Tudi sliv je maogovratnih plemen. Nektere se bodo omeBile a kratkim popisom, kakor: 1. Zgodaja sliva (FriiheAugustzwetscbke). Drevo živahao ra8te, vendar ni tako veliko kakor je proata navadna sliva. Dozori pa meseca avgnsta ali velikega srpaaa, je raodre barve, ki ae lahko proda in je zlo dober za vžitek ia gospodarstvo. 2. Laška zelena sliva (Ital. grtiae Zwetscbke). Drevo hoče rodovitao vlažao zeailjo; ima pa moder, zlo dober sad za jed, gospodarstvo ia sušilo, ki dozori meaeca aepteaibra ia je velik, izvratea, drevo pa rodovitao. 3. Domača sliva (Haaszwet8chke). Sad dozori aieseca septembra; je moder ia aajboljši izmed vaeh sliv, jako dober za jed, ravno tako za gospodarsko rabo , in posebao za sušiio; če ae drevo dostojao oskrbaje, je aajkoristnejše pred vsemi drugimi dreveai. 4. Dolaaka (Dolaaer Zwetschke) dozori meseca 8ep- tembra, je modre barve, izvrstaa sliva; prav dobra za vžitek, posebao pa za gospodarstvo ia saailo; ta aadje aa Českem najbolj priljubljen ia čislaa. 5. Rndeča cesarka (Rothe Kaiserpflaaaie — Tr~- *--»-¦--¦> o. j =. _._¦•¦ • ¦ . • , , Eaiserzvvetscbke). Sad je velik, jako frlihe lep ia dober za jed ia gospodarstvo, dozori pa raeseca avgusta. Drevo je prav 1 1 .1 1.. * • ¦ t ¦ . . B ¦ barve, dozori raeseca avgasta ia je iiajboljši iznied" zgodajib sliv; zlo dober za vžifek, gospodarstvo ia sušilo. Drevo .je aredaje velikosti pa jako rodovitno. zalega odrastka, rodovitao ia pirataidnega ali visokega vrha. 6. Diapreka (Violette Diapree). Sad je modre A~~~~ ~ :~ :" --;l-i:" ' ¦ ' jib je 7. Rumeaemirabelice (Gelbe Mirabelle) dozorijo meseca julija inavgasta; sad je rnajbea, ki ga pozaamo, toda pod drugira lmeBom; je zlo dober za jed, gospodarsko rabo, posebao pa za sušilo. Na toplesa kraju in ae v mrzli zeailji je drevesce sila rodovitao; da bo pa visoko ia veliko drevo zrastlo, se rnora aa vrlni kake druge slive cepiti. 8. Radeča aprikozaata (rothe Aprikosenpflaum e) Sad je velik, ruaiea, trdega raesa ia dozori sred septembra, je prav dober za jed in priporočiia vredea v gospodarsko rabo. Tadi drevo je rodovitBo. 9. Velika k raljica (grosse Reiae Claade). Dozori v začetka septerabra nieseca; sad je zeloa ia jako čislan ki se lahko proda; prav dober za jed , ravao tako koriaten posebno pa za 8iiailo. Drevo je zlo za gospodarsko rabo, rodovitao. 10. Normanski perdrigon (Normannischer Perdrigoa). Sad je modre barve, ki dozori avgusta tneseca m ,je prav dober za jed. Drevo je veliko, rodovitao in lepe jodobe. Gospodarskc stvari. Umni sadjorejec. Razne slivc ali cespljc. Slive so že nepožlabtujeae dobre surove ia sabe za vžitek, prodajo in žganje; so takorekoč na Slavonakem, spodajem Štajarskem in na Doleaakem v Eranjski deželi doma, in neznano veliko jib raste; toda malo ktero leto obrodijo, ker se prcmalo obdelavajo, trebijo, okopavajo in gnojijo Prnfi upornosti (trmi) konjev. V nPrakt. Laadw." pripovednje neki gospodar o tem o-le: Neki vozaik je svoj voz tako zlo s kaBieajem nabaaal, da ga koBJi aiso raogli lebko iz mesta geaoti. Eo so te že eakrat skusili ia ai šlo, aiso celo hoteli več vleči. Bičevaaje, maogo kričaaje ia pregaBJaaje koajev ui celo nič pomagalo; aa to pride vozaik do zvijače, o kteri je že prej slišal, da je v eaakib primerljejih prav koristaa. Stopi Banireč iz koaja ia začae z velikiai brupoai kameaje iz voza metati ia po tem apet s tiboma na voz devati tako, da so koaji samo opazili, da se je kameaje iz voza metalo, ae pa, da sc je apet aa Bjega devalo. Na to prigaaja spet konje k vožaji iB ti inisleči, da je zdaj voz mnogo lahai, potegnejo urno voz ia šlo je naprej. Ta dogodba, ktero je pripovedoval mož, kteremu se mora verovati, kaže zadosti jasno, da ae tudi pri živalih več opravi z dobrim kakor a silo, in da je potrebao žival poznati in z lepimi in drugimi nararskimi pomočki pri uji to doaeči, kar od nje bočemo, ae pa s tepeajem. V tem se tudi priporoča to, da se konjem zavežejo oči in se potem še le uporai koaji malo z bičem aažeBejo, kar tadi iaia skorej vsikdar zaželjea uspeb. Eoaj namreč ne vidi, se začae bati in rad vleče. 0 zadnjem pomočku smo se sami večkrat prepričali.