Flere, Rogaški in-
strumentalni kvintet. Šale-
ški fantje, Vito Muženič in
Brane Klavžar. Prijetne me-
lodije bodo vokalno dopolni-
li stalni gostje Frankolovča-
ni, zraven bo ansambel FYan-
cija Zemeta, ki je edini na-
stopil na vseh dosedanjih re-
vijah v Libojah in kot prijet-
no presenečenje Veseli hme-
ljarji. Ti so lani slavili 25 let
obstoja, žal pa brez zaklju-
čnega koncerta. Tako se bo-
do uradno razšli na jubilejni
libojski reviji. Za takšen an-
sambel ni lepše priložnosti,
kot revija, kjer so vedno radi
igrali in dolina, kjer so razda-
jali svoje prijetne glasbene
zvoke. Letošnjo revijo bo
kompletno posnel tudi radio
Celje.
T. VRABL
»Lojtrca domačih« v Golovcu
Poročali smo že, da bo letošnja zaključna prireditev »Loj-
trca domačih«, ki jo organizirata Radiotelevizija Ljubljana
in Ljubljanski dnevnik. 12. decembra v dvorani Golovec v
Celju. Tudi letos bodo na tej prireditvi nastopili ansambli, ki
so se po glasovanju uvrstili na to zaključno prireditev, nasto-
pila pa bo tudi cela vrsta gostov.
Tako bodo nastopili ansambli: Marela. Nika Zajca, Lojzeta
Slaka. Fantje z vseh vetrov, Viničarji, Ivana Ruparja. Franca
Miheliča, Slavček. Vilija Petnča in deseti ansambel, ki bo
zadnji zmagovalec lojtrce domačih v tem letu. Kot gostje pa
bodo po vsej verjetnosti (takšen je zaenkrat predlog) nasto-
pili: Slovenski muzikantje. Štajerskih 7, Celjski instrumen-
talni kvintet. Alpski kvintet. Savinjskih 7, Otavio Brajko,
Ljubljanski oktet, kvartet Spev, harmonikar Zoran Lupine
(zmagovalec letošnje Ljubečne), Miha Dovžan m humoristi.
Celotno prireditev bo povezoval Boris Kopitar.
FRAN SALESKI-FINZCAR
43
II. del
Pod svobodnim soncem
Zajokala bo sproščena zemlja, ko bo pila kri tira-
nov; zasužnjena ljudstva bodo poljubovala osvobojeni
sled njegovih stopinj; Slovenu vzide jasno m čisto svo-
bodno sonce na daljnem vzhodu. In pod tem jasnim
nebom oblijejo žarki zlate pramene mehkih las, ki bodo
pluli z glave njegove Irene.
Iztok je otresel z glavo, z roko potegnil ob čelu.
»Sanje, lepe sanje!«
Velika vojska je izginila, pred njim je ostal zbor moloj-
cev. V daljavi seje le še motno blestel vabljivi smoter.
Četi je izpregovoril navdušene besede in ji velel po-
čivat.
Ko je veslal mesec na polnoč, se je napotila majhna
četa ob potoku skozi dolino. Šlemi se niso svetili v noči,
oklepov ni bilo okrog prsi vojščakov. Sence slokih konj
so tiho bežale po travi.
Rado je jezdil pred odhodom glavne čete z nekaterimi
vojaki na ogled za Tunjuševim taborom.
Odkar seje vrnil z vojne in zvedel o ropu Ljubinice, se
mu ni zjasnilo nagubančeno čelo. Kakor divji maček, ko
čaka plena na drevesu, se je tresel od koprnenja, da bi
zapodil konja proti Donavi in planil v tabor ter iztrgal
Hunu ugrabljeno golobico. Ko je ugovarjal Iztok razdiv-
jani vojski, ko je odbiral vojščake, je čepel na okopu
gradišča, stiskal ustnice in škrtal z zobmi. Da ni bila
njegova vera v Iztoka brezmejna, bi se bil zagnal proti
njemu, ga pahnil s konja in zaklical v tolpo: »Za mano!
Nad Hune!« Vsaka ura mu je bila trpljenje, vsako posve-
tovanje starešin muka. Mižal je, da ni videl mladcev, ki
so dvigali kopja in zahtevali pohoda. Zatiskal sije ušesa,
da ni čul hrupa in vzklikov: »Nad Hune! Nad Hune!«
Dan .se mu je plazil kakor lena voda. In ko je četa
prižgala ognje in legla počivat, bi bil najrajši vdrl med-
nje in tolkel s pestmi po speči vojski. »Na noge! Sramota
Slovenom! Hči staroste plen Tunjušev in vi spite! Sra-
mota! Na noge, golazen, dvignite se in operite madež! Za
menoj! Na konje, nad Hune!« Z obema rokama je stiskal
glavo, se vrgel na zemljo in grabil v zeleno grivo s
tresočimi se prsti.
Dokler so jezdili po zasenčeni globeli, ni bilo mogoče
spustiti povodcev in pognati v skok. Ko se je soteska i
razširila, ko je razgrnil mesec pred njimi prostrano
stepo, so se stegnila telesa konj, postave jezdecev so se
prihulile do grive, visoka trava je z latjem dosegala
konjske boke in kakor blisk so ginila tla pod kopiti.
Votli topot se je razlegal po gluhi stepi. Daleč nekje je
zarenčal merjasec, njegova čreda seje oglasila z začude-
nim pogrkavanjem. Blizu v'grmu je zajokala ptica z
žalostnim glasom. Po listju je udarila perut, nočna ujeda
je zgrabila spečo jerebico. Rada je zaskelelo krog srca.
Kakor bi zakričala na pomoč Ljubinica. Stisnil je konja
in pognal še v daljše skoke.
Ko so pobledele na obzorju prve zvezde, šo zagledali
jezdeci pred seboj dolg, meglen pas, iz katerega so se
dvigale lene, sive kope. Pred njimi je bil veletok. Usta-
vili so konje, ki so spenjeni veselo prhali z razprtimi
nozdrvmi v hladno jutro in povešali vratove do rosne
trave.
»Če ni brodov na levem bregu?« je izpregovoril stari
Sloven z brazdo na čelu. Iztok gaje bil pridelil previdno
Radovi četi. Zakaj bal se je, da utegne Rada strast
zaslepiti in pahniti na Tunjuševo sulico.
»Poženimo v veletok!«
Rado je nategnil povodce.
»Mladec, polivaj ogenj s pametjo! Če utoneš, ne rešiš
Ljubinice!«
»Konji preplavajo!«
»Misliš ti, burja! Jaz pa ne mislim, ampak vem, da jih
polovica obnemore.«
Rado je nategnil zopet ob brzdi. da se je njegova
hunska kobila povzpela. Stari Sloven je obmolknil. V
rahlem diru so jezdili po travi, kije tonila v rosi. Preden
je vzšlo sonce, so se potopih v meglo ob Donavi. Tla so
postajala čedalje bolj vlažna, da so se konji udirali do
členkov in čez. Polagoma jim je začel udarjati ob prsi
suhi loček, jata povodnih ptic je sfrfotala iz bičja -
konjiča je obstala na bregu. Vojščaki so poskakali s konj
in gazili po blatu in svižu ter iskali v megli brodov.
Razkropili so se na levo in desno gor in dol ob vodi.
Minila je ura, preden so se vnovič sešli - brez uspeha.
Brodov ni bilo. Edino stari Sloven je izsledil v visokem
trstju pomendrane bilke. Splazil seje do reke. V blatu je
zevala nova sled vtisnjenega broda. V ilovici je zapazil
človeške stopinje in globoko vdrte sledove konjskih
kopit, ki še niso bili zaliti z vodo.
»Kdor je hodil tod, se je odpeljal z brodom čez reko.«
Poklical je tovariše. Pokleknili so. vešči sledilci na zem-
ljo in ogledovali vtiske kopit.
»Hun, Hun, Hun!«
Vsi hkrati so izrekli isto sodbo.
»Morda Tunjuš sam,« je pripomnil Rado in pobledel.
»Ni Tunjuš, ker on je jezdil s tovariši. Njegov sled bi
bil že zalit, zabrisan. »Morda ogleduh, sel?« 'i
»Ho, Radovan, Radovan, Radovan!« je zaklical mla^
vojščak, ki je tičal do kolen v blatu in sledil človešk6\
stopinjo.
Vsi so pristopili in z napetimi očmi zrli v dobro odtis-
njen podplat bose noge na blatu.
»Pdglejte palec! Razkrečen in podvit! To je Radovan!'
Vidite peto! Razhojena, zmlinčena! Godčeva! Poznam
jo!«
»Torej on nam je odvedel brod!«
Ponj! V Vodo!« je kričal nestrpno Rado.
»Kdo pojde? vpraša stari Sloven.
»Jaz preplavam! Ne sam, na konju! Če konj sredi reke
omaga, drugo polovico preplavam!«
»In po stepi boš jahal potem na trstu, kakor vedomec!
Ulij pameti na ogenj! Poglejte, tukaj štrli iz blata debelo
bruno. Izgrebimo ga, vrzimo žreb. Kogar določijo
bogovi, zajaha bruno in se prepelje prek veletoka!«
Vsi so se pokorili nasvetu starega Slovena, zastavili
vse sile in kmalu izgrebli iz peska in blata dolg hlod. ki
je bil iz srede izžgan.
»Korabelj!« so vzkliknili veselo in izmetali blato iz
vdolbine ter vrgli žreb; določil je najmlajšega vojščaka.
Vitki mladenič je skočil ročno v čoln, zavihtel veselo
kos širokega lesa, rabeč ga kot veslo - ostanek nekda-
njega Hilbudijevega mostu, kakršnih je bilo dosti ob
bregu zapičenih v blato in zapletenih v grmovje. Tova-
riši so se uprli v deblo in vsi zaeno z močnim sunkom
potisnili korabeljček v vodo, da so zašumieli valovi
Veslar je kmalu izginil v megli sredi veletoka.
Minilo je dokaj časa, preden se je oglasil nizko ob vodi
glas odposlanega brodarja. Vojščaki so šli za pozivom,
pognali konje na široki brod in odrinili preko reke.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
5. NOVEMBER 1987
zdravilne rastline

Repa sodi med križnice in med njimi je veliko
gojenih oblik. Predstavniki rodu rep divje rastejo v
naravi in jih je samo na prostoru od Sredozemlja pa
do azijskega vzhoda trideset »dobrih« vrst. Med
njimi so seveda tudi predniki raznih gojenih vrst.
Sem sodijo kitajski kapus, zelje, ohrovt, cvetača,
brokoli, koleraba itd. Repa (Brassica rapa L.) ni
pravzaprav nič drugega kot malo »prismuknjeno«
zelje, ki ga je sama korenina ali pa samo seme, name-
sto samih listov kot je to pri zelju. Poznamo več vrst
repe. Nekatere, ki jih gojimo predvsem zaradi odebe-
Ijene korenine, druge pa zaradi semen, iz katerih
iztiskajo olje.
Repo uporablja danes le ljudsko zdravilstvo, in sicer
ima sam koren, ki ga damo lahko tudi v juho ali ga
jemo surovega oziroma skisanega, zelo veliko vitami-
nov, sladkorja in rudninskih soli. Koren je zelo sočen
in sok blaži bolečine v trebuhu in zdravilno vpliva tudi
pri prsnih boleznih. Če repo nastrgamo in jo nama-
kamo v toplem mleku ter vse skupaj zasladimo z
medom, bomo dobili odlično zdravilo zoper kašelj,
bronhitis, angino, pljučnico, astmo in oslovski kašelj.
Tudi sirup je odličen. V ta namen si izberemo lepo
repo in jo precej globoko izdolbemo. Vdolbino napol-
nimo s kandidiranim sladkorjem ali medom, napra-
vimo skoz in skoz luknjo in postavimo repo nad koza-
rec, tako da bo sirup počasi pronical skozi repo. Spi-
jemo pol kozarca na dan pri utrujenosti, slabemu
počutju, neješčnosti, slabi prebavi itd.
Repo uporabljam.o tudi zunanje; kašasti obkladki iz
kuhane m zmečkane repe blažilno delujejo na razbo-
lele sklepe pri revmatikih in bolnikih, ki jih muči
protin, zdravi ture in abcese, odlično pa se obnese tudi
pri ozeblinah.
Zelo zanimiva je uporaba repičnega olja. V majhnih
količinah je zdravilno in deluje blažilno in odvajalno,
pri prevelikem uživanju pa deluje škodljivo na srčno
mišico in jo uničuje. To so sicer dokazali le na podga-
nah, vendar moramo biti previdni pri njegovi uporabi
kot jedilno olje. Repično olje se uporablja za pripravo
raznih mazil za kožo, ker ima antibiotični učinek. Če z
njim namažemo rane, se le-te hitreje celijo.
BORIS JAGODIC
recept tedna
Prazen piščanec s parmezanom
Potrebujemo: 2 piščanca, 3 dkg masla, sol, in poper,
nastrgano lupino in sok, pol limone, tri žlice parmezana,
rumenjak, 2 žlici smetane, malo vode, tri del bešamelove
omake.
Piščanca razpolovimo, posolimo in popopramo ter v pri-
merni posodi dušimo na maslu do rjave barve. Nato ga
obrnemo in prilijemo limonin sok in dodamo limonino
lupino. Posodo s piščancem pokrijemo in dušimo pol ure,
da se zmehča. Med dušenjem posodo večkrat pretresemo in
po potrebi zalijemo z nekaj vode.
Dušenega piščanca vzamemo iz posode, mu odstranimo
kosti in meso damo v toplo servirno skledo. Medtem smo si
pripravili bašemelovo omako in še topli dodamo dve žlici
parmezana in rumenjak, dobro premešamo in segrejemo ter
z vročo omako prelijemo piščanca. Vse skupaj potresemo s
preostalim parmezanom in gratiniramo v pečici pri 200 °C.
Zraven ponudimo riž, zeleno solato in kozarec terana.
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO
spet v zalogi!
Spet se oglašam v Novem tedniku, kakor vsako pomlad,
poletje, jesen In zimo. Že 24 let predelujem zdravilno
zelišče hermellko (Sedum maximum) v tinkturo, ki
blagodejno učinkuje pri naslednih boleznih: revmatizem
(sklepni, živčni, mišični), šen, čir na želodcu in
dvanajsterniku ter druga notranja vnetja, pri vnetjih
mehurja, ledvic in jeter, slabi prebavi, gastritisu,
želodčnem In črevesnem katarju. Hermelika vrne tek,
zaradi česar se suhi bolniki zredijo, pomaga uravnati
količino želodčne kisline na normalno, njen učinek je
ugoden pri boleznih trebušne slinavke (pankreas),
prostate, pri udarninah m krčnih žilah, odprtih ranah -
tudi starih, pri trombozi, arteriosklerozi, glavobolu -
migreni, sinusih, raznih ekcemih, ozeblinah, oteklinah vse
vrst, hemoroidih, tumorjih, vnetjih rodil, belem toku in še
veliko drugih boleznih.
V Celju, Mariboru, Ljubljani m po vsej Sloveniji me že
dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so že preskusili
hermellko, predelano po mojem postopku, so mi hvaležni.
HERMELIKO (tinkturo) BOMO OSEBNO PRODAJALI V
CELJU IN MARIBORU po 1. decembru 1987.
O točnem datumu prodaje vas bomo predhodno -
pravočasno pisno obvestili na vaš naslov. Pn prevzemu
dobite tiskano navodilo za uporabo.
Če si tudi vi želite blagodejnih učinkov hermelike
(tinkture), ki vam jo iz izkušenj ISKRENO PRIPOROČAM
mi takoj (in vedno) pišite
Pišite na naslov PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ,
HERMINA (IN STIPE) PIVČEVIC, Glinškova ploščad 8/1,
61113 LJUBLJANA-BEŽIGRAD.
Opomba; Hermeliko (tinkturo) lahko dobite pri meni v
Ljubljani na gornjem naslovu, lahko pa jo naročite tudi po
telefonu;(061)a48-17Q. ^ _
IVIODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Redni bralci NT
ste gotovo opazili,
da so bili v našem
modnem kotičku
zadnje mesece mo-
ški oziroma moške
modne novosti kar
preveč zapostavlje-
ni. Ker vemo, da
tudi moški vse bolj
z zanimanjem sle-
dijo modi, bom za-
to v nekaj nasled-
njih številkah sku-
šala čimbolj izčrp-
no opisati modne
trende iz najnovej-
ših jesensko-zim-
skih moških ko-
lekcij.
Napačno je mi-
sliti, da je bilo
prejšnje stoletje
kaj bolj domiselno
in veselo v mo-
škem oblačenju,
kot so zdajšnja
osemdeseta leta.
Današnji moški je sčasoma in spontano osvojil modno j
promiskuiteto, nase je prevzel svobodno izbiro oblačenja, ki ■
omogoča različnost, istočasno pa tudi previdnost. Način
oblačenja namreč neusmiljeno odkriva mnogo karakterne
lastnosti, zato danes modni oblikovalci kreirajo za moške z
istim modnim nabojem, kot za ženske. Rezultat takšnega
pristopa k ustvarjanju moške mode se kaže v vse večjem
odstopanju od že precej dolgočasnega klasično angleškega
ali brezhibno strogega italijanskega stila.
Nov stil, ki ga prinaša letošnja moška moda, je pravzaprav
videz pozabljene, neprotokolarne elegance z nekaj lastne
recepture - videz med nostalgijo preteklosti in dinamiko
sedanjosti. Odlikuje se predvsem po kvalitetni izdelavi obla-
čil, mehkih, naravnih materialih, krojih, ki so inspirirani s
folkloro afro-azijskih dežel. Od dosedanjih pa se novo
moške obleke kar precej razlikujejo. Te so sicer se vedno
klasičnega kroja, vendar mnogo lažje in udobne, brez notra-
njih podlog ter ostalih elementov, ki utežujejo formo in
dajejo s tem trd izgled celotni postavi. (se^nadaljuje)
radio ceue
Četrtek, 5. 11.: 8.00 Poročila, 8.20 Dopoldne z vami, 10 00
Poročila, 10.05 Kronika TDF, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.05 Kro-
nika TDF 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika. 17.00 V živo:
Iz srca za zdravje;
Petek, 6. 11.: 8.00 Poročila, 8.20 Petkov mozaik. 10.00 Poro-
čila, 10.05 Kronika TDF. 10.35 Žveplometer: Popoldanski spo-
red: 14.00 Napoved, informacije. 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke
in pozdravi, 16.30 Kronika TDF, 17.00 Kronika. 17.15 Šport ob
koncu tedna, 17.30 Turizem smo ljudje;
Sobota, 7. 11.: 8.00 Poročila, 8.20 Dopoldne z vami, 9.20
Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.05 Kronika TDF, 10.40 Kole-
dar prireditev; Popoldanski spored: 14 00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila. 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika
TDF, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij;
Nedelja, 8. 11.: 9.00 Napoved, 9.10 Poročila, obvestila 10.00
Kronika TDF, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11 00 Žveplometer (pono-
vitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz
domačih logov - v živo do 13.30). 13.30 Poročila, 13.35 Čestitke
in pozdravi:
Ponedeljek, 9. 11.: 8.00 Poročila. 8.20 Športno dopoldne.
10.00 Poročila, 10.05 Kronika TDF: Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila. 16.00 Čestitke in pozdravi.
16.30 Kronika TDF. 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž,
17.45 Športni pregled:
Torek, 10. 11.: 8.00 Poročila, 8.20 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro-
čila, 10.05 Kronika TDF: Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije. 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Kronika TDF, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori:
Sreda, 11.11.: 8.00 Poročila, 8.20 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 10.05 Kronika TDF 10.40 Koledar prireditev; Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila,
16.00 Čestitke in pozdravi. 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika,
17.30 Za mlade;
Radio Celje oddaja na UKW frekvenci 100,3 MHz in na
srednjem valu 963 KHz.
tv spored
NEDELJA, 8. 11.
8 40-12.45 m 14.55-00 05 TELETEKST RTV LJUBLJANA: 8 50 VIDEO STRani
9.05 ŽIV ŽAV. 10.10 SUPER STARA MAMA. ponovitev 1 dela angleške beri|e
10.35 M. Lavvrence: VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 2. dela avstralske nadai|e
vanke; 11,25 ALPSKI VEČER. 8. oddaja: 11.55 PROPAGANDNA ODDAJA 12 on
LJUDJE IN ZEMLJA, 12 30 VIDEO STRANI (do 12 45): 15 10 VIDEO STRANi
15 25 J Janicki-A. Mularczyk: HIŠA, 1. del poljske nadaljevanke: 16 55 POVEsi
O DVEH MESTIH, angleški tilm (ČB): 18.45 RISANKA: 18 55 VIDEO STRAM
19.00 KINO, 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19 17 PROPAGANDNA ODDAJA: 1925
ZRNO, VREME, 19.30 TV DNEVNIK: 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA: 20 05
Milovan Vitezovic: VUK KARADŽIC, nadaljevanka TV Beograd, 1 del, 2\2i
PROPAGANDNA ODDAJA; 21 30 ZDRAVO: 22.50 MESTA, dokumentarna ser;|a
23.20 KRONIKA TDF CELJE, 23.50 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
8 55 POROČILA: 9.00 DANES ZA JUTRI m IGRANI FILM, 12 00 VČERAJ \^
DANES: Dušan Bogdanovic (do 12 45), 15.00 BOKS - ZLATI GONG. prenos
16 25 ODBOJKA VARDARBOSNA; 17 25 DP V ROKOMETU (M)-BORAC(aL)
:MEDVEŠČAK, prenos, (slov kom) v odmoru ,, . 18 45 IZVIRI, oddaja
kulture, 19 30 TV DNEVNIK, 20.00 AVTOMANIJA, poljudnoznanstveni film
20.25 MALI KONCERT: 20.45 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21 05 STRINDBERG, 2
del švedske nadaljevanke: 22.00 REVOLUCIJA, KI TRAJA, dokumentarna
oddaja; 22.45 POEZIJA: Ljerka Car-Matutinovič (do 23.15)
PONEDELJEK, 9. 11.
TV MOZAIK: 10.00 ZRCALO TEDNA; 10.20 KRONIKA DTF CELJE, ponovitev
MATINEJA: 10.50 ORLOV LET, švedski film (do 13.05); 16.35-23.20 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA: 16,50 VIDEO .STRANI: 17.05 TV MOZAIK - ponovitev
17 25 RADOVEDNI TAČEK: LETALO: 17 40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET: 6
oddaja: 17.45 ŠOLA ZA KLOVNE, 6. del oddaje TV Skopje: 18.15 REPUBLIŠKA
REVIJA MPZ ZAGORJE 86, 14. oddaja: 18 45 RISANKA: 18 55 VIDEO STRANI
19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV: 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA-
19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK: 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.05 Y. Courriere: KUHARSKE ZVEZDE, 5. del francoske nadaljevake; 21.00
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 OMIZJE: OKTOBRSKA REVOLUCIJA IN 70
LET POZNEJE, 23.05 VIDEO STRANI
TOREK, 10. 11.
10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV; Kemija: KOROZIJA; Naravoslovje: SVET
OKOLI NAS II.: Zemlja-planet na katerem živimo. Zobozdravstvo II.; Jezikovni
utrinki: TUJI JEZIKI: 11.05 ANGLEŠČINA XXIII.: 11 35 FRANCOŠČINA VI. (do
12.05); 16.20-23.20 TELETEKST RTV LJUBLJANA: 16.35 VIDEO STRANI; 16.50
TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev: 17.55 EX LIBRIS M&M. ponovitev: 18.45
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI, 19.00 OBZORNIK: 19 12 IZ TV SPOREDOV
19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19 25 ZRNO. VREME; 19 30 TV DNEVNIK
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.05 W. Shakespeare: KAR HOČETE, pred-
stava SLG Celje: 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.15 INTEGRALI; 22.55 TV
DNEVNIK: 23.10 VIDEO STRANI
SREDA, 11. 11.
TV MOZAIK: 1000 INTEGRALI: MATINEJA; 10.40 W. Shakespeare: KAR
HOČETE, predstava SLG Celje (do 12.45); 13.30-00.00 TELETEKST RTV LJUB-
LJANA: 13.45 VIDEO STRANI: 14 00 TV MOZAIK - ponovitev: 14.40 TUJI JEZIKI
- ponovitev; ANGLEŠČINA XXIII.; FRANCOŠČINA VI.; 15.40 KLJUKČEVE
DOGODIVŠČINE. 12. del: 15 55 S. PregI: ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA - Reši-
tev: 16 25 Beograd: NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 8&-JUG0SLAVIJA:AN-
GLIJA. prenos, V ODMORU . . .: 18.25 ZAKAJ NOGE BOL1»iO: Motnje krvnega in
mezgovega obtoka; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANi: 19.00 OBZRONIK,
19.12 IZ TV SPOREDOV: 1917 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO,
VREME: 19.30 TV DNEVNIK: 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 FILM
TEDNA - Ciklus brazilskega tilma: NE NOSIJO ČRNE KRAVATE LJ: 21,50'
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.55 MEDNARODNA OBZORJA: INDIJA: 22.35 TV
DNEVNIK: 22 50 VIDEOGODBA, ponovitev: 23.20 KRONIKA TDF CELJE: 23.50
VIDEO STRANI
ČETRTEK, 12. 11.
10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV; Umetnostna zgodovina: STILI - OBDOBJA-
ŽIVLJENJE: XIX. STOLETJE, Glasbena vzgoja: HARMONIKARSKI ORKESTER
(KUD Vide Pregarc), Kulturna dediščina: KOZAREC NAŠ VSAKDANJI; MATI-
NEJA: 11.00 CLAUDINE, ameriški film; 12-,30 KRONIKA TDF CELJE (Oo 13.00):,
15 55-23.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 16.10 VIDEO STRANI; 16.10 TV
MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev: 17.25 MARKO NA BELEM KONJU JAŠE:
17.40 PISMA IZ TV KLOBUKA; 16.25 POTROŠNIŠKA POROTA, 18.45 RISANKA
18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV: 19.17 PROPA-
GANDNA ODDAJA: 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK in POROČILO S
SEJE SKUPŠČINE SFRJ: 20.15 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.25 TEDNIK: 21.25
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.30 S. Lagerlof: GOSTA BERLING, 2. del švedske
nadaljevanke: 22.30 TV DNEVNIK: 22.45 MANJŠINE - BOGASTVO EVROPE
ponovitev 4. dela; 23.15 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK: 17.30 OTROŠKA ODDAJA: 18.00 GOVORIMO O ZDRAVJU,
izobraževalna oddaja: 18.30 RISANKA: 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz 19 00 TV
KOLEDAR; 19.10 RISANKA: 1930 TV DNEVNIK: 20.00 NARODNA GLASBA;
2045 POROČILA; 20 50 DOKUMEfvITARNI VEČER; 22.20 KNJIGA' (tudi za
JRT2) (do 22.40)
PETEK, 13. 11.
TV MOZAIK; 10.00 TEDNIK; MEDNARODNA OBZORJA: INDIJA: SVET NA
ZASLONU: MATINEJA: 12.20 S. Lagerlof: GOSTA BERLING. ponovitev 1. dela
švedske nadaljevanke (do 13.20): 14.35-00.25 TELETEKST RTV LJUBLJANA
14.50 VIDEO STRANI: MOZAIK - ponovitev: 15.05 TEDNIK: 16.05 MEDNA
RODNA OBZORJA: INDIJA, 16.45 SVET NA ZASLONU: 17.25 PISANI SVET
1555 IGORJEVIH DNI: 17.15 SUPER STARA MAMA, 2. del angleške serije: 18.15
PRED IZBIRO POKLICA: GASILSKA ŠOLA: 18.45 RISANKA: 18.55 VIDEČ
STRANI: 19.00 OBZORNIK: 19.12 IZ TV SPOREDOV, 19.17 PROPAGANDN/
ODDAJA: 19.25 ZRNO, VREME: 19 30 TV DNEVNIK in POROČILO S SEJE
SKUPŠČINE SFRJ: 20.15 PROPAGANDNA ODDAJA. 20.25 J. Jakes: SEVER l^
JUG. 6. del ameriške nadaljevanke. 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA. 21,li
PLANET ZEMLJA. 1. del dokumentarne serije: 22,10 TV DNEVNIK: 22.2.'
REZERVIRAN ČAS: 22.35 NOČ POGUMA, ameriški film: 00.10 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
17 10 TV DNEVNIK. 17 30 »FORE I FAZONI«, otroška oddaja: 18.00 ZNANOST
ŽIVE HIPOTEZE, 18,30 RISANKA: 18,40 ŠTEVILKE IN ČRKE kviz; 19.00 ALPSK
VEČER, 8. oddaja (samo za LJ2): 19.30 TV DNEVNIK: 20 00 ZABAVA VAi
OLIVER DRAGOJEVIC, 20.45 VČERAJ. DANES. JUTRI: 21,05 SENCE POZAB
LJENIH PREDNIKOV. SOVJETSKI FILM: 22.35 EN AVTOR. EN FILM: 23.01
ŠAHOVSKI KOMENTAR (do 23 30)
SOBOTA, 14. 11.
7.4^in 15.55-23.50 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 8 00 VIDEO STRANI, B.H
KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 12. del: 8 25 S. PregI: ODPRAVA ZELENEGA
ZMAJA. 5. del. 8.55 MARKO NA BELEM KONJU JAŠE: 9.10 ŠOLA ZA KLOVNE
5. del oddaje TV Skopje: 9.40 EX LIBRIS M&M: 10.30 REPUBLIŠKA REVIJ)
MPZ - ZAGORJE 86. 14. Oddaia: 11.00 MESTA, ponovitev dokumentarne serije
11.30 OMIZJE: . . . VIDEO STRANI (do . .): 16 10 VIDEO STRANI: 16.25 CIKLU!
FREDA ASTAIREA. ZGODBA O VERNONU IN IRENE CASTLE. ameriški fiir
(ČB): 17.25 KULTURNA DEDIŠČINA: 18.25 NA ZVEZI: 18 45 RISANKA: 18.5
VIDEO STRANI: 19.00 KNJIGA: 19 12 IZ TV SPOREDOV: 19.17 PROPAGANDN*
ODDAJA: 19.25 ZRNO. VREME: 19.30 TV DNEVNIK: 19.50 ZRCALO TEDNA
20.10 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.15 VELIKA fiDEČA DIVIZIJA, ameriški filrT
22.05 TV DNEVNIK: 22.20 PROPAGANDNA ODDAJA: 22.25 ALPE - JADRA^
informativno-mozaična oodaja: 22 55 M. Laurence: VRNITEV V PARADIŽ. 3 d«
avstralske nadaljevanke. 23.40 VIDEO STRANI: OPOMBA: 17 10 KOŠARKA (2
- CZISKRA DELTA JEZICA
Oddajniki II, TV mreže:
14 45 KAKO BITI SKUPAJ: 15.15 KURIR, sovjetski film; 16.45 V REGISTRATUP
ponovitev nadaljevake, 17.40 LUTKOVNA PRDSTAVA NA FESTIVALU '
BUGOJNU 87: 18.40 DALLAS, ameriška nadaljevanka: 19.30 TV DNEVNIH
20 15 GLASBENI VEČE V SOBOTO: 21.45 POROČILA. 21 50 FELJTON, 22.2
JAZZ: 22 50 ŠPORTNA SOBOTA idc 23.101: OPOMBA: 13.55 DP V NOGOMETI
- RADVARDAR: 17.30 DP V VATERPOLU - KOTORJUG
24. STRAN - NOVI TEDNIK
5. NOVEMBER 1987
Celie
in Celjani
v času Blanke
Kolak
Redko se okoli filmske
ekipe vrti toliko fotografov,
kot se je to dogajalo ekipi iz
filma Ljubezni Blanke Ko-
lak. In prav je tako, saj govo-
ri o fotografinji, lepoti foto-
grafije in ljubezni. Prav tudi
zato, ker v filmu nastopa Ce-
lje in Celjani, prikazani takoj
po vojni. To spremembo je
spretno dokumentiral naš
fotoreporter Edi Masnec, ki
je del dogajanja ujel v foto-
grafski objektiv, dodal še
kanček svoje umetniške na-
darjenosti in pripravil 30 po-
večav tudi za razstavo. K so-
delovanju je povabil tudi
umetniško fotografinjo Evo
Daut, ki je za filmsko ekipo
snemala fotografije in katere,
je v enem od kadrov Blanka
Kolak razstavljala na svoji
razstavi. Zdenka Vetrovec,
scenska fotografinja Vibe fil-
ma, pa je prispevala nekaj fo-
tografij iz zakulisnega doga-
janja filmske ekipe, ki jo na
platnu sicer ni opaziti. Vsi
skupaj se tako predstavljajo
na razstavi v Muzeju revolu-
cije.
EDI MASNEC
TDF V izložbah
Celjsko društvo ekonom-]
skih propagandistov, sekcija;
aranžerjev je tudi letos pri-j
pravilo akcijo za lepšo podo-|
bo našega mesta v dneh Ted-;
na domačega filma. Z akcijo, j
ki ima zadnja leta tudi tek-:
movalni značaj, aranžerji z'
lepo urejenimi izložbami
opozarjajo na to veliko film-i
sko manifestacijo. Letos so k .i
sodelovanju povabili tudi
druge slovenske aranžerje, i
odzvali pa so se iz Maribora:
in Titovega Velenja.
Izložb, ki z izvirnimi reši-,
tvami ponazarjajo ■ filmsko,
ustvarjalnost, je vsako leto ■
več. Letos jih je osem; dve od j
teh so uredili člani društva'
aranžerjev iz Maribora, eno;
pa Velenjčani. Izložbe bo da-l
nes ob 19. uri ocenila poseb-j
na komisija, ki jo sestavljajo \
Ika Plevnik, predstavnica,.
Društva ekonomskih propa-^
gandistov. Stane Hafner,-
član organizacijskega odbora:
TDF, in Ivo Sevčnikar, pre-'
davatelj mariborske aranžer-
ske šole. Najlepše urejene
izložbe bodo nagrajene. i
Aranžerji prvouvrščene bo-'
do prejeli 80 tisoč dinarjev,^
drugo in tretjeuvrščehi pa 50^
oziroma 30. tisoč dinarjev.j
(Na sliki: Bojan Dežan, ki\
ureja izložbo Tkaninine trgo.-.j
vine Veronika.) ■
ID - Foto: E. MASNEC,
Celjska gasilska
veterana
Dan gasilca so v celjski občini
proslavili predzadnji dan okto-
bra, ko sicer slavimo tudi mesec
gasilca. Tudi tokrat je predsed-
nik skupščine občine Celje To-
ne Zimšek (desno) pripravil
sprejem za najaktivnejše gasil-
ce, posebno pozornost pa je po-
svetil trenutno najstarejšima ga-
silcema v celjski občini Francu
Koželju iz Bukovžlaka (levo) in
ob njem Francu Švajgerju iz GD
Vojnik. Oba sta stara preko 90
let, udeleženca Soške in drugih
front, Maistrova borca, zavedna
državljana in predana gasilca.
TV - Foto: E. EINSPIELER.^
Partizanske domačije
3
Piše MUenko Strašek
Bolničarka Zofka išče dobrotnike
Obojnikova domačija, sa-
motna kmetija pod Raduho,
v strmini nad Ljubnem in
Lučami, je stoletja samevala
in kraljevala sredi gozdov in
ovac, odrezana od doline, za-
prta vase, nedostopna in ve-
ličastna. Drobni, okorni, to-
da prvinsko lepi ornamenti,
čipka zgodovine, na kašči ra-
zodevajo slo preprostega člo-
veka po umetniškem snova-
nju, po izpovedi. Skodle na
strehi, kakršnih je videti da-
nes le malokje. varujejo po-
slopja pred močo že od leta
1869. ko je prvi Prepadnik
postavil na samim bivališče
in se ustalil sredi zgornjesa-
vinjskih gora.
Mimo Prepadnikovine,
preko Obojnikovega dvoriš-
ča, tamkaj ob kašči in kozol-
cu, so vodila partizanska
pota.
Dekla Francka in stara dva
Obojnika so jih sprejemali
brez besede. Ničesar ni bilo
bolj razumljivo kot to. Gor-
janci se niso nikoli vpraševa-
li, zakaj. Vajeni trdega življe-
nja, večnega boja z naravo,
so razumeli tudi ta boj. Nika-
kršno politično prepričeva-
nje ni bilo potrebno. Tukaj, v
bližini gamsov, na Raduhi. je
govorilo srce.
Ko so ir\inili zadnji dnevi
nemške ofenzive proti utru-
jeni, izčrpani Štirinajsti divi-
ziji, ki je v sebi še nosila kali
zmago - tega. toda uničujo-
čega pohoda, je na Prepadni-
kovo zaneslo bolničarko
Zofko. Na tej partizanski do-
mačiji je bilo varno.
Z borci prvega bataljona
Tomšičeve brigade se je z
zadnjimi močmi, z nogami,
zavitimi v cunje in zmrznje-
nimi do bolečine, privlekla
do barak na Beli peči.
Bilo je okoli petindvajsete-
ga februarja štiriinštiridese-
tega leta...
Bolničarka Sonja je hotela
ohraniti vse to gorje in odpo-
vedovanje, strah in pogum.
Zato je zapisala. Zase in za
druge. Za tiste, ki bi morda
kdaj utegnili podvomiti!
»Komaj sem čakala, da pri-
dem v barako. Zunaj je bilo
trideset stopinj pod ničlo.
Bataljonu se je mudilo, v
mojih nogah pa je bilo tisoč
igel. In vendar sem morala
naprej z utrujenimi, onemo-
glimi in lačnimi borci.
Spodaj so bile Luče. Usta-
Sonja Zbačnik
vili smo se. V dolini, nekako
sem jo slutila, so lajali psi.
Zaspala sem. Kar tako. med
potjo. Nekdo me je nenado-
ma stresel za ramo. odprla
sem oči. borcev ni bilo nik-
jer. Pred mano je stal nekdo,
ki ga nisem nikoli videla,
nekdo, ki mi je ukradel spa-
nje. Spanje, ki bi lahko po-
menilo smrt.
Bil je kurir Noč. ranjen v
koleno. Zdravil se je v ne-
kem brlogu in pobegnil pred
Nemci, ki so lezli za njim. Psi
na sledi...
Bežati morava, se mi je
medlo motalo po možganih.
Nemci se lahko vsak čas po-
javijo, je dejal. Nisem mogla
bežati, niti vstati. Noč. koraj-
žen fant. seje iztrgal iz sebe-
odšel je do bližnje kmetije in
se vrnil s spremljevalko in
sanmi. Doma. na kmetiji, sta
me drgnila s snegom, gospo-
dinja pa je skuhala koroške
žgance z mlekom. Noč mi je
ovil noge s cunjami in žaklo-
vino.
Moral si bežati, nenehno
bežati... Odpravila sva se
naprej, z zasilnimi berglami.
Pot ni bila prijetna. Šla sva
nazaj in se zatekla v majhno
ovčjo stajo blizu neke kmeti-
je. Noč je izginil, kar tako.
brez besede... bila sem nek-
je v drugem svetu, tudi če bi
kaj rekel, najbrž ne bi razu-
mela. Pustil meje samo. Dol-
go ga m bilo. Ko seje vrnil, je
povedal, daje na kmetiji sre-
čal Nemce. Da je pač moral
biti previden.
In sem videla: od kmetije
sem se je pomikala kolona
nemških vojakov. Da bi me
pustili tukaj, je bilo prene-
varno. Pri kmetu so se dogo-
vorili, da me prepeljejo na
kmetijo, kije dovolj oddalje-
na, da bi se lahko na njej
brez skrbi in do konca poz-
dravila. Na kmetiji živi le de-
kla, gospodar in gospodinja
pa sta izgnana, sin pa pri par-
tizanih.«
Tistikrat je na desetine
borcev Štirinajste divizije je-
čalo po Paškem Kozjaku.
Graški gori. na Kozjan-
skem ... Bolničarka Zofka ni
vedela, kje je. kdo so dobri
ljudje. Otrplost duše in tele-
sa je bila prehuda.
Noč in dekla Francka sta
jo spravila v bunker iz pše-
nične slame. Kurirje odšel z
obetom, da se bo kmalu vrnil
in prinesel dobre vesti o
Tomšičevi brigadi, o diviziji,
o njenih.
Zofko so žrle uši, kurirja
Noča pa ni bilo od nikoder.
Njene misli so bile pri sobor-
cih. Nenehno so se mudile
na pohodu. V tej mori. v Mla-
dosti. V muževnosti vsega le-
pega, kar premore dirjanje
preko travnikov. Skakanje v
tolmune. In spet mora. mi-
traljezi. kri. stokanje sobor-
cev. vpitje... Misel ni imela
miru.
Na kmetijo m bilo nikogar.
Ne Nemcev ne partizanov.
Tudi raztrganci se niso poja-
vili.
Nenadoma je začelo zunaj
rohneti. Desetine in desetine
zavezniških letal so prekrile
nebo. Obojnikova dekla
Francka, ki se m bala niko-
gar, možato hudomušno de-
kle, korenjak od nog do gla-
ve, je zbežala Zofko iz gnezf-
da. Tekli sta mimo hiš, cerk-
ve, čez most. naprej v varno
zavetje gozda. Morali sta v
dolino, morali... Francka je
Edina oliranjena fotografija
bolničarke Zofke, Sonje
Zbačnikove.
bila zadovoljna: partizanko
je pripeljala v nemško posto-
janko in jih potegnila za nos.
Zofka pa ni mislila tako:
kako drugače bi se lahko na-
kanilo!
Naposled se je vrnil Noč v
vestjo, da se Štirinajsta divi-
zija vrača. Zofka bi rada zajo-
kala. Francka pa se je po-
slavljala z robato kmečko
dobrodušnostjo...
»Dekle, zdravo bodi. mor
da se še kdaj vidiva!?«
(Nadaljevanje prihodnjičig