Novo mesto, 16. aprila 1954
Stev. 15
Leto V.
Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek.
— Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din.
— Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani
DolenfsP*
Tednik okrajev Črnomelj, Koče
Ceno 10 din
OD TEDNU DO TEDHp:
Odkar je vojna ladja Galeb zapustila splitsko pristanišče in odpeljala predsednika Tita na prijateljski obisk v Turčijo, spremljamo z radostjo in ponosom bivanje našega maršala v zavezniški balkanski državi. Veličastni sprejemi, iskreni pozdravu možate besede od najvišjih predstavnikov republike Turčije do njihovega tiska in radia, vsepovsod izrazi prisrčnih čustev — vse to nam dokazuje, da se je Titovo potovanje spremenilo v manifestacijo najvišje vrste, v naj-globjo potrditev sodelovanja med Turčijo in Jugoslavijo — hkrati pa tudi z njuno tretjo zaveznico Grčijo.
Svet, ki ga pretresajo vse mogoči krči zapletov in nesoglasij, le redko doživi tako medsebojno razumevanje, kot si ga ustvarjajo balkanske države. Od prvih stikov, ki jim je dala pobudo prav Jugoslavija, do kasnejših vse pogostejših izmenjav političnih, vojaških in kulturnih delegacij je nastajal ankarski sporazum — zdaj že trdna realna osnova graditve zavidanja vredne celice miru in vzajemnega spoštovanja. Balkanski pakt ima prav tisto pomembno lastnost, ki lahko služi vsem za primer, ko iščejo načinov medsebojnega sporazumevanja — ta lastnost pa Je v priznanju popolne suverenosti in samostojnosti prostovoljno povezanih držav, ki so se podredile le skupnim interesom miru in zavarovanja svoje neodvisnosti.
Kolikor je slišati negodovanja   na   račun balkanskega sporazuma, prihaja vedno le od tam, kjer nočejo in niso sposobni uresničiti tako svetlih idealov, kakršne so si zasta vile in jih uspešno utrjujejo Grčija, Turčija in Jugoslavija Zato je tudi Titov obisk v Turčiji, ki pomeni potrditev skupne poti balkanskih držav, spet    zbodel    Iste nevošč Ijivce,   ki   že   od rojstva ankarskega   sporazuma sem zlivajo nanj le gnoj. Ne gre drugače, da pri tem omenimo spet Italijo.   Njej  bi dišalo vodilno mesto v balkanskem paktu, ker pa ji tega nI mo goče doseči — čeprav so jo k enakopravnemu sodelovanju tri države že vabile — hoče pred vsem svetom razkričati, da je ankarski sporazum brez pomemben. Smešno je to rimsko tuljenje v veter in zanj se  zmeni   le   malokdo, saj imamo  priložnost spremljati številne komentarje svetovne ga tiska, ki je nad vse pozitiv no ocenil bivanje predsednika FLRJ v Turčiji. Zato se tudi topot ne bomo žalostili ob teh redkih   sovražnih glasovih, ampak   pogumno gledali bodoči    razvoj balkanskega sodelovanja.
V nasprotju s prvim delom našega pregleda, bo drugi manj razveseljiv. Cim bolj se nam reč bliža napovedani datum ženevske konference, tem bolj se vale v ospredje problemi ki dajejo bore malo upanja v skorajšnjo in uspešno rešitev V Berlinu so sklenili, da bodo v Ženevi razpravljali največ o Daljnem vzhodu. In okrog tega vprašanja so se kot za stavo napletli še novi in novi mo mentl — ko da jih nI bilo že prej dovolj.
Vojna v Indokini postaja vse bolj nevarna, izziva medsebojna sumničenja Vzhoda in Za hoda, vse bolj smrdi po nju nem  direktnem vmešavanju, ki iz sedanjega malega obsega lahko prestopi meje toleriranja in zaneti Se vse nevarnejši vojni požar. Tako Imenovani ameriški  načrt za zajezitev »komunistične agresije« v Indokini ni bil povsod, kjer Je zunanji minister ZDA Dulles Iskal podpore zanj, s prevelikim   navdušenjem sprejet. Označili so ga namreč za pre-ocj samovoljen podvig, ki lahko doseže prav nasprotni učinek od tistega, ki ga na zunaj kaže.   Zato  Je  sledilo tudi naglo Dullesovo potovanje v Evropo, da bi precenil stališče Londona  In  Pariza. Uradna sporočila govore o popolnem soglasju, toda le kdaj so taka sporočila kako drugačna! Nemara pa so se v VVashingtonu prenaglili fn hočejo nekoliko omiliti prvotno paniko okrog Indokine. Dulles Je načenjal v Evropi ie tudi druga vprašanja, čeprav so sprva napovedali, da bo Imela njegova pot le Indokltajske namene.
Najbolje pa bi bilo, da bi končo zaleglo tisto staro pravilo, da se s trezno glavo dosti več doseže kot pa z zavihanimi rokavi. Zato moramo tudi v tem primeru zagovarjati edlnole iskrena pogajanja In razgovore vseh prizadetih.
Ne zanemarjaimo zborov
Kakor pred jesenskimi volitvami naj bi ljudski poslanci tudi zdaj prihajali na množična zborovanja med svoje volivce - Gospodarsko pomoč našim okrajem moramo dvigniti tudi
z vsemi domačimi razpoložljivimi sredstvi
Ljudski poslanec Ljudske skupščine LRS in predsednik OLO Novo mesto Viktor Z u p a n č i č je pred dnevi odgovoril uredniku »Dolenjskega listar na več vprašanj s področja delavnosti naših občin, obeh okrajnih zborov in zborov volivce«.
Tovariš predsednik, zbori volivcev so ena najbolj demokratičnih in najprikladnejših oblik sodelovanja delovnih ljudi s svojo oblastjo. Kako se Jih poslužujejo občinski ljudski odbori v našem okraju?
Zares je delo zborov volivcev ena najvažnejših in najbolj priljubljenih oblik sodelovanja volivcev in občan, tako za razvoj gospodarstva in komunalnih problemov, kakor za demokratičen razvoj naših občin. Zal jih občine v našem okraju vse premalo uporabljajo. Le pet občin je, kjer imajo redne zbore volivcev. Tako je n. pr. občina Gotna vas na zborih volivcev dala občanom obračun svojega dela za leto 1953, jih seznanila z gospodarskimi in ostalimi načrti ter se posvetovala z volivci o nalogah, ki jih čakajo letos.
Tam, kjer občine ne prirejajo zborov volivcev in ne razlagajo ljudem svoje politike in nalog, se dogaja, da volivci pritiskajo na občinske uslužbence: tajnik in administrativna moč sta na taki občini neprestano oblegana od množice ljudi. Take občine seveda ne morejo imeti reda v administraciji. V volilni enoti izvoljenega odbornika bi morali ljudje reševati pereča vprašanja občine. Dolžnost odbornikov je, da to ljudem-volivcev razlagajo in se z njimi posvetujejo.
Na nekaterih občinah trdijo, da nimajo z volivci o Čem razpravljati To seveda ne bo držalo. Ce bi občine in njihovi odborniki hoteli razlagati ljudem, kaj vse delajo sleherni dan za njihpv blagor in napredek kraja, bi imeli samo o tem že precej za razpravljati. Gospodarski razvitek in pereča vprašanja, ki jih ima vsaka naša občina, morajo zanimati slehernega državljana — saj je od reševanja le-teh vprašanj v veliki meri odvisen napredek občin in okraja, s tem pa blagostanje nas vseh. Zbori volivcev bi oiii lahko povsod živahni. Ce bi na njih obravnavali za ljudi življenjsko važna vprašanja, brez katerih ni nobena občina, bi bila tudi udeležba velika, ljudje pa bi začutili, da se občina in okraj zares trudita za naš nadaljnji razvoj.
Kaj   misliš, tovariš predsednik,   o sedanji povezavi   ljudskih poslancev ■ volivci? Od volitev do danes je nastopilo v našem gospodarstvu veliko važnih sprememb, ki so jih prinesle nove uredbe,
družbeni plan in proračun. S tem v zvezi je na terenu mnogo nerazčiščenih pojmov in vprašanj. Dobro bi bilo, da bi občinski ljudski odbor, v takih primerih sklicevali širša zborovanja ozir. posvetovanja volivcev, na katera naj bi povabili tudi ljudske poslance dotičnih volilnih enot. Poslanci bodo lahko razložili ljudem vprašanja, ki jih najbolj zanimajo. Pred jesenskimi volitvami se je govorilo tudi o uradnih dnevih, Id naj bi jih poslanci imeli v svoji volilni enoti. O tem je bilo tudi posvetovanje ljudskih poslancev. Prevladalo je mnenje poslancev, da je najboljša povezava z volivci na zborih volivcev.    Tam lahko posla-
Naročnike opozarjamo,
da je naš novi tekoči račun pri MESTNI HRANILNICI v Novem mestu* in ima številko 616-H-T-24
nec odgovarja na razna vprašanja širšemu številu ljudi, kar je vsekakor bolj učinkovito, kakor če se spušča v podrobnosti v pisarni, kjer naj bi imel uradne ure.
Pobudo za taka zborovanja naj bi dale občine ali Socialistična zveza delovnih lju-di. O tem pa se morajo občine seveda predhodno dogovoriti s poslanci in sporazumno z njimi določiti dan za tako posvetovanje.
Kolike prispevata okrajni zbor proizvajalcev in okrajni zbor k nadaljnji demokratiza-
1J1  dela  naših občin?
U sta našla svoj delo* ..rog in kakšno Je njuno delo?
Ob izvolitvi zbora proizvajalcev smo precej razpravljali o njegovi vlogi. Moram reči, da naš zbor proizvajalcev še ni dobil pravega delovnega mesta v okrajnem merilu. Stari, zakoreninjeni način dela je še dostikrat vzrok, da se ne moremo znebiti prejšnjih oblik. V pripravi za družbeni plan bi moral n. pr. okrajni zbor proizvajalcev kot celota
bolj sodelovati in krepkeje soodločati v delu. Poedini odborniki zbora proizvajalcev so zelo delavni in se tudi med sejami OLO zanimajo za probleme gospodarskega sveta in delo ostalih organov.
Nadaljevanje na drugI strani.
Z okrajne konference ZKS v Črnomlju: delovni predsednik Janez Zunič med razpravo
„ Revo ucionar, legendarni junak -
borec osvobodilne vojne..."
KOMEMORACIJE OB PRVI OBLETNICI SMRTI BORISA KIDRIČA
Lepo število Novomeščanov, zastopnikov JLA In množičnih organizacij je 11. aprila ob desetih dopoldne napolnilo prostor na Vratih In pred Kidričevim trgom 0b spominski slovesnosti za prvo obletnico smrti narodnega heroja Borisa Kidriča. Pred njegovim doprsnim spomenikom ie bil položen velik venec pomladnih rož, godba JLA pa je zaigrala žalostinko. Pevski zbor kulturnega društva Dušah Jereb je zapel Simonitijevo žalostin-
ko, Pesem komandanta Staneta in Zemljo siovensko.
Jedrnat ln prisrčen spominski nagovor v čast velikemu pokojniku je Imel Franci Kolar, član OK ZKS Novo mesto. Orisal je njegovo pot in lik revolucionarja in borca za pravice delavskega razreda, za svobodo domovine in posameznika. »Kidrič, to je bil naš največji revolucionar, bil je tvorec in voditelj Osvobodilne fronte, bil je legendarni junak - borec na-
Komunalne in gospodarske zadeve Kože m
O komunalnih vprašanjih je bilo v mestu že dosti razpravljanja na zborih volivcev in na seji LO MO. Stanje se j« v marsičem Izboljšalo, je pa se cela vjfeta stvari, ki čakajo ureditve in rešitve. Ce je videl človek mest© pred tremi leti — blatne ceste in ulice, popolnoma neurejeno kanalizacijo in vodovod, kjer je bilo leglo tifusa in drugih nalezljivih bolezni, se rianes nehote vpraša, , kako so bile vse te nadloge sploh odstranjene lin urejene. Stanje v mestu se je bistveno spremeni, lo, prav tako se je spremenil od-
nos do njesta. Prva leta po osvoboditvi Je bilo težko dobiti strokovnjaka v Kočevju, ker so smatrali Kočevje za kazenski kraj. Da to ne drži, so dokazali Kočevci samj, ko so si uredili in olepšali mesto, da je sedaj vzgled privlačnega podeželskega mesta. Jasno je, da je bilo Kočevju veliko pomagano z lansko proslavo, ne sme pa ostati samo pri tem. Sanv, lani je bilo porabijenih 26 ' In i 11 jenov dinarjev za ureditev vodovodnega omrežja, zgrajen je bil lep moderen hotel, tlakovana cesta, popravljene so bile vse fasade
V NOVOMEŠKI MESTNI HRANILNICI JE ŽE SKORAJ 8 MILIJONOV )IN HRANILNIH VLOG
V zadnjem času je znova na-rastel dotok hranilnih vlog v Mestno hranilnico, v Novem mestu. 8. aprila letos so imeli vlagatelji Mestne hranilnice, za 7,836.925 din hranilnih vlog, na tekočih računih pa 2,477.255 dinarjev. Številke prepričljivo dokazujejo, da narašča zaupanje naših delovnih ljudi v domač denarni zavod. V dobrih 6 mesecih je Mestna hranilnica sprejela tudi večje število prošenj za kratkoročna posojila delavcem, nameščencem, kmetom in obrtnikom. Do začetka aprila je odobrila prosilcem že 8 milijonov in 400.000 din posojil.
Denarni promet, ki narašča v Mestni hranilnici iz meseca v mesec, potrjuje potrebo po obstoju tega zavoda. Hranilnica obrestuje hranilne vloge po 8
odstotkov na leto; njena glavna naloga je. zbirati odvisna denarna sredstva prebivalstva in s tako zbranim denarjem pomagati tistim, ki so v trenutni zadregi. Zal marsikje naši ljudje, posebno na deželi, »tiščijo denar doma ln ga skrivajo po skrinjah, v nogavicah in na podstrešjih, namesto da bi ga imeli na varnem v hranilnici, kjer bi jim poleg tega prinašal lepe obresti. Tajnost hranil, vlog je zajamčena;, samo sodni | senat lahko v slučaju potrebe zahteva vpogled v hranilno vlogo stranke. Prav bi bilo, da bi po šolah, podjetjih ln društvih bolj kdt doslej priporočali varčevanje. Tudi U malih vlog narastejo v mesecih ln letih lepe vsote, ki jih hranilnica lastniku vsak čas In brez vseh ovir Izplača.
stavb v mestu ter delno urejena kanalizacija. Navzlic vsemu temu je ostalo še polno nerešenih zadev. Naprtimer javno kopališče, kj je za delavce in ostalo prebivalstvo mesta nujno potrebno, postavitev j tržnice, zgraditev javnega stranišča, popolna ureditev kanalizacije itd. Te stvari se letos najbrže zaradi diruglh važnejših in večjih ne bodo uredile- Kljub temu je za letos predvidena vrsta nujnih del. V tem mesecu bodo pričeli graditi nov jez in delno urejevati strugo Rinže, za kar je namenjenih 20 milijonov dinarjev. S tem bo mesto veliko pridobilo, saj se bo znebilo nesnage in umazanije, ki Ima svoje leglo v Rinži. Poleg tega bo kanalizacija speljana pod novi jez, tako da bo struga čez mesto čista.
Nadaljne investicije, 23 milijonov dinarjev, s© odobrene za gradnjo vodovoda v Stari cerkvi. Poleg tega pa bo letos vloženih precej investicij v industrijo. Namesto prejšnje tekstilne tovarne; je predvidena nova kemična tovarna za proizvajanje raznih lepil. Z dograditvi-
jo te tovarne, za katero je odobrenih 90 milijonov dinarjev, bi se povečal narodni dohodek za 117 milijonov dinarjev, zaposlili pa bi lahko 90 delavcev. Lesno industrijsko podjetje bo nadaljevalo s kombinatom za predelavo lesa. Priključila se mu bo mizarska delavnica, za kar je določen kredit 80 milijonov din. Ključavničarskemu podjetju je določenih 21 milijonov kredita za razširitev obrata in nabavo strojev.
V aprilu bodo pričeli graditi valjčni mlin, kjer bo dobilo zaposlitev nad 20 ljudi..
Poleg razvoja Industrije je predvidena tudi gradnja stanovanjskega bloka iz sredstev prodanih hiš splošnega ljudskega premoženja ter še dveh stanovanjskih stavb.
Kjer se razvija mdustnlja, tam se razvija in krepi delavski razred, se razvija kulturno in politično življenje. S tem tudi prebivalci zaostalih okrajev spoznavajo in razumevajo bistv0 in duha socialistične ureditve nove Jugoslavije.
Janez Rigler
šega boja za svobodo. Bil je velik mož in vel'.k človek; naša socialistična, svobodna domovi« na, naša socialistična, svobodna Jugoslavija je v veliki meri sad njegovega neumornega dela, revolucionarne vneme, v kateri je gorel in izgorel. Bil je čisti lik komunista, bil je graditelj«.
Za zaključek te globoko pie-tetne svečanosti je godba JLA zaigrala še Chopinovo žalno koračnico.
Prve obletnice smrti nepozabnega tovariša Borisa Kidriča so se spomnili z javnimi žalnimi svečanostmi tudi v Kočevju in mnogih drugih dolenjskih krajih. Povsod so govorniki poudarili, da bo med nami vedno živ spomin na tovariša in borca, ki se je z,vsem svojim bitjem boril pod veliko zastavo socializma.
Do jeseni bo tlakovana cesta do novomeške železniške postaje
V preteklem tednu so začeli delavci Splošnega gradbenga podjetja »Pionir« s pripravljalnimi deli za dotlakovanje ceste od stavbe OLO do novomeškega kolodvora. Približno 800 m ceste bodo tlakovali do konca septembra. Promet na cesti Ljubljana—Zagreb bo z ureditvijo tega dela sedanje glavne ceste izboljšan, kar je posebno važno z ozirom na povečan promet med gradnjo nove avtoceste.
Pripomnimo ob tej priliki, da bi bilo čimprej treba tlakovati tudi odcepe s križišča v Kandiji. Nujno bi ibilo treba urediti vsaj del Trdinove ceste, odcep do bolnišnic v Kandiji in cesto v Žabjo vas. Blato, ki zdaj pozdravlja domačina in tujca na teh treh prihodih v mesto, nam nI v čast.
V Gabrfu so orostavili etektnf kac^o 8 v?si
Zadnja nedelja bo šla med dogodke, ki jih prebivalci Ga-brja, . Brusnic, Jugorja, obeh Suhodolov, Leskovca, Malih Brusnic in Brezja pod Gorjanci ne bodo tako kmalu pozabili. Elektrifikacija 8 vasi brusniške občine je zaključena. Pomem-
Na redni trimesečni skupščini socialnega zavarovanja v Novem mestu 29. marca letos so delegati skupno z izvršnim odborom obravnavali predvsem zaključni obračun lanskega poslovanja ter proračun dohodkov ln Izdatkov za letos.
Okrajni zavod socialnega zavarovanja v Novem mestu je med najboljšimi v Sloveniji, kar sta potrdila na skupščini navzoča delegata republiškega urada. Vestno poslovanje je pokazalo tudi dober finančni obračun, ki Izkazuje lep prebitek. Predloženi proračun za leto 1954 pa predvideva nad 7 milijonov dinarjev primanjkljaja, katerega bo mogoče zmanjšati samo z večjo kontrolo nad pravilnim izkoriščanjem sredstev socialnega zavarovanja. Kot smo le poročali v našem listu, je urad socialnega zavaro-
VREME
ta čas od 14. do 26. aprila.
16. aprila suho vreme. Med 18. In 19. aprilom deževno in hladno. Prihodnje dni kratkotrajno izboljšanje, satem ponovne padavine, 23. ali 24. IV. zlasti močan dež.
26. aprila se bo vreme izboljšalo.
vanj a v Novem mestu že v začetku revizij« pokojnin ugotovil več primerov neupravičenega prejemanja. Dosedaj Je v sedmih primerih že ustavil nadaljnje izplačevanje. Z revizijo J« treba nadaljevati tako pri pokoj ninBh kot pri izplačevanju otroških doklad, kjer Je prav tako dokaj nepravilnosti. Sploh Je vprašanje otroških doklad eno najtežjih In bo to verjetno rešeno kmalu v zveznem merilu.
Povprečno je lani Imel urad na seznamu 7203 zavarovance. Od teh je bilo v bolniškem stanju povprečno 2.11%, kar je razmeroma malo. Urad Je lani plačal upravičencem 34.254 zdravniških pregledov, po 111 dinarjev povprečno pregled, dalje 42 300 receptov po 1658 dtn. v 34.723 bolniških dneh pa se je zdravilo 2»«« bolnikov-zavaro-vancev. Povprečna cena or*^"o-nega dne v bolnišnic' % znašala 796 din. Skupn«. * zavarovanci, upokojenci ln njihovimi svojci Ima sedaj zdravstveno zaščito v novomeškem okraju komaj 28.000 prebivalcev. Kako razširiti zdravstveno zaščito te na privatne obrtnike in kmet« ter člane kmetijskih zadrug, Je zelo resno vprašanje, ki ga bo treba prej aH alej resiti.
Da upravičenci še vedno smatrajo, oziroma izkoriščajo klimatsko zdravljenje v raznih zdraviliščih za luksuz, kažejo številke. Od zavarovanih delavcev jih je šlo na klimatsko zdravljenje lani komaj 0.6**/», od uslužbencev pa kar 8%. Tretjina koristnlkdv klimatskega zdravljenja so bili svojci zavarovancev. Bo potrebna tudi tu strožja ocena, kdo naj gre na tako zdravljenje, tako so sklenili na skupščini. Sploh Je potrebna strožja družbena kontrola nad izkoriščanjem sredstev socialnega zavarovanja. Preprečiti Je treba vsako neupravičeno okoriščanj«, da bo več denarja na razpolago za resnično lajšanje bede ln zdravljenje delovnih ljudi. Od lanskih prihrankov so na skupščini dodelili 50% za rezervni sklad, 25"» za opremo ambulant, 18"/» pa za socialno varstvo, dočim Je ostalo za prosto razpolaganje 10%.
Zavarovanci. In njihovi svojci bodo kmalu čutili dobro stran Ustih 26*/i lanskega viška. Iz tega denarja bodo namreč kupili opremo za zdravstveni dom v Novem mestu, kateremu manjkajo najosnovnejši pripomočki,   uredili   pa   bodo tudi
zdravstveno ambulanto v Skoe- bili za poklic.
Janu. V bodoče ne bo treba za varovancem za vsako stvar na pregled k specialistu v Ljubljano, ker bodo posamezni spe-| ciallsti prihajali od časa do časa v Novo mesto. Tako je okulist iz Ljubljane že ordiniral v No-' vem mestu. Zavod si bo prizadeval, da uredi občasno urado-i vanje  v Novem mestu  Še za druge specialiste ter tudi izdajanje  najbolj   običajnih ortopedskih pripomočkov.
Urad socialnega zavarovanja v Novem mestu bo po sklepu skupščine pospešil Izdajo delovnih knjižic, na katere čaka precejšnje število zavarovancev. Res pa je, da posamezniki še sedaj nimajo vseh dokumentov skupaj, kar vse otežkoča izdajo knjižic. Precej resno vprašanje Je tudi dokajšnje število začasno nezaposlenih, zlasti ker so to v veliki večini mlajše ženske moči brez vsake kvalifikacije ln pa nekaj starejših, manj sposobnih ljudi, ki se jih podjetja iznebijo na ta ali oni način ter na njihova mesta zaposlijo mlajše moči. Tu Je posredi strokovna šolska Izobrazba, ki je velika ovira za hitrejšo zaposlitev; posamezniki se vse premalo brigajo, da bi si znanje pridobili ali se drugače usposo-
ben dogodek, ki je za napredek teh znanih partizanskih krajev prava prelomnica v njihovem gospodarskem in kulturno-pro-svetnem življenju, so praznovali v Gabrju skupnQ z mnogim: starimi partizani, aktivisti in prijatelji.
Ob desetih dopoldne se je zbnalo nad pet sto ljudi ob spomeniku padlih borcev sredi Ga-brja. Med vaščani smo opazili zveznega poslanca inž. Jožeta Levstika, republiška poslanca Franca Plrkovuča in Viktorja Zupančiča, člana Glavnega odbora SZDL Slovenije Franca Lubeja, dr. Marjana in Maro Dermastja, Petra Avblja, predstavnike večjih novomeških podjetij, Staneta Skrabarja, urednika »Tovariša« in predsednika Novinarskega društva Slovenije ter večje število dolenjskih aktivistov.
Jože Gazvoda, predsednik brusniške občine, je začel lepo slovesnost s pozdravom gostov in domačinov. Zahvalil se je predstavnikom ljudske oblasti za pomoč republike in okraja, da so po tnljkih letih prišli tudi ti partizanski kitaj i dkD elektrike. Nato ie zapel gabrski pevskf zbor, pionirji pa so pozdravili goste z gorjansko rese in rožmarinom. Okoli spomenika, je potem za minuto utihnil šum dneva: v spominih so pohiteli zbrani k tovarišu Borisu
Kidriču in številnim žrtvam, ki jih je dalo Podgorje za osvoboditev domovine.
Na šolskem dvorišču so slav-nost nedalj-evali s pregledom opravljenega dela, ki je vredno nad 19 milijonov din. Nad pet milijonov din so prispevali pAt-b«vale t sami s prostovoljnim delom in gradivom, za kar prav gotovo zaslužijo priznanje. V kratkem bodo dobili elektriko tudi prebivalci Pangrč grma, Hrušice in Vel. Slataika. O napredku podgorjanskih krajev, ki jim prinaša elektrika poleg luči tudi duh novega časa, je nato govoril ljudski poslanec Franc Pirkovič — Cort. Sporočil je zbranj množici, da prispeva republika za elektrifikacijo V Podgorju še tri milijone din, o-kraj Novo mesto pa nadaljnja 2 milijona din. To je skromna oddolžitev krajem, ki So v letih revolucije dali vse svoje sile za zmago nad okupatorji.
Z uspelo kulturno prireditvijo so popoldne nastopili pevci, mladinska igralska družina in pionirji. V prijetnem razpoloženju, pogovorih m srečanjih mnogih starih borcev, znrncv in aktivistov je minil v Gabrju nepozaben dan. — Vsem, ki so jim pomagali do elekt.Mke, posebno tudi delavcem DES Novo mesto In Elektroinatalacijskega podjetja, se prebivalci občin« Bmsnire iskrimo zahvaljujejo.
35^1
511
Stran a
DOLENJSKI LIST
Stev. 13
Iz razgovora s tov. Viktorjem Zupančičem
(Nadaljevanj* ■ prva strani)
Delo odbornikov okrajnega
zbora pa se žal še vedno vse premalo občuti na občinah. Občine nimajo zadostne pomoči od okrajnih odbornikov, čeprav živijo slednji med njimi. Imamo še vedno odbornike, ki so odborniki le na seji OLO; ko pride tak odbornik domov, pa ne da od sebe nič.
Zdaj polagamo vso skrb na komisije. Seje so bile doslej pripravljene preveč formalno, če smo sprejeli odlok, so odborniki zanj sicer glasovali, niso ga pa v podrobnostih poznali. Zdaj pripravljajo gradivo za seje komisije, tako n. pr. komisija za organizacijska vprašanja, za proračun in za družbeni plan. Upam, da bo prihodnja seja OLO še ta mesec pokazala, da se odborniki zavedajo svojih večjih pravic, pa tudi dolžnosti.
In sveti pri občinskih ljudskih odborih?
Ti sveti še niso zaživeli, kakor bi bilo potrebno. V okraju imamo n. pr. pet občin, kjer svetov sploh še niso izvolili ali pa se ti še niso sestali. Pri občinah sveti doslej niso soodločali in moramo tudi v tem videti enega izmed vzrokov, da niso to, kar bi morali biti. Občine imajo šibko finančno plat, nerazvito občinsko gospodarstvo in marsikje tudi odbornike, ki nimajo smisla za gospodarski razvoj posameznih krajev. Treba bo znati poiskati lokalne možnosti za izboljšanje gospodarstva in komunalnih prilik v občini. Pobud je veliko, le občine in sveti jih dostikrat ne znajo izkoristiti.
Da pa občinski sveti ne delajo, je delno krivda tudi na svetih pri OLO, ki bi morali najti večjo povezavo s sveti pri občinah. Predsedniki svetov pri OLO in načelniki bi se morali udeleževati sej občinskih svetov ter jim nuditi pomoč. Napredek in uspehe, ki jih opažamo v delu svetov pri OLO, bo treba prenesti tudi na občinske svete in le-tem pomagati.
Tovariš predsednik, bralce Dolenjskega Usta zelo zanimajo vsa vprašanja v zvezi z letošnjo republiško pomočjo gospodarsko zaostalim predelom republike. Mislim, da bo odgovorna dolžnost lokalnih činite! jev. da se vrednost te pomoči čimbolj dvigne tudi z zajetjem vseh domaČih razpoložljivih sredstev.
Vsekakor je pomoč, ki jo prinaša letos družbeni plan zaostalim okrajem ukrep, ki ima 'zreden pomen za Dolenjsko in Kočevsko. Iz svojih dosedanjih dohodkov naši okraji ne bi mogli razviti nove industrije ali dvigniti dosedanjih obratov na višino, ki bi nam zagotovila zadostna sredstva za nadaljnji gospodarski vzpon.
Za novomeški okraj lahko rečem, da pomoč v višini 220 milijonov din zelo velika. 115 milijonov bo šlo za zboljšanje industrije ln njene proizvodnje. Investicije so namenjene predvsem rudnikom Kremena, Id ima v okraju bogate zaloge kremenčevega peska. Pred nami je razširitev proizvodnje v opekarni Zalog ln gradnja tovarne vodnega stekla, ki ima v okraju svojo osnovno surovino. Ostali denar je namenjen za gradnjo vodovoda v Novem mestu in Suhi krajini, za dograditev ceste Novo mesto—kolodvor, za vodovod v Dol. Toplicah in 30 milijonov din za prispevek
vodovodu Stična—Trebnje— Dobrriič.
Nepravilno pa bi seveda bilo, če bi videli pred seboj zdaj samo teh 220 milijonov dinarjev. Občine, naše množične organizacije, predvsem pa Socialistična zveza delovnih ljudi bodo morale zajeti vse delovno ljudstvo, da bo tudi samo čimveč prispevalo pri zemeljskih delih, z vožnjami, lesom in v drugih oblikah. Vrednost investicij moramo z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom kar najbolj dvigniti. Ne smemo čakati, da bo vsako delo plačano, sicer nam bo denar hitro skop-, nel. Nepravilno bi bilo, če bi v republiški pomoči videli samo obliko neke vrste trajne politike do zaostalih krajev, na katero bi se zanašali. Smo v borbi, kjer moramo sodelovati z vsemi našimi razpoložljivimi sredstvi. Postaviti se moramo čimprej na lastne noge, da ne bomo samo prosili za pomoč.
Velika naloga okrajnega zbora proizvajalcev je, da bo poskrbel za kar najbolj učinkovito izkoriščanje pomoči, ki jo bomo letos dobili. Tudi industrija, ki jo že imamo, mora poskrbeti, da izboljša in dvigne proizvodnjo. Dokazati mora, da je sposobna življenja in da bo koristila pri nadaljnjem razvoju okra-
ja. Odpraviti bo treba seveda tudi dosedanje napake v samoupravljanju.
Precej je razpravljanja  o  gradnji lesnega industrijskega kombinata v novomeškem okraju. Ali Je letošnja pomoč   republike namenjena tudi tej gradnji? Za rešitev dolenjske zaostalosti je postavitev lesno industrijskega kombinata ključno vprašanje.   Letos   bodo pripravljeni načrti za to veliko
sodobno podjetje, ki bo zgrajeno v prihodnjih letih nekje
rried Stražo in Prečno, verjetno v bližini tovarne Zalog. Kombinat bo zaposlil veliko število ljudi; izdeloval bo končne lesne izdelke s predelavo odpadkov vseh vrst lesa. Za načrte so letos finančna sredstva zagotovljena. To bo prineslo rešitev za zaposlitev odvečne delovne sile, zaščitili pa bomo tudi naše gozdove, katerim mora Dolenjska posvetiti vso tvojo skrb.
..... w
Okrajno gradbeno podjetje Črnomelj
pred novo gradbeno sezono
29, marca je zasedal delavski svet gradbenega podjetja v Črnomlju. Na zasedanju je svet »prejel zaključni račun za leto 1953 ter pretresel ra«mere v podjetju. Od ustanovitve leta 1946 se je podjetje lepo popravilo; opravilo jo mnogo obnovitvenih del, zgradilo pa tudi več novih stavb in poslopij, I ki so Bell krajini v ponos. Po-
Alkohol razbija družine
Dolga, nepregledna Je veriga gorja, ki ga povzroča morilec — alkohol Dan za dnem se odigravajo v številnih lružinr.h več ali manj znane tragedije; toliko solza in bridkosti pa ostane skritih zunanjemu svetu za stenami domov. Pred sodišči ie tupatam odgrne zavesa; življenje se pokaže taksno kakršno je — kruto, težko in mučno v družinah, kjer domuje alkohol.
Pred sodniki okrožnega sodišča se je »sgovariala 51-letna kmetica Marija Stefančič iz Qor. Vrhpolja prt Šentjerneju. 21. decembra lani je okoli dveh popoldne pred svojim domom v Gor. Vrhpolju udarila svo-
3in AjIOmsMO)!
Jega moža Franca Stefančča i tričetrt meterskim polenom po glavi, da mu je počila lobanja ter je na posledicah udarca ponoči umrl.
Kaj se je pokazalo na razpravi? Mož jo je večkrat pretepal, zapi] ves denar, ki ga je kot čevljar postrani zaslužil, za vzgojo otrok se ni brigal. Nič ni prispeval za vzdrževanje družine. Zagrenjena se je odvrnila od njega. V jeseni 1952 ga je zaradi surovosti prijavila sodišču in je bil nato tudi po. svarjen in kaznovan. Stanje pa se ni mnogo popravilo- Lani 21. decembra se je Stefančičeva vrnila s sinovega doma, pa Je
h Dobrirške dolin©
Malokdaj čitamo v našem listu dogodke iz do brniške doline. Kaže, da smo še sedaj zameteni s snegom ter da je življenje v našem kraju zamrlo- Pa n, res. Tudi k nam se je pTi-smehljala težko zaželena pomlad, ki je že začela dobivati lepo zeleno obleko. Vinogradi v Smavru in Liscu so oživeli. Živahen razgovor, poln šaljivk in smeha, kratkoČESj kopa<:e, ki Urno vihtijo motik*. Upanje, da bo »mamica letos bolje obrodila kot preteklo leto, jim daje pobudo, da pustijo vsa druga dela, dokler vinogradi ne bodo obdelani. Kar nekako svečano se odpravljajo od doma v gorico. Posebno mlajši kopači dajejo duška svoji vedrt razposajenosti in jim Je delo v vinogradu pravi kmečki praznik. Pozno v mrak se čuje vriskanje m vesela pesem vračajočih se mladih kopačev.
Pohajača ne vidiš v dobrniški dolini. Zemlja že bolj diši po krasu in iz posejanih žitnih polj molijo goste »kamnite ovce«. 2ivljenje je tukaj mnogo bolj trdo kot pa v plodnih or-nicah v dolinah. Toda ljudje v našem kraju ss zagrizeno borijo za obstoj, za zboljšanje kmetijstva in boljši donos. Z vztrajnim delom in s pomočjo zadruge so že dosegli lepe uspehe   pri   elektrifikaciji, nabavi
strojev tn umetnih gnojil za kmetij.sftvo. V zadnjem času pa so se naši živinorejci začeli resno zanimati za rejo plemenske živine- V rodovnik je bilo 5. marca sprejetih še 34 krav. 2ivLnorejski odsek zadruge Je uvedel evidenco o rodovniški živini in kontrolo molznosti krav.
Čeprav je prebivalstvo naše občine skoraj v celoti kmečko ter od zore do mraka pri plugu in motifci, kulturno delo v Do-brniču vendar ne počiva. Mladi igralci pod vodstvom šolske upraviteljice Ouiarjeve že dalj časa vztrajno vadijo ljudsko igro »Mikiova Zala«, katero bomo kmalu videli na odru. V marcu pa je naša igralska skupina KUD Jože Slak dala na oder veseloigro »Babilon*.
Mladina občine Dobrnič Je imela 7- marca letno mladinsko konferenco, na kateri je pregledala dosedanje đelo. Najbolj je bila delavna kulturno-umet-niška skupina, ki dela v okviru kulturno-umetrniškega društva. 2ivahoo razpravljanje na konferenci je pokazalo, da bo treba najtj novo obliko dela mladinske organizacije. Mladina si v bodoče želi več poučnih predavanj, izletov, tečajev Itd. Skratka, naj bi naša mladinska organtoracija skrbela še bolj za
Igralska družina v DobrnIČu ob uprizoritvi »Babilona«
širjenje obzorja naše mladine v gospodarskem, političnem in kulturnem pogledu.
Mkdina je tudi organizirala večerni tečaj nemškega jezi*a, ki ga obiskuje enajst mladin-
cev in mladink.
J.
Cltijte In Sirite »Dolenjski listal
našla domačo hišo zaklenjeno. Pri sosedu ji je mož vrgel ključ in jo pri tem sumi z nogo, na. to pa Jo je popoldne na dvorišču dvakrat udaril z roko po glavi ln ji zatem utal glavo ob polena, kjer je malo prej s sinom napravljala drva. Ko jo je suval, je padla, a se spet pobrala, pri tem pograbila poleno in z njim udarila moža po glavi. Me ž, ki se je medtem rval t sinom, le po udarcu omahniL nato pa odšel v hišo, kjer je posedal po postelji ln peči. Popoldne s! Je pripravil sekiro, da bi se z njo lotil žene, ki pa mu je s sinom vred ušla. Ponoči Je zaradi krvavitev v možganih umrl.
Sodišče je po pretresu vseh okolnosti izpremenilo obdolž-nico, ki Je Štefančlčevj očitala uboj; ugotovilo Je, da Je mož umrl zaradi posledic težke telesne poškodbe. Sodniki so ver-jeli odkritemu priznanju storilke ln jo obsodili na 8 let strogega zapora.
Tudi v tej družini Je alkohol opravil svoje: moža na pokopališče, ženo v zapor, domačija pa je ostala sama. Starši, zavedajte se velike odgovornosti pred družbo in lastno družino: ne daiajte otrokom alkohola, odvračajte jih z dobro vzgojo od pijančevanja! Ce vam je pri srcu usoda otrok, jh varujte pred alkoholom! lf| I ■ *r«TI P w m W IVs
leg osnovne gradbene dejavnosti ima podjetje v svojem sklopu še stranske obrate: apnenico, peekolom, mizarstvo, mehanično, ključavničarsko in pleskarsko delavnico ter avtopark za tovorne prevoze. Vsi ti obrati trpijo občutn0 pomanjkanje mehanizacije ln strojev, saj so o-promljeni z njimi le do 30%. Občutno je tudi pomanjkanje strokovnega kadra, ki ga ne morejo dobiti predvsem zaradi slabih stanovanjskih razmer. Podjetje stalno zaposluje okrog 150 ljudi, Ima pa le enega tehnika. Ker irna podjetje znatno prenizek obratni kredit in nedisciplinirane investitorje, ki ne plačujejo redno svojih obveznosti, je prišlo v minulem letu v občutno krizo, ki se je izrazila v minimalnih plačah.
Navzlic vsem tem pomanjkljivostim je kolektiv razvil živahno dejavnost ter dvignil družbeni brutto produkt od 43 na 85 milijonov. Zadnje mesece so znatno okrepili delovno disciplino ter dosegli povprečni fond 10.000 din na osebo, poleg tega
del. Poostrili bodo kontrolo neupravičenih izostankov ki bolezenskih dopustov, saj so lani zaradi njih IzgubUi nad 300.000
din.
V podjetju se je uveljavilo delavsko samoupravljanje, v katerega so živo posegli delavci, ki se zavedajo svoj« odgovorne naloga. Tako je upravni odbor v stalni povezavi s sindikalno podružnico, s katero rešuje vse zadeve podjetja. Za Se večji razmah svojega podjetja so sklenili prevzeti okrajno opekarno, v kateri bodo še letos Izdali en milijon zidakov. V prihodngih letih, takQ računajo, bodo krili vse potrebe Bel« krajine z opeko in jo tudi izvažali.
Janez VitkovIČ
Komemoracija v Črnomlju
Tudi Črnomelj Je počastil spomin pokojnega Borisa Kidriča ■ spominsko komemoracijo, ki 1« bila v nedeljo 11. aprila idh ob 11. url v Prosvetnem domu. Spominski govor o delu ln življenju pok. Borisa Kidriča je imel predsednik olo v Črnomlju Janez jim Je ostal še višek, tako da ! Z«nW, vsi prisotni pa se z eno-k-j~ j„uin     i i      n    minutnim molkom počastili spo-
bodo dobili vsi zaposleni razli- mln komisarja Petra Kalana, ko  zaostalih   plač.   Uspešnemu j   Pod vodstvom dirigenta profe-
razvoju je znatno pripomogla tudi močna konkurenca novomeškega gradbenega podjetja »Pionir«, ki Je pričelo graditi v Črnomlju večje stavbe in na-
sorja Bartola je gasilska godba zaigrala ža?no pesem, nato pa Je ženski pevski zbor, ki ga prav tako vodi prof. Bartol, občuteno zapel pesem »Lipa zelenela Je ...« Na spominski svečanosti Je sodeloval tudi mladinski zbor crno-
zorno pokazalo, kako Se upora- maijske gimnazije pod vodstvom
segla vmes konkurenca ln bodo bljajo stroji in delovna sila.
Letos se obeta JJeli krajini živahna gradbena dejavnost, ker b0 vloženih precej investicij v industrijske, stanovanjske in druge gospodarske objekte-investitorji bodo oddajali dela na licitacijah, na katerih bo po» podjetja, ki niso tehnično opremljena, na slabšem. Za to sezono se Je gradbeno podjetje notranje reorganiziralo, nabavilo si je tudi nekaj potrebnih strojev,   tako  da bo  letos lahko
ravnatelja Andreja Petka, ki je i ubrano zapel dve pesmi. ! Prireditelji so okusno opremili oder v Prosvetnem domu s socialistično ln državno zastavo ter sliko pok. Borisa Kidriča.
Vsa talna svečanost Je bila najlepši dokaz, kako šiv Je Boris Kidrič - Peter Kalan v srcib Cr-nomaljcev, ki so ga komaj pred desetimi leti pozdravljali v isti dvorani na zgodovinskem zasedanju s.\"os. Bela krajina se zaveda nenadomestljive izgube enega največjih sinov naše domovine, ki je v dneh revolucije ugne-tal novo družbeno ureditev in postavil temelje gospodarskim načrtom, od katerih v dneh izgradnje nase države tudi deželica ob
sprejelo večja dela. Dobili bodo ™Phe. Prav z4tTje
Še enega Inženirja ln tehnika na počastitev spomina Borisa Ki-
ter uvedli norme o porabi m a- *j!fj *»J"> občutena ln prisrčno
,          .                   £v   .,__. topla tudi v Črnomlju, ki Petra
terlala ln vrednosti opravljenih Kalana ne bo nikdar pozabil.
Novice iz Kostelske doline
Pomoč, ki je bila dodeljena iz republiških sredstev gospodarsko nerazvitim slovenskim krajem, se v zadnjem času čuti tudi v Kosteljski dolini. Vsekakor je največji korak k dvigu življenjske ravni Kostelcev elektrifikacija, ki bo letos zajela večji del kosteljske'uobčine. Znatno pomoč prebivalcem kostelske doline bodo prinesla tudi gradbena dela na cesti Para pri Kočevju—Stari trg ob Kolpi. Zelo verjeto bodo letos začeli prestavljati tudi znameniti Čolnarski klanec n» cesti Kočevje—Delnice. Ureditev cest pa bo pomenila tudi solidno podlago za turizem, ki se vedno bolj razvija, pri čemer gre z£hvala športnemu ribolovu v Kolpi in naravnim lepotam kraja.
Občni zbor kmetijskih zadrug v Fari In Banji loki so spet pokazali, da je finančni uspeh zadrug v pasivnih krajih odvisen od prometa z lesom. KZ v Fari pa Je brez lesnega odseka vendarle dosegla soliden finančni rezultat (500.000 din čistega dobička). Tudi ustanovitev pospe-Številnih odsekov, ki je velfrk uspeh, ki bo prišel do polnega izraza šele čez nekaj Časa. Zadruga je prevzela organizacijo osuševalnih del na močvirnih površinah v dolini  Kolpe. Pred-
videna melioracija bi Iztrgala škodljivemu delovanju vode okrog 30 ha ravninske zemlje, kar bi pomenilo mnogo, če upoštevamo, da primanjkuje primerne zemlje za obdelavo
V kmetijski zadrugi Banja loka so prigospodarili 1,500.000 din čistega dobička, ki izvira v glavnem iz prometa z lesom. Med največje uspehe zadruge šteje organizacija elektrifikacij skih del, ki uspešno potekajo. Premalo pa se v zadrugi brigajo za pospeševanje kmetijstva. Pospeševalni odski obstajajo le na papirju. Kaže pa, da se bo tudi na tem področju obrnilo na bolje.
V zimski sezoni je bilo na področju kostelske občine sedem enotedenskeh tečajev iz poljedelstva, živinoreje ter 16 samostojnih predavanj iz kmetijstva In splošne izobrazbe. Največ zanimanja Je bilo pri predavanjih, ki so jih spremljali ozki flin-ii, pri predavanjih o živaUtfKh boVezaih
in pri predavanjih o prvi pomoči pri živini.
Ker zaradi pasivnosti kraja kmetijstvo ni edino področje dela, je lahko opaziti, da posamezne novosti v načinu kmetovanja, ki bi Jih bilo nujno treba uvesti v prakso, zelo počasi prodirajo. Občinski ljudski odbor in kmetijske zadruge so vložile znaten tnesek denarja za raziskavo zemlje. Analiza je pokazala,
da zemlji poleg drugega primanjkuje tudi apna. Navzlic analizam in predavanjem pa tudi to zimo niso opravili apnenja kislih zemljišč. Zadruga v Fari Je bila celo pripravljena plačati nagrado kmetu, ki bi se lotil tega koristnega dela. Ta slučaj je vreden, da bi se ga lotit »Janez Popotni« ali »Pavliha«.
ing. Slavko Volk
Ne pozabimo na sončnice!
Najvažnejši del setve je izbira pravega semena. Ce posadimo pravilno seme v dobro pripravljeno zemljo, se nam ni bati, da ne bi imeli zadostnega uspeha in da ne bi pridelek bil bogato plačilo za naš trud. Zato moramo sedaj, predno bomo posejali spomladanske kulture, odbratl pravilno seme in ga posejati v dobro pripravljeno zemljo.
Letošnja zima je zemljo spočila, zrahljala in tudi s spomladanskim,   dežjem za-
ULTRA OLJE za tHUmko Aoncje,
®
- NJENE TEŽAVE IN USPEHI
Občinska pisarna v Skocjanu Je bila zadnje dni marca polna strank ln uslužbenci so imeli deJa čez glavo. Kajti do 31. mar ca je bil rok za prljaVo sprememb v katastru; posleij se bo namreč davek kmetom r**arrer Jal na osnovi čistega katastrskega donosa. V desetletjih so nastale precejšnje spremembe v kulturah na posameznih parcelah; ker je pa kultura poleg površine zemlje In bonitetnega razre«-da podlaga za obračunavanje katastrskega donosa, Je treba vnesti v kataster dejansko »tanje. Skoraj cel mesec Je bil določen za prijave, vendar so mnogi prisil šele zadnje dni ln delo se je nakopičilo. Ta je parcelo prodal, pa še nI uredil prepisa, drugI ima sedaj na parceli travnik, kjer je bila prej njiva, ln podobno. Mnogim bo lahko ustneči, vsem pa ne; nekateri nimajo niti posestnega lista pa tudi parcelnih številk ne vedo.
Navzlic velikemu delu v pi« sarnl »em vendar ujel priliko fn se pogovoril s predsednikom
In uslužbenci o cjanske občine.
zadevah ško-
Nedelavnost svetov
Takoj moram poudariti, kako velikega pomena so delavni, prizadevni sveti pri občinskih ljudskih odborih. Kjer sveti dobro delajo, tudi občina dobro »vozle. To se posebno čuti v Skocjanu, kjer so sveti le na papirju, vse delo pa sloni na rami občinskega ljudskega odbora, oziroma na uslužbencih; zlasti to občutita predsednik ln tajnik. Lanski sveti so spali, letošnji, novoizvoljeni, pa se tudi še sploh niso sestali, zato ni moglo priti do pravega, uspešnega sodelovanja volivcev z občinskim odborom pri reševanju gospodarskih ln drugih zadevah občine. Krivi so v prvi vrati izvoljeni predsedniki In člani svetov, krtlvje pa tudi sam ijuof skl občinski odbor, ker Jih nI vpregel v delo ln Ikm zadal stvarnih nalog. Tako v Sk površen opazovalec res dobi vtis, da o vsph zadevah odloča le ozek krog ljudi aH celo posa-
meznik. Ker pa so sveti, kot
širil organi ljudske samouprave, suha veja ln Po njihovi krivdi tudi volivci stoje ob strani, mora vse zadeve reševati res samo nekaj ljudi, ki so voljni delati.
Clanl občinskega odbora so disciplinirani, redno hodijo na seje in na njih tudi živahno razpravljajo. Moral pa bi tudi vsak odbornik v svoji vasi sklicati zbore volivcev ln se z njimi pogovorit) o gospodarstvu kraja in vse občine. Sedaj pa morata na vsak voski sestanek aH zbor volivcev predsednik ali tajnik, sicer sestanka al] zbora sploh ni. To Je velika slabost dela občinskih odbornikov v Skocjanu; treba jo je čimprej odpraviti, pa bo sodelovanje med volivci in občinskim ljudskim odborom vse tesne j Se ln bolj uspešno za razvoj in procvlt občine.
Ljudje radi pomagajo
Kdor hi menil, da volivci škocjanske občine niso voljni sodelovati z ortfani ljudske oblasti pr; reševanju gospodarskih
vprašanj, bi bil res v zmoti. O
tem pričajo zadnji zbori volivcev v posameznih vaseh, razen v Skocjanu samem, kjer še po dvakratnem sklicanju zbor ni bil sklepčen. Na zborih volivcev po vaseh so največ obravnavali obnovp številnih manjših mostov ter nujno potrebno popravilo potov m cest. Na območju občine je vsaj šest mostov, oziroma mostlčev, ki jih je treba takoj popraviti; na enem takih mostov se je zadnjič ubil konj. Ljudje bi najraje videli, da bi vsa pota In ceste vzdrževala občina Iz svojega proračuna, kar seveda ne gre; za pota morajo skrbeti predvsm tisti, ki jih uporabljajo. No, sedaj se bo obrnilo na bolje. Občani so obljubili pomagati, marsikdo se le že zavezal, da bo opravil zastonj vsa dela In vožnja, 1« gradivo bo morala priskrbeti občina ali okraj. V ne-kntenih vaseh so izvolili posebne komisije, da razmerljo glavna pota ln odredijo posamezne odseke korlstnlkom po velikosti zemlje, ti pa bodo morali pripadajočo Jlrn dolžino pota popraviti na svoje stroške.
Volivci so razpravljali tudi o sadjarstvu ln živinoreji ter dvigu hektarskega donosa, za pravilno ln pravočasno Čiščenje ter škropljenj« sadnega drevja *> pa izvolili posebne komisije.
Občinska podjetja
Prav malo ima škocjanska občina svojih podjetij. Čevljarska delavnica bolj hira kot napreduje, obnovitveno podjetje je sele v razvoju. Z občinsko trgovino imajo alabe izkušnje, ker je že dvakrat šla na kant. Občinski odbor je *e večkrat razpravljal, da bi vnovift ustanovili trgovsko podjetje, toda zaradi dosedanjih slabih skušenj s« še ni odloČil. Nedavno »o ustanovili novo občinsko podjetje »Jermenamot, ki bo v knatkem začelo obratovati. Radi bi ustanovili tudi mizarsko-kolarsko in sodarsko podjetje, ker imajo za tovrstno dejavnost prav posebno ugodne pogoje. Vprašanje to le primerni prostori. Ker ne gre drugače, bodo morali zgraditi primerno delavnico, načrt so si «e oskrbeli.
Prosveta In zdravstvo
Pomembna pridobitev za Sko-cjan je obnovljena ln dozidana sola a prav lepo ln veliko dvorano za prireditve. V dvorani je ie postavljen oder ln domači Igralci So s« prvič predstavili 4. apntla a Flnžgarjevo dramo Razvalina življenja. Slovesno p* bodo odsprll dvorano na občinski praznik 23. maja.
ljetos bo dobil Skocjan tudi prepotrebno zdravstveno ambulanto, za katero te občani že
dolgo prizadevajo. Radi bi dobili tudi nižjo gimnazijo, ki je sedaj v Smarjeti, le prostor za en razred jim še dela preglavice. Kot gospodarsko In kulturno središče te doline, Je Sko-cjan vsekakor primernejši kraj za n'žjo gimnazijo kakor Smar-jeta. Za dijaški internat bi lahko uredili veliko poslopja na Vrheh.
Složni delo. In uspeh ne bo umanjkal!
Seveda je tudi v Skocjanu nekaj ljudi, ki jim ne diši napredek novega časa, ki v malenkostnih napakah aH slabostih posameznikov Iščejo kritja Za avojo nedejavnost, namesto da bi se vključili v skupne napore ln pomagali graditi skupno blaginjo In srečo. Za vse, ki mislijo dobro ln pošteno, je dela dovolj. Sveti pri občinskem ljudskem odboru so najboljša oblika množičnega sodelovanja volivcev prrl upravljanju občinskega gospodarstva: treba jih je razž{vetl, d« bodo koristno In uspešno Izpolnjevali svojo vlogo bodisi v gospodarskem «U kulturno prosvetnem področju. Ne v z »plot nlškem krltlkastritvu, ampak v složnem sodel"Vjinju vseh je jamstvo za vsesplošni napredek, gospoda r*-skl, kulturni ln politični, skratka za resnični razcvlt ln blaginjo škocjanske občine. R.
dostno namočila. Narava je poskrbela za svoje, mi pa moramo pripraviti še ostalo za setev in* pridelek bo moral biti bogat
V naših krajih so se sončnice popolnoma udomačile; prejšnja leta jih je bilo posejanih kar mnogo, posebno med koruzo, krompirjem in okopavinami ter na obrobkih njiv. Prepričali smo se, da je tudi sončnica dober pridelek. Važno pa je, kakšne vrste sončnic pridelujemo. Zato moramo sedaj pri setvi uporabiti izključno le dobro seme. Imamo namreč več vrst sončnic. Domače vrste sončnic so se izrodile, ker Imajo zelo debelo in napihnjeno luščino, Jedrce pa je majhno. Teža teh sončnic je zaradi tega zelo majhna. Te sončnice zrastejo visoko in potrošijo mnogo več hrane iz zemlje.
Sončnice besarabske vrste, ki so temno sive barve, pa imajo tenko luščino in debelo jedrce- Teža semena Je neprimerno večja kot pri domači vrsti. Tudi zrastejo te sončnice dosti niže in zato ne trosijo toliko zemlje. Ce upoštevamo pridelek domače vrste z besarabsko ugotovimo, da Je besarabskega semena iz posamezne rastline po številu sicer manj, vendar pa Je količina težja kot od domače vrste. Zaradi tega j« jasno, da bomo sejali leto« izključno le besarabsko sončnico, ki nam daj« več kot domača vrsta.
Razen tega, kot Smo zvedeli, bosta obe tovarni olja v Sloveniji letos odkupovali seme besarabske vrste tako, da bosta plačevali to seme x oljem ln sicer 2 kg za 100 kg več, kot za seme domač« vrste.
Seme besarabsklh sončnic lahko nabavi vsak v svoji kmetijski zadrugi, ki naj ga naroči pri oljarnah.       I* P.
NOVI ŠVEDSKI NYL0N
Neka tovarna v Nordkeplngu na Švedskem je Iznašla takoime* novanl jekleni nylon, k! Je mno. go bolj trden od vseh sintetičnih vlaken. Novi proizvod, ki je zelo podoben mehki volni, izdelujejo v obliki tkanine, ki »a mečka.
Stev. 15 DOLENJSKI  LIST Stran 8
Vesti z Ilove gore in Ročne
Na Ilovi gori je bil pretekli rr.esec gospodinjski tečaj. Ob zaključku so tečajnice priredile razstavo, katera je bila prav dobro obiskana. Razstava je bila v novi Soli, ki je ponos zgodovinske Ilove gore.
Ker je naš kraj tudi lepa razgledna točka in prihaja k nam vedno več tujcev, bi bilo potrebno vsaj eno primerno gostišče, sedaj ni uro daleč nobenega. Pričakujemo, da se bo za to zadevo pozanimala okrajna gostinska zbornica. Upamo, da bo še letos tudi pri nas zasvetila elektrika. Kmetje že do-važajo les za elektrifikacijo vasi.
Poleg tega imamo še vrsto gospodarskih zadev, ki jih je treba reševati. Mislimo pri tem zlasti na gradnjo dobrih vaških vodnjakov, ker moramo ob vsaki suši voziti vodo iz uro oddaljene Račne. Potem je vprašanje gradnje ceste. Zemlja pri nas je zelo primerna za sadjarstvo in mislim, da bi s« morali te donosne gospodarske panoge lotiti takoj.
V Račni je bila prejšnjo nedeljo v gasilskem domu proslava 150-letnice Srbske vstaje in igra »Pri Hrastovih«. Dvorana v domu je bila nabito polna, ker imajo ljudje zelo veliko smisla za kulturne prireditve. Nujno nam je potreben večji
Protiletalsko zaščita v Sodražici
Občinski odbor protiletalske zaščite si je zadal za bodoče delo mnogo koristnih nalog. Te so bile potrebne iz vzgojnih ozirov. da se članstvo za pri* mer potrebe res dobro izuri, d3 bo sposobno opravljati naloge, ki jih nudi organizacija PLZ tudi v miru- Občinski odbor Sodražica je za to organiziral po večjih vaseh predavanja, katerih se je članstvo pol-noštevilno udeležilo. Do sedaj je bilo že šest takih predavanj. Razveseljivo je tudi sodelovanje članov pri razgovoru.
PLZ v Sodražici bo sedaj dobila nosila in razni sanitetni material, za kar ima potrebna sredstva že zagotovljena. Odbor je organiziral tudi nekaj praktičnih vaj, ki so prav dobro uspele. Želimo, da bi odbor še naprej uspešno delal v tej smeri in usposobil svoje čdane za to človekoljubno delo. —it
dom s primerno dvorano, ker ta prav nič ne ustreza današnjim potrebam. Upamo, da bo že letos prišlo do sporazuma med vasmi in da bo izbran najlepši prostor, kjer bo stal nov kulturni dom, pa čeprav bo zaradi tega res kdo prikrajšan za nekaj metrov tvoje zemlje.
Sodelovanje mladine v gasilskih društvih
V vrstah gasilskih društev na Kočevskem je močno udeležena tudi mladina, Ob koncu lanskega leta je bilo v teh društvih 263 mladincev ln 125 mladink. Mladina je sodelovala (tudi ostala, ki ni včlanjena v gasilskih društvih) »koraj pri vseh akcijah gasilskih društev, tudi v okrajnem ln republiškem tekmovanju gasilcev. Na veliki paradi, ki so jo priredila gasilska društva v počastitev 10. obletnice kočevskega zibora, je sodelovalo mnogo mladine. Zanimivo je, da je v gasilskih vrstah vključena predvsem kmečka Ln delavska mladina, manj pa dijaki.
Delo Počitniške zveze
Na Kočevskem Imamo tri družine Počitniške zveze: V Kočevju, Sodražici ln Ribnici. Ustanovljen je bil tudi okrajni odbor z nalogo, da nudi pomoč tem družinam ter jih med seboj povezuje. Najbolj delavna je družina v Kočevju, ki ima že 110 članov, ne moremo pa to trditi za družini v Sodražici in Ribnici, ki samo životarita, oziroma sta prenehali delovati, kar bo tamkajšnji šolskt ln ostali mladini samo v škodo. Kočevska družina Ima letos v načrtu taborjenje ob Bohinjskem jezeru, potovanje s kolesi po Štajerski ter petdnevni Izlet na Trl-
0BVESTIL0 NAROČNIKOM
DOLENJSKEGA LISTA!
Vsem naročnikom Dolenjskega lista sporočamo, da smo naš dosedanji tekoči račun pri podružnici Narodne banke v Novem mestu prenesli v Mestno hranilnico v Novem mesta. Vsa vplačila izvršujte odslej na novi tekoči račun: 616-H-T-24. Uprava.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VELIKA LOKA
Del. štev. 236/1-54
18. aprila 1942 je zaseda sedmih mož Varetovega bataljona uničila kamion Italijanov na Medvedjeku. To je bila prva oborožena borba na območju občine. Od tedaj dalje se Italijani niso več upali sprehajati po tej cesti. Po tem oboroženem napadu je bilo tudi olajšano delo terenskim delavcem.
Občinski ljudski odbor Velika Loka Je zato na predlog občinskega odbora Zveze borcev Velika Loka na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52) izdal na svoji seji dne 14. marca 1954
odlok
o razglasitvi 18. aprila za občinski praznik občine Velika Loka.
1. člen
18. (osemnajsti) april se razglaša za občinski praznik občine Velika Loka.
2. člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem razglasitve na oglasni deski občinskega ljudskega odbora in z dnem objave v Dolenjskem listu.
Smrt fašizmu — svobodo narodul
Predsednik občinskega ljudskega odbora Velika Loka
Ciril Bukovec l.r.
.»..»- .*..*.<•.        .•»•—«..«.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR DOLENJA VAS
Dolenja vas, 14. marca 1954
Stev. 173-1
1. avgusta 1942 so Italijanski fašisti odpeljali v internacijo 124 najboljših ljudi iz območja naše občine. Mnogi izmed teh so zaradi mučenja in lakote pomrli v italijanskih taboriščih, izmed preživelih pa so nekateri najboljši po kapitulaciji Italije vstopili v Rabsko brigado. 1. avgusta 1942 so Italijanski fašisti ubili tudi prve itiri talce iz območja občine v Jasnici pri Dolenji vasi.
V trajen spomin na ta dan in na podlagi 2. in 15. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 18-88-52) ter na predlog občinskega odbora Zveze borcev št. 2-54 Je občinski ljudski odbor Dolenja vas na svoji 14. seji dne 14. marca 1954 sprejel tale
ODLOK
o razglasitvi 1. avgusta sa ljudski praanlk občine Dolenja vas.
1. člen
1. avgust se razglasi za občinski ljudski praznik občine Dolenja vas.
1 člen
Ta odlok razglasi predsednik občinskega ljudskega odbora Dolenja vas in se objavi na razglasnih deskah občinskega ljudskega odbora, veljati pa začne z dnem, ko Je bil sprejet na seji občinskega ljudskega odbora Dolenja vas.
Smrt fašizmu — svoboda narodul
Alojs Zbaanlk,
predsednik občine.
glav, Bogatin ln Krim. Upamo, da se bodo tudi ostale družine razživele.
O. K.
Malo več obzirnosti!
Ce se hoče delovni človek po trudapolnem delu malo razveseliti In razvedriti v gostilni, mu tega ne more nihče oporekati. Da pa si ljudje, ki se v gostilni napijo jn naplešejo, dovoljujejo nasproti svojemu bližnjemu take pijanske bedarije, kot je bilo to preteklo nedeljo ponoči v sv. Jurja ulici v Novem
mestu Je ie malo preveč. Hu-ronsko kričanje pijanih moških in žensk, cviljenje, jokanje, prepiri, vmes pa petje in »prekrasne« kletvice, podedovane od Italijanskega okupatorja, vse to se je meSalo v čudoviti kaos. ki je bučal po mestu.
Čudimo se, da za take ljudi ne veljajo predpisi uredbe mestne občine o miru ln redu ln kaljenju nočnega miru! Se bolj se pa čudimo, kje je ob takih prilikah kak varnostni organ, da bi razgrajajoče pouči 1 o pravilnem vedenju, pa čeprav na drastičen način.        — r—
Pomlad v Domu
onemoglih v Metliki
Kulturno-prosvetno in ostolo delo v Adlešič h
Poročali smo že, da si je »Adlešička tamburica« spet priborila prehodno zastavico za svoje delo od decembra do marca letos. Tudi o zelo uspelem praznovanju občinskega praznika 21. in 22. marca smo že pisali. Bali pa smo se, da bodo ti uspehi uspavali delavnost naše mladine. Vendar smo se bali brez potrebe. Z veseljem ugotavljamo, da delo teče nemoteno naprej. Res je, da so nastale nekatere težave. Nekaj agilnih mladincev je odšlo v JLA, nekateri so si poiskali zaslužka po okoliških gozdovih, drugi so šli na gradnjo ceste Zagreb—Karlovac—Reka. Nekaj starejših članov pa ima svoje muhe in mislijo, da že vse znajo in se jim ni treba nič več učiti. No prebrodili bomo tudi te težave, tako ali drugače.
Po občnem zboru KUD bomo sklicali ustanovni občni zbor TVD Partizana. Za patronat smo zaprosili ljubljanskega »Železničarja«, ki nam prošnje ne bo odrekel. Nameravamo nabaviti še nove instrumente in jih zamenjati za stare. Kupili bomo tudi 12 do 15 orglic za »Pionirski zbor ustnih harmonikarjev«, ki ga bomo pozneje priključili tamburašem. To bomo lahko naredili, če bomo dobili potrebno podporo, katero bomo vrnili, ko bomo gostovali z zborom, ki bo
štel skupno s folklorno skupino in pevci 50 do 60 članov.
Kakor moramo na eni strani pohvaliti požrtvovalnost vodij sekcij in voljo mladine, saj so v hudi zimi prihajali na vaje po štirikrat na teden tudi po šest kilometrov daleč, tako moramo grajati one, ki nekaj znajo in v lahko sodelovali, pa nočejo. Morda se jim bodo vendar enkrat odprle oči, in bodo spoznali, da je le v skupnosti moč In uspeh.
Vsem marljivim sodelavcem in tovarišu dirigentu pa iskreno čestitamo ln jim kličemo: »Le še naprej tako!« '-ml
*oi ?$fiob
Pod toplimi spomladanskimi vetrovi ln prijetnimi sončnimi žarki so naglo ozelenele trate ln bregovi. Razcveteli so zvončki, vijolice ln trobentice. Vrnil se je kos, med veselim žvrgole-njem pripravlja domovanje za mladi zarod. Sončne trate pa niso same s svojim ptičjim pet-
jem ln žvrgolenjem, polne so ci-
cibančkov in pionirjev.
Pa niso naši najmlajši v Metliki pozabili na dom onemoglih. Dijaki gimnazije SO jih obiskali pod vodstvom prof. Irene Herkovič in ravnatelja osnovne šole Sviglja. Dijaki so pod vodstvom posameznih vodij skupin
ZAKAJ V VEL. GABRU NE DELA KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO?
V Ve!. Gabru mislijo, d« J« skrb za kulturoo-prosvotno delo k ia<icva učl(elj>tva io igralske družine, Pred kratkim je stari odbor »klical občni zbor društva, ki se ga je udeležilo 8 članov, med temi »o bili 4 učitelji! Mogoče je bila rt* flaba organizacija, vendar ni bilo castopnikov ostalih organizacij, ne občine, ne kmetijske zadruge. Le nekaj članov stare igralske družine, ki ie davno prenehala i delom, je ugibalo, zakaj ne gre prosvetno delo t Gabru.
Igralska družina Je morala prenehati, ker se uslužbenkam zadruge ni ljubilo zvečer na vaje. Mladina je po težkem dnevnem delu z\ečer prišla  iz  daljnih   vasi,  bližnji  pa niso
firiili. Za nastope Uporabljajo že vsa eta stan GasiUki dom, ki ima k-zasilni oder. Se nobena organizacija, ne občina, ne zadruga se ni spomnila na kulturno društvo » Gabru, ki je potrebno vsestranska pomoči. Pred štirimi teli so nekaj govorili in tudi neke temelj« skopal) za gradnjo zadružnoga doma, toda ostalo je le pri temeljili. Za gospodarske objekte in skladišča ^o kaj hitro pokrcniH vse, 1« za skromni kulturni prostorček nimajo uvidevnosti. Kmetijska tadru-ga je več let dobro poslovala in z ra*mmi odkupi tudi imela precejšnje dobičke. Gaber z okoliškimi vasmi je bocat predel, po krompirju ter pridobivanju raznih semen znan daleč naokrog. C« bi imeti načrtno gospodarstvo ln malo več smisla za skupnost, n« samo za osebno okoriščanje, bi Gaber slovel tudi kot gospo-darsko-kulturni center » tem kraju.
Letos  je  na   občnem   zboru Šolski
upravitelj prosil od zadružnikov denar za nabavo šolskega radia. Oglasili »o se, predvsem neka prekupce-valka, da Soli radio ni potreben. Cepra\ ona nima majhnih otrok, bi vsaj kot mati dijakov tudi sosedovim otrokom privoščila znanje in veselje. Ker imajo le vedno besedo vasJti veljački, ni občni zbor za kulturno -pras-.etno delo nič odločil. V Gabru ji še trdno ukoreninjena sebičnost, osebna bahavost in nevoščljivo*!, a medsebojni pomoči pa ni duha n« sluha
Sami mladinci so potrdili te sla-boHti in pripomnili, da je že oblika kulturnega dela v igraitki družini ustvarila prijateljstvo do bližnjega in krepila skrb za tovarištvo. Da, prav kulturno delo pogrešajo t kraju. Ko so pred leti uprizorili veliko iger doma in z njimi gostovali na sosednjih odrih, je društvo prejelo tudi jciMnono pobvalo otkrajuega odbora ljnn*kf prosvete Trebnje.
V Gabru leto« občnega zbora n« bodo mogli imoti, ker je delo tako zaostalo in članstvo lako pozabljt-no, da bo treba veliko truda za poživitev. Izvolili «o štiričlanski odbor, ki bo okrepil organizacijsko stran društva, pridobil nove člane in ustvaril pevezavo i ostalimi organizacijami, igralci pa bodo začeli študirati Dom na.
Nujno je, da v Gabru rešuje U problem Organizacija Zveze komunistov. Socialistična zveza delovnih ljudi, občina in zadruga na pomagaj« urediti primeren prostor za kub turne namene. A. Z,
Izvajali lepo naštudiran kultura
ni program. Najprej so zaigrali mali harmonikaši lepe partizanske in narodne pesmi. Vodja In instruktor malih harmoni-kašev je Pahor Lojze, ki se mnogo trudi s svojo skupino. Potem so peli mladi pevci lepo in prisrčno, starčki so imeli solzne oči, marsikateri še kaj takega v življenju ni doživel. Mnogi imajo za seboj le težko življenje, garanje ln trpljenje. Zaigral je tudi orkester dijakov Iz gimnazije pod' vodstvom Rajmer Rudija, ki je \l mlad'h dijakov prostovoljno ln l velikim veseljem stvoril precej dober orkester.
»Da, iz teh bo še marsikaj koristnega postalo«, so dejali starčki, »ko že sedaj toliko znajo«.
Kolektiv doma onemoglih je prirediteljem pripravil majhno čajanko. Mladi dijaki ln njih voditelji so Se prav dobro počutili v domu. Tudi starčki to zapeli z najmlajšimi lepo in prisrčno. Kar niso se mogli posloviti od mladih. Kq so dijaki končno odšli, je dejal stari očka v domu.
»Zdaj je pa vse veselje odšlo od nas. Naj bodo lepo zahvalje-ni za prijetno popoldne«.
»Ostanite zdravi, saj bomo le prišli«, so obljubil! dijaki !n njihovi voditelji. Tak0 so mladi pionirji pr!n?sll tudi v dom one-mogl h žartk spomladi in sonca.
R. F.
SPORT \ N TE LESNA VZG03A
Consko prvenstvo odbojke za Dolenjske
v nedeljo Je bilo v Novem mestu consko dijaško prvenstvo v
odbojki za Dolenjsko. Nastopili so dijaki ln dijakinje iz Brežic ter učiteljišča in gimnazije Novo mesto. Iz Črnomlja so prlSii samo dijaki, iz Kočevja ln iz Krškega pa se niso prijavili.
Tekmovanje se je pričelo ob osmi uri zjutraj ln je trajalo skoraj do 14. ure. Tekmovanje bo prekinili za čas komemoracija <>o
Za razvoj in sodobno urejevanje  sadjarstva  v Bell krajini
skrbe letos tečajniki, ki so dokončali v pretekli zimi sadjarski
tečaj v Črnomlju. V okraju so u redili 8 vzornih poskusnih sadovnjakov
obletnici smrti Borisa Kidriča, katere so se udeležili vsi igralci in gledalci.
Borbe  za prva  mesta  so bile
zelo zanimive. Navzlic mrazu in močnemu vetru so se dijaki trudili, da bi njihov zavod zmagat. Največ presenečenj Je nudilo tekmovanje dijakinj. Že v prvi igri med Brežicami ln gimnazijo Novo mesto so proti pričakovanju zmagale dijakinje iz Brežic. Borile so se za vsako žogo ln 6 požrtvovalno igro premagale No-vomeščanke, med katerimi so bile tudi itiri, ki so lani osvojite državno prvenstvo. V drugi igri so dijakinje učiteljišča premagale dijakinje Brežic.
Največ zanimanja Je vladalo za dvoboj dijakinj učiteljišča ni gimnazije Novega mesta. Samo prvi ln tretji set so zaigrale gimnazijke tako, kot bi morale. V tehnično dobri igri so v prvem setu zmagale z rezultatom 15:6, v tretjem pa s 15:1. Drugi set so morale prepustiti učiteljišnicam. Kljub temu, da so v tej igri zmagale gimnazijke, nas bodo na republiškem prvenstvu v Ljubljani zastopale učitelj išnice, ki so po številu setov zasedle prvo mesto, gimnazijke pa so druge pred dijakinjami ti Brežic, po boljšem številu točk.
Zanimive so bile tudi igre dijakov. Dijaki iz Brežic so dosegli v skupnem plasmanu prvo mesto. Kot celota so bili dobro moštvo. Tudi po postavi bo bili večinoma večji in močnejši od gimnazijcev Novega mesta, ki so zasedli drugo mesto.
Kot dobra tolkača sta se izfca-
KINO Kino KRKA Novo mesto
Od 16. do 19. aprila: amer. barvni film »Ljubimec New Orleansa«.
Od 20. do 21. aprila: švicarski film »Kralj kegijučev«.
Od 22. do 27. aprila; slovenski film »Vesna«.
Kino JLA Novo mesto
18. aprila: ameriški film »Villam-sova karabinka«.
23. aprila: ameriikl film »Fant s trobento«.
Kino Jadran Kočevje
Od 16. do 18. aprila: »Irena v zadregi«.
Od 21. do 22, aprila: »Šolanje Toma Browna«.
Od 28. do 2t>. aprila: »Samotna zvezda«.
Kino Črnomelj
Od 15. do 18. aprila: »Veliki valček«.
Od 20. do 22. aprila: »Tarzan med lovci«.
Od 22. do 25. aprila: »Zmajevo seme«, I. del.
Kino LoSkl potok
17. in 18. aprila; »Varujte se pla-volaffc«.
24. ln ». aprila: »ClrkuSkl deček«.
MALI OGLASI
UGODNO PRODAM Čevljarski Šivalni »troj »Slnger« (flahštepe-rica). Naslov pri  upravi. (122)
PRODAM mnlo posestvo s htSo ln gospodarskim poslopjem v Trebnjem, oziroma neposredni bližini. Naslov pri upravi.
(123)
MIZARSKEGA pomočnika sprejmem takoj v službo. Hrana ln stanovanja   zagotovljen«. Plača
po dogovoru. Naslov pri upravi Usta. ("D IZGUBILA sem od Tanče gore do Črnomlja denarnico ■ slikami m osebno Izkaznico na tone Mat-kovlč Rozailla, Tunča gora ao, Stev. ug. 18018 — ser. 0496328. — Najditelj naj na moje stro*ke vse vrne, denar pa naj obdrit. V nasprotnem prtoneru Jo proglasom za neveljavno. Matkovlč Ruzulija.
PRODAM zidanico ln vinograd pri leleznuki po-**)' Semič. — Naslov v gostilni Bukovec Alojz v Semiču. Cena po dogovoru.
PRODAM mnlo rabljeno spalni«*. Poizvedbe: Novo mesto, Cankarjeva 22.
Registracija motornih vozli
Tajništvo za notranje zadeve OLO Novo mesto obvešča lastnike in uporabnike cestnih motornih vozil, da bo naknadna registracija za leto 1954 dne 22. ln 23. t. 1. v Novem mesi i.
To obvestilo velja za tiste lastnike, ki imajo svoja vozna prijavljena na tajniStvu r& "otr-tujc zadeve OLO Novo mesto m t? niso odzvali registraciji V času od 15. do 20. marca 1844.
Hkrati pozivamo lastnike motornih vozil, ki v dneh 22. in 23. aprila ne bi pripeljali motornih vorll na registracijo, da vrnejo evidenčne tablice ln pismeno obrazložijo vzrok, zakaj se niso odzvali k redni registraciji motornih vozil. Evidenčne tablice je trebA vrniti najpozneje do 5. maja 1954. Ix pisarne tajništva za notranje zadeve OLO Novo mesto
Gibanje prebivalstvo v Novem mestu
Pretekli teden je bilo rojenih 9 dečkov ln 3 deklice. — Poročili SO lei KOCjaneič Jote, zidarski pomočnik Iz Zadvora pri LJubljani in spelko Ana, trgovska pomočnica lz Vavte vasi. Sellč Jože, upok. rudar In Tovornik Terezija, gospodinja, oba lz Ločne. — Umrli so: Avguštin Alojz, delavec, 40 let. iz Podturna. Omerz« Terezija, posestnlea, 65 let lz Ha-dovlje pri Buftkl. Kostanjeve Franc, delavec, 51 tet iz Dol. NemSke vasi. Smollč Ana, delavka, 83 let lz Vrhtrebnja.
Gibanje prebivalstva v Črnomlju
Od 17. marca do 10- aprila sta bila rojena dva otroka. — Poročila sta se: Hudorovac Marjan, delavec iz Otovca in Brezar Zvonka, delavka iz Kanllarlc«. — Umrli so: Veselic Anton, kmet, 72 let lz Čudnega Bela. Majerle Janez, kmet, 61 let lz Griča, fttrekelj Jakob, kmet, 83 let iz svibnlka.
Gibanje prebivalstva
V KOfPV'U
Pretekli teden sta bila rojena dva dečka In dve deklici. — Porok ln smrti ni bilo.
Gibanje prebivalstva v Gradacu
V mesecu marcu so bili rojeni i dečki ln 3 deklice. — Poročila
-c-
sta tet Kralj Janez, čevljar lz Krlvoglsvic in Zugelj Jožefa, kmečka delavka iz Dobravic. — Umrli so: Brodarič Jože, otrok iz GribelJ. Brodarič Nada, otrok iz GribelJ. Jskofčič Slavka, otrok iz Cerkvisča. Svajger Franc, 82 let iz Vranovičev.
Gibanje prebivalstva v Sodražici
V mesecu marcu Je bila rojena 1 deklica. — Porok nI bilo. — umrli so: Trhlen Janez, kmet, 78 let iz Zamoeteca. Pajnič Marija, gospodinja, 2» let lz Za potoka. Pajnič Janez, 39 let ls za-potoka. Bencina Ivana, uSttkari-ca, 91 let iz sinoviee.
Gibanje prebivalstva V Loškem potoku
V mesecu marcu ni bilo nobenega rojstva in porok. — Umrla •ta; Debeljak Janez, 73 let iz Malega loga. Rus Marija, 80 let iz Segov« vasi.
Gibanje prebivalstva v Ribnici
V mesecu marcu sta bili rojeni dve deklici in en deček. — Poročili so se; Jegers Henrik, Šofer iz Gorenje vasi In Hribar Angela, gospodinja Iz Gorenje vasi. Ce-sarek Janez, uslužbenec Iz Ribnice ln MertelJ Sonja, uslužbenka iz Kočevja. - Umrli io: Kozina Ivana, užttkarica, 76 let it Jurje-vlce. Bencina Marija, utltkarica, 83 let iz Bukovice. Perhaj Ivana, gospodinja, 79 let iz Ribnice. Pajnič Branka, otrok, 1 mesec iz Gorenje vasi.
M NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so rodile: Hru-Sevar Marija z Kake — deklico. Kure rani iz predgrađa — dečka Sanica Jolefa   lz   Podgozda pri
Dvoru — deklico. Kastelic Mara iz Predgrađa ~ dečka. Jenko Julij ana iz Novega mesta — dedka. Metič Marija lz Leskove* pri Krškem — deklico. Bernik Marija lz Kranja — deklico. Mlklič Ro-zallja, Videm - Dobrepolje — deklico. MIh ali« R02S • Potovrh* — dečka. Težak Marija  lz Metlike
— dečka. PuŠ Jožica lz Smolenje vasi — dečka. Zupančič Pepca iz Dol. Kamene — deklico. Hrovst Cvetka lz Ljubljane — deklico. Sitar Lojzka lz Ponlkev — deklico. MnrlnSek Roža lz Kočevja
— d*^ks. Dragan Ana s Trebelna
— deklico. ZubelJ Pavla Iz Črnomlja — dečka, — Čestitamo]
zala Rustja ln GoleS, Jesln pa je igral zelo požrtvovalno. Tudi uči-teljisčnlki ao se nelo trudili in so v zadnji igri premagali Crnomalj-
čane.
Na nedeljskem prvenstvu smo lahko opazili le majhno Število tehnično dobrih igralcev, več pa požrtvovalnih, kar nas je najbolj razveselilo.
Dolenjsko bodo zastopali na republiškem prvenstvu, ki bo dne 84. in 25. aprila v LJubljani, dijaki iz Brežic in Novega mesta ter dijakinje novomeškega učiteljišča. Priporočamo vsem, da bi do takrat pridno vadili ln se izpopolnili, da bodo v LJubljani čim bolje zastopali Dolenjsko.
J. G.
NOVOMEŠKI 0DB0JKARJI POVABLJENI NA DUNAJ
Ekipa  novomeških odbojkarjev
Je prejela to pomlad že več vabil in ponudb za gostovanja, ki bi Jih opravili pred pričetkom prvenstvenih tekem. Tudi Češki Sokol z Dunaja želi povratno srečanje. Kot znano, Je lansko leto gostoval v Novem mestu, sedaj pa vabi naše odbojkarje, da mu vrnejo obisk na Dunaju.
PORAZ NOGOMETAŠEV NOVOMEŠKEGA PARTIZANA
PAPIRNICAH (Vevče) ; PARTIZAN (Novo mesto)) 2:1 (1:1)
Prvi start novomeškega Partizana V letošnjem teKmo vanju ljubljanskega i. razreda na domačem igrišču ni bil' uspešen. Čeprav je imel Igro skoro ves čas tekme, predvsem pa v drugem polčasu, popolnoms v svojih rokah in je stalno Igral na polovici nasprotnikov, je gostom uspelo, da so v enem ln edinem prodoru v polovico domačih dosegli zmagonosni gol. Tekmovanje se nadaljuje prihodnjo nedeljo. Partizan bo Imel na domačem igrišču na Stadionu opraviti z borbenim moštvom SD Duplice iz Krrnnika.
Prireditelju priporočamo, da organizira rediteljsko in blagajniško službo pri vhodih na Stadion, pa naj bo prilateljska ali pa prvenstvena tekma.
PRVI NASTOP NOVOMEŠKIH ODBOJKARJEV
TVD PARTIZAN (Novo mesto) t
ILIRIJA (LJubljana) Ženski ekipi 4:1, ftailtl ekipi 4:1 Med pripravam za prvenstvena tekme sta ženska in močka odbojkarska ekipa novomeškega Partizana odigrali prijateljski tekmi z odgovarjajočima ekipama Ilirije v Ljubljani. Vsem se Ja poznalo, da so šele na začetku sezone, vendar so Novomeščanl zaradi boljše rutine premagali rlirijane dvakrat po 4:1. Torej dober začetek.
šohovskl turnir v dijaškem domu v Črnomlju
Te dni je bil končan dvokrožnl šahovski turnir v dijaškem domu v Črnomlju. Zmagal je petošolee Kastelic z 21 m pol pred Novakom in Simcetn z 21 toikaml. Novak ni odstopil s turneje kot je bilo pomotoma objavljeno, pač pa je prvi končal. Vidna J« bila posebno velika izenačenost med postmeznimi igralci. Preseneča pa slab plasman Staudohar-ja it Šestega razreda, čemu Je bila kriva njegova bolezen.
Kopje so vrgli 460 m daleč!
Črnomelj je Se znan po vsej Sloveniji kot mestece kopjašev in bilo je mnogo pisanja, da dv> mečeta okoli 50 m itd. Nikoli pa niso bili zapisani rezultati teh mladih ljudi, iz Črnomlja je odšel Plut — slovenski prvaK — ln vsi so mislili, da se ne bo na.Ho naslednika. Toda prav te dni je presenetil 16-letnl Kastelic, ki je t metom 51.40 m dokazal, da je najboljši mladinec v Sloveniji. Tudi Mušič ne zaostaja za nadarjenim petoSolcem. Najboljša desetorica je vrgla kopje 4eo.2Jen daleč: Plut 61.60, Kastelic 51.40, Mušič 49,3«. Kapš 46.70, Cop 43.32, Jemšek 43.06, Brine 42.28, Likove« 41.18, Urbs« 40.80. Staudohsr 40.52 — povprečen met je 46.02* metrov, kar je zelo dosti, če upoštevamo, da so vsi metalci začetniki In da se morajo zahvaliti za svoj napredek profesorju Kolariču.
Črnomaljski atleti so odprli sezono
Zelo lepo In toplo vreme Je omogočilo, da so bili preteklo nedeljo doseženi prav dobri rezultati. Kot gost Je nastopil Plut, član atletske ekipe Odreda. Zaradi slabe steze so nastopili le na 50 ln 1000 metrov ter s švedsko štafeto. Zaradi mnogih ovojev so bili doseženi na looo metrov prav dobri rezultati (en kros 140 m). Posebno se je odlikoval petosolec Kastelic, ki J« vrgel kopje 51.40 metrov daleč in st s tem zagotovil siguren vstop v jugoslovansko mladinsko reprezentanco, ki bo nastopila v Atenah proti Grčiji in Turčiji. Napredovali so tuđi skakalci v v'Sino m daljino. Nekoliko pa so nazadovali metalci krogle. Tehnični rezultati: 50 m: Cop 8.5, Plut 6.6. Likavec 6,9; iMO m: Simonič 2:52,8, IvanuSlč 2:53,6. Klein 2:58.2: Met kopja: Plut 56.60, Kastelic 81.40, Cop 42.16; Daljina: Plut 5.77. Likavec 5.44. Cop 8.42: Vlllna? Zunlč 158, Mušl« 145. Krnela <5 kg); Multfi 12.42, Cop 12.37, Jam-lek U. Krogla (7 kg): Plut 10.95.
v Švedski štafeti Je zmagala L
štafeta gimnazije (IvanuSlč, Simonič, Mušič, Cop) v Času 2:21.5.
T. M.
Simonič Vlado -slovenski mladinski prvak v kresu na 1500 m
Ze lani je mladince uspešno zastopal ln zamenjal Brinca, Ki sedaj nastopa za odred v Ljubljani, mladi vlado »Imonič. Zasedeno drugo mesto na Teku republike med mladinci TVD in letošnji zmagovalec med mlajšimi mladinci v crossu — sta njegova največja uspeha v atletiki. Ne samo, da je talent, temveč tudi pridno trenira in 1» >i*ieh do.«er«e1 1« t
GIBANJE PREBIVALSTVA
V OKRAJU NOVO MESTO
V januarju je bilo rojettih 154 otrok, od tega 94 de&kov In 70 deklic. Umrlo je 66 oseb. od tega 33 ienak in 33 moiltih. Porok je bilo 66.
V februarju je bilo rojenih 124 otrok, od tega 62 deklic in 62 dečkov. Umrlo je 50 oseb, Od tega 24 žensk ln 26 molkih. Porok je bilo 135.
GIBANJE PREBIVALSTVA NA KOČEVSKEM
V marcu 1964 se 5e rodilo v kočevskem okraju 33 otrok, Izmed teh IS fantkov \n IS deklic. Umrlo je 24 oseb (8 molit* \n 16 žensk), porok pa je bilo 7.
marljivim treningom. Sedaj ie bo moral oprijeti marljivega »rudija, če bo hotel iti na vojaško akademijo in bo verjetno tudi premagal vse zaprek*, kot »požira« metre atletske steze. Njegovi najboljši rezultati: 16« m: 13.0. 300 m: 27,0, 400 m: 58.2, 1000 on: 2:52.2, I5O0 m: 4:91.6.
Njegovi rezultati ln uspehi so tam vacje vrednost], ker se J« aa-čel udejstvovati tele lansko pomlad. Tudi rtitg* iasledll prof. Kolarift, ki Ima mnogo izkušenj z atletiko.
Strati *
A  DOLENJSKI LIST
Stev. 13
VODIKOVA BOMBA
Ml ADAUCIf J D DlfH   E'nstein: »Učenjaki se danes Igrajo kot otroci s šibica m i, vHl UHOIV. il.DlUl   od katerih bi lahko sleherna zažgala ves svet!«
SkrivTtostrid proces razpadanja, oziroma razcepljen j a atomskih jeder je bil odkrit 1939. Namreč način, kako umetno sprožiti ta proces, ki v naitavt poteka tisoče in milijone let, da »e zgodi v trenutku. Kajti spoznali so, da s« pri tem razpadanju atomskih jeder ustvarja velikanska energija., ki bi se lahko koristno uporabila. Mimj-lo. je šest let mrzličnega dela jh šlo je, na milijone dolarjev, da so Am*rlkanci proti koncu druge svetovne vojne to novo <*Jk r 11 je, atomsko ene-i £i jo, prvič »koris.no« uporabili v dveh bombah, ki so ju vrgli na Hirošimo in Nagasaki. Uničujoče dejstvo obeh bomb je daleč prekosilo vse dotlej znam* eksplozive. Kajti pri eksploziji tako a omake bombe nastane nekaj milijonov stopinj vročine, vroj'na pa povzroči velikanski zračni r.rit'sk, ki do tal uniči vs= naokrog. Vrhu tega so take bombe ie radioaktivne — izžarevajo Po eksploziji smrtonosne žarke. Poskusi so se nadaljevali, v vojne in mimodobske nrmene, predvsem v vojne, in dane« imajo atomske bombe že Amerika, Anglija, Rusija, in nemara še kdo. Nase stoletje je dobilo nov naziv—atomski vek . Tcda bombi, ki »o ju vrgli 1845 na Japonsko, sta pravzaprav že zastareli. Prve bombe »o bile uranske in plutonijske, •as-av jrne na osnovi razcepitve a'-mskih jeder urana ali plutonija. 'Letos, 1. marca, pa so Airi v:k-nci na Tihem moraju preizkusili novo, še vse bolj str,h:to o bombo — vodikovo (hiiccg-nsko, oziroma termonu-ki£ar^c\ kjer se pri eksploziji ai tev&ša icdra ne razcepijo, ar'  i'.: ziružijo, pri čemer se
»Hitra!!! Končno smo Izumili s katero bomo Ruse prisilili prikazala karikatura aVJesnika u srijedu« zadnji
Pacifiku
h idronuklearnoneutronsko bombo, k trajnemu miru!« — Tako )e poizkus na
Dr. Shimizu je prjjpeljau bol-nika-ribiča Macuda in Yamota: »Gospoda, dovolite, da vam predstavim dva člana posadke ribiškega broda »Sii.čni zmaj«, ki je sedaj usidran v luki Yaizu kn ki bo verjetno kmalu uničen«.
Prvi se je oglasil Yamoto; je težko ranjen in nosi modre naočnike, raze« opeklin ima močno poškodovan vid. »1. marca«, je začel, »je bil krasen dan. Ni-nismo imel; posebne sreče z lovom. Kapitan Tsusu je dejal, da bi bilo bolje, da smo odpduli v druge vode, ne pa da križarimo tik meje zabranjenega pasu. ki so ga Amerikanci potegnili okrpg otočja En-Iwetok. Kapitan je dajal navodila krmarju, jaz pa sem stal blizu ln mislil, da ie res bolje odpluti, ne zaradi nameravane eksplozije, ampak zaradi rib; kaj pa nam more eksplozija na Bikinlju, saj smo tisoč kilometrov oddaljeni! Ta hip pa me je oslepel strahovit blisk. Ko sem spet odprl oči, sem zagledal na obzorju velikansko plamenečo kroglo, iz katere je bruhnil orjaški oblak. Nebo je postalo rdečkasto oranžno«.
Beli pepel
»Nekaj minut .pozneje«, je nadaljeval Yamoto, »je ladjo stresla detonacija. Kakor pri potresu. »Srečni zmaj« je zadrhte!
kakor da razpada. To je trpelo le nekaj sekund. Potem je bilo vse kot prej, le velikanski gobasti oblak ^e pokrival obzorje. Edino znamenje dogodka na Bi-kiniju. Okrog dve uri po tistem bljsku je začel padati z neba bel pepel, čedalje gosteje. Kapitan je ukazal, da si očistimo obleke in krov od tega belega prahu, ki se je tako lepil za predmete in našo kožo, da sme se mogli le malo očistiti s krtačami in morsko vodo.
Po dveh ali treh dneh ml je koža začela rdeti. Rdečina je postajala čedalje močnejša in nazadnje pokrila celo telo. Do-bt|l sera mehurje in koža se j}e luščila, kakor da me je opeklo sonce. Jaz in moj prijatelrj Ma-cudo sva trpela najhuje, ker tisti čudni sneg druge ni toliko pokril. Vendar j« mnogim postalo slabo in kapitan je usmeril' ladjo proti privi luki. Minilo je dosti dni. preden smo prišli domov. Spotoma srno nalovili rib, da so imeli vsa skladišča polna. 14 marca smo zapluli v luko Yaizu, kjer so nas že čakali zdravniki in opremili v bolnišnico. Mene in Macuda so poslali sem, v Tokio«.
Preplah no ribiških tržiščih
Tuna je bila izvrstne kakovosti pa so jo trgovci in prekupčevalci kar razgrabili. Ko pa so ribiči zdravnikom v Yaizu po-
■+;t  .'■dM'*,  '    *?      r'.-, ^MgV^T-'     « .'.Vi .
vedali o svojem čudnem doživetju blizu poizkusne cone, je nastala na Japonskem prava panika. Ljudje so se ustrašili radioaktivnosti in se odrekli svojega vsakdanjega kruha r~ rjb. Ribe »o ostale neprodane. Za vsako so sumili, da je okužena od atomskih žarkov. Oblast j« mobilizirala tdkijsko policijo m jo poslala ha trge z Geigerjevimi števci (aparati, ki ugotovijo tudi najmanjšo prisotnost radioaktivnosti), da poiščejo ribe, ki jih je prepeljala ladja »Srečni zmaj«. Aparati so pokazali, da so nekatere ribe močno radioaktivne in nevarne za zdravje ljudi, ki bi bili nad uri ispostavljeni temu obsevanju. Sele ko je ministrstvo za zdravje sporočilo, da je nevarnost minila, so spet oživele ribarnice,
-Igranje s šibico, kl lahko zažge ves svet«
Nesreča japonskih mornarjev, tisoč kilometrov oddaljenih od eksplozije, priča,' kakšno strahotno moč ima vodikova bomba in da ta moč uhaja izven kontrole, saj bi mesto, kjer so bMi ribiči, moralo Biti popolnoma varno, kot sq pred eksplozijo menili atomski strokovnjaki. Zato ni čudno, da se svet upira takim nadaljnim poizkusom in jim nasprotuje celo angleška vlada. Čeprav J« tudi ta poizkus predvsem le strašilno »zvonki j arije* z orožjem, je vendar nekaj, nad čimer se mora vse človeštvo resno zamisliti , in se bodo morali presneto resno ia-misliti tudi Amerikanci in Rusi, kajti kdo more jamčiti, da jjm ne eksplodira »v roki«! Največji sodobni fizik Einstein, ki je nedavno praznoval 75-letnico, je izjavil o izumu vodikove bombe:
»Ta bomba je čisto zk) v najstrašnejšem pomenu besede. U-č en jaki se danes Igrajo kot otroci s šiblcaml, od katerih bi lahko sleherna zažgala ves svet!«
Bodimo optimisti. Nemara bo prav ta strahotna sila prisilila obe največji svetovni sili, ki imata vodlkov0 bombo, Združene ameriške države ki ZSSR k treznejšemu ravnanju ali —• Po domače: k pameti!
V VIDMU PRI KRŠKEM NASTAJA
PAPIRNI KOMBINAT
Ali ste že naročili -Dolenjski list«?
8?t zsrčnež je ubil mladega medvedka
Značilen gobasti oblak, ki nastane po eksploziji navadne '      atomske bombe
je ■ navadna   atomska bomba
pravi pritlikavec,. Žrtev te poizkusne vodikove bombe so bili spet.J&poncn — ribiči, ki so lovili V Tihem morju, 1000 km od ei:*pLolije, kjer po računih zaans:vinikov ne bi smelo biti nobene nevarnosti od radioaktivnega' izžarevanja, posledice ekipiozije. Nastal je pravi mednarodni incident ln čedalje bolj resni so v svetu glasovi, da se" ' prenove eksperimentiranje x -.vod'kcvo bombo, ker se je pokazalo, da njene uničujoče sile i ploh ne morejo dovolj kontrolirati.
»Srečni zmaj« in nesrečni ribiči
Amerikanci so vodikovo bombo razstrelili na otoku Bikinlju, daleč v Tihem moriju. Kaj pripovedujejo o tej eksploziji Japonski ribiči? Razgovor je bil v tokijski vseučllijki kliniki za kožne bolezni vpričo zdravnikov, učenjakov, časnikarjev ln ameriškega specialista dr. Mor-tona.
Prejšnji teden so našli otro-1 prosi vse, ki bi našli gnezda teh ci v cestnem jarku nad Jarno' živali, da jih puste pri miru.
pri Dvoru mrtvega mladega medvedka, starega komaj 8 tednov. Obdukcija je pokazala, da je bil mladi kožuhar udarjen po glavi z nekim orodjem. Preiskava ,ki je v teku, bo ugotovila, kdo je bil brezsrčnež, ki zasluži strogo kazen. Prav gotovo ni bilo ob tem vse obsodbe vrednem dogodku v bližini medvedke, sicer bi storilec najbrž na mestu dobil plačilo.
Okrajna lovska zveza ob tej priliki ponovno opozarja vse, da puste pri miru mlado divjačino, posebno tako, ki je po zakonu zaščitena. Lovske družine novomeškega okraja so to pomlad spustile v revirje okrog 400 fazanov in večje število jerebic. Kolike koristi je U pernata divjad pri zatiranju mrčesa na polju, smo že pisali v našem listu. Lovska zveza
Kdor pa prevzame odgovor nost, da najdeno gnezdo varu je do izvalitve kebčkov, mu lovska zveza plača nagrado za vsako gnezdo 500 din, če to prijavi zvezi.
Sedaj je čas za zastruPljenje vran. Lovske družine, zlasti okrajna lovska zveza, si priza^ devajo, da zberejo čim več jajc, katere bodo zastrupili in jih nastavili vranam. Ker je zatiranje vran tudi v korist kmetov, prosi okrajna lovska zveza v Novem mestu, da prineso jajca čimprej, ker je najboljši čas za zastrupljanje vran do srede maja. Jajca sprejema v Novem mestu Slavko Bele, uslužbenec okrožnega sodišča. Lovci bodo poskrbeli, da bodo jajca pravilno zastrupljena in nastavljena na primerna mesta, da bo učinek čim ve*Jt.
Da ne bo nepotrebne jeze, opozarjajo lovci kmetovalce, naj ne vodijo psov na polja in vinograde, ker bodo lovci vsakega Psa, ki ga dobe v loviščih, brez na daljnega ustrelili.
Gradbeno podjetje »Pionir« Iz Novega mesta gradi v videmski Tovarni celuloze ln papirja (prej »Celuloza«) novo tovarno za časopisni papir aH, kakor mu tudi pravimo, rotacijski papir. Rastejo nove zgradbe, visoki betonski opaži, izkopanih je več tisoč kubikov zemlje, stroji neprenehoma brnijo. Naš novi industrijski objekt, ponos krškega okraja, dobiva čedalje določnejše obrise. Nova tovarna bo prihranila državi velike vsote dragocenih deviz, ki jih daj« za časopisni papir v Inozemstvu, hkrati pa bo odpravila našo papirno krizo. Kapaciteta bo v začetku obratovanja 70 ton časopisnega papirja dnevno, kasneje pa celo 100 ton.
1500 kv, metrov na minuto
Glavni objekt nove tovarne bo papirni stroj, dolg 14S Ln širok 4 m pol metra ln bo najmodernejši v Evropi. Stroj je tako mehaniziran, da bo lahko ravnal z njim celo en sam človek. Na.minuto bo Izdelal nič manj kot 1500 kvadratnih metrov papirja. Za to količino bo potrebnih na dan 15 do 20 ton celuloze In okrog 50 ton lesovine. Lesovinski oddelek (bru-silnica) je že v dokončni graditvi, stroje bodo začeli montirati 1. maja, obratovati pa bo brusilnica začela avgusta. Strojev prihaja po več pagonov na dan,
M vagonov celuloznega lesa
V tovarni celuloze bodo letos postavili še en kuhalnik ln tako povečali proizvodnjo celuloze od 30 na 45 ton dnevno, obenem se bo močno zvišala kvaliteta (tovarna že sedaj izdeluje najbolj specialne vrste celuloze v državj).
Nova tovarna bo začela obratovati 1. maja 1955, gradnja vseh objektov bo pa končana že letos. Podjetje ima v letošnjem letu 1 milijardo kredita za gradnjo, za opremo tovarne in montažo strojev Pa 2 milijardi.
Celuloznega lesa bo tovarna porabita na dan 450 do 500 kub. metrov, oziroma 30 vagonov, ves promet pa bo 80 vagonov —. dva tovorna vlaka na dan.
Les bodo spravljali na lesno skladišč« ln iz skladišča v čistilnico po tekočem traku in vodnih kanalih. Z modernimi stroji za čiščenje lesa od lubja in skorje bodo prihranili na dan 30 do 40 kub. metrov lesa, ki ob sedanjem postopku strojnega čiščenja postane nepora-ben odpadek. Samo s tem bodo prihranili na dan kakih 320.000 dinarjev.
Največji kombinat ta papir na Balkanu
Nova tovarna, oziroma poznejši kombinat (tovarna celuloze in papirja) bo največja tovar-
Smrt med rojaki v Ameriki
V Clevelandu so umrli: 59-letni Charles Abramovich, doma iz hrvaškega Kuilja ob 'Kolpi-Na svojem domu je 7. februarja naglo umrl John Zdkraj'sek, star 7 J let. potna je bil iz vasi Lu-iarje pri Velikih Laščah. Tri dni pred tem je utw\ prav tako na svojem domu 78-tetni Flo.rijan Vi-rant, doma iz Dolenjskih Toplic. Cetih 35 let je vodil krojačnjco in čistifnico. Dolgotrajni bolezni je podlegla 69-letna Jettnie Jerič, rojena Perušek, doma iz Sodraii-ce, kjer je zapustila več sorodnikov, Naglpma je preminula Ka-therine Pucel), rojena Kvas. Dočakala je 73 let, doma je bila iz Brezje vasi pri Trebnjem od koder je odtla v Ameriko pred 5J leti. Njen moz je umrl tri tedne pred njo. Po daljlem bolehanju je umrla SI-letna. Josephine Pri-movič, rojena Deielan. Doma je bila iz Velikih Brusnic pri Novem mestu, kjer zapušča sestro
Neio Krkuta, 15. febr. je prav-tako po dolgi bolezni umrla 85-letna Josephine Stare iz Šentvida pri Stični.
V kraju Libraly Pa. je umrl Jahn Johnson (rojstno ime Jan-ćarj star 74 let. Doma je bil iz Leskovca pri Brusnicah, po domače so rekli hiti pri VanČarje-vth. V Ameriki ni zapustil nobenih sorodnikov. V Milwaukey it* umrla 76-letni Joseph Strvtzel ti TalČega vrha pri Črnomlju in Ronie Schmalz, stara 67 let, doma iz Temenice pri Šentvidu. V De-troitu je umrl 3. februarja Paul Schmaliz, star 59. let, doma iz Predgrađa ob Kolpi. 63-letni Joe Zobec, doma iz Dan pri. Ribnici, je umrl v krsju Chisholm, Minn. V kraju Denver Colo. je umrl 68-letni Frank Hafner doma iz Velike Loke. Uršula Belec, ki je umrla v Gov/andi, N. Y., je bila ttonta iz Podturna.
na papirja na Balkanu, po raz- uslužbence ter veliko restavra-poreditvi objektov in strojev, se  cijo. V zvezi z restavracijo je
pravi po čimbolj skladni praktičnosti tehničnega procesa, kar vse vpliva na kvaliteto papirja ln kvantiteto proizvodnje, bo pa nova tovarna med največjimi in najlepšimi ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi.
Razen industrijskih objektov si gradi tovarna tudi lepo stanovanjsko naselje za delavce in
Kaogaiepoznai?
Ta možak je bil svojevrstna zanimivost Novega mesta v letih pred drugo svetovno vojno.
v načrtu tudi prostorna kino dvorana, tujske sobe, letno gledališče in nekateri športni prostori.
Trikrat okoli zemlje
Kot zanimivost naj omenimo, da tak moderni stroj za izdelavo papirja, kot ga bo imela nova tovarna v Vidmu, izdela v letu dni papirni trak tako dolg, da bi ga lahko trikrat ovili okrog zemlje po ekvatorju, pa bi še ostal precejšen kos. To nam nazorno pove, kakšnega pomena bo videmska tovarna celuloze ln papirja za našo papirno industrijo.
(Foto: Gvido Dolenc)
O njem kroži vse polno zgodbic. Od Novomeščanov, ki bodo možaka na sliki spoznali in poslali našemu uredništvu o njem kako veselo zgodbico, bodo trije izžrebani za lepo knjižno nagrado.
Orjaški požar, ki besni že 14 let
Največji požar na svetu divja že 14 let v ameriškem premogokopu Carbondale (Pen-silvanija). Kljub mnogim poskusom, da bi zatrli ogenj, požar v rudniku postaja vse hujši. Ker preti od ognja vedno večja nevarnost, svetujejo, da bi goreča »okna« v rudniku razrušili z eksplozivi. Pri tem bi morali preseliti 3000 ljudi ni uničiti 50 hiš ter vso okolico. Vse to bi veljalo okrog tri milijone dolarjev.
MOST IN PREDOR DOLGA 18 km
Orjaški most, kombiniran a predorom pod vodo, bodo kmalu začeli graditi med Dansko in Švedsko. Most bo vezal Kopenhagen na Danskem z Malmojem na Švedskem in "bo dolg 18 kilometrov. Največja višina mosta nad vodo bo 45 metrov, povprečna širina 16 metrov. Pod mostom bodo lahko vozili največji prekooceanski parniki. Most bo dograjen v petih letih, veljal bo pa 25 milijard francoskih frankov.
ZDA Imajo 161 milijonov prebivalcev
Po zadnjih uradnih statističnih podatkih so ZDA imele v začetku letošnjega leta 161 milijonov prebivalcev, okrog 10 milijonov več kot leta 1950. Lani je bilo rojenih 4 milijone otrok.
OKROGLE BODIČAST t
, Uren gost
»Koliko Časa ostanete v našem hotelu?«
»Hm, koliko pa stane soba na dan?«
»Dve sto dinarjev.«
»Potem ostanem deset minut!*
Nadebudna hči
»Kaj misli* mož, ali naj Toiica itudira zdravilstvo aH se loti slikarstva?*
»Vrag vedi! Treba je premisliti, kje bo naredila ma«; Skođe.«
Otroška .
»Dedek, kaj si le zdrav?«
»Zakaj vprašaš, saj sploh nisem bil bolan.'*
»Mamica je pa včeraj rekla, da si na glavo padel!«
Vajenčevo pojasnilo .Čevljar Skrpetič je slovel da   zna   imenitno »vzgajati« svoje vajence. Pa je umrl.
»Torej, Buček, tvoj .mojster je umrl, ne?« je nekdo vprašal vajenca.
»Ja, res! Njegovo srce tn njegova roka sta nehali biti!«
Pomanjkljivo zdravje »Torej   ste   bolezen dobro
prestali,   kot   vidim,* pravi
zdravnik. »Sem; samo vaš račun me
še daje!*
Med možmi
Lojzetu je ušla žena. Pa ga sreča prijatelj in pravi: »Iskreno soialje, Lojze!«
»Oh, kaj ie veš, da je spet nazaj?« žalostno odgovori Ln*?e.
»Veste, čakanje samo še ni tako dolgočasno. Hudo pa mi je, če pomislim na to, da verjetno sploh ne bo prišla mimo!«
T R P
J E N J
A
POLNO LETO 1942
0
Odlomki Iz dnevnika Belokranjko v robskem taborišču
POVSOD REVŠČINA IN UMAZANIJA
Za atranUči je bil plitev jarek, po katerem je prihajalo malo umazane vode, polne uši in bolezni. To je bila pralnica za 8000 ljudi. Ce si šel prat, si r->m poleg uli dobil Še srab. Tam doli so zlasti Cabranke iztepale svoje nesnažne cunje in izbirale uši med tisoči drugimi, ki bi se bili tudi radi iz-nebili te golazni.
K vodi Je prišel starec, ves sestradan, umazan in raztrgan. V koščeni roki Je držal skodelico ln notri Je bila kost. Zajel je vodo, polno milnice in uši in ae z veliko muko spet zavlekel na breg. »Kaj boate s tem?« sem ga vprašala. — »Juho si bom skuhal,« je odvrnil. — »Ta voda ni dobra za kuhanje,« sem dejala. — »Zakaj ne bi bila dobra?« je začudeno zamonjljal z brezzobimi Čeljustmi in odšel iskat ognja.
ŽALOSTNE SLIKE
K nam doli to se preselili tudi moški, ki niso imeli več prostora v gornjem taborišču. Sedaj si lahko videl še večjo bedo. Med šotori ao .sedeli mladi fantje, možje in starci — tudi advokat ali zdravnik ni bil izjema — ln se skoraj nagi ote-pavall uši Orožni se bili pogledi na te okostnjake z udrtimi očmi in upadlimi lici. Tam si videl hrome, slepe, brez rok, brez nog, grbave, sključene postave, ki ao jecale pod pekočim soncem.
Ob leseni lopi je ležal na plahti alepi starec. Prišla je noč in nihče se ni spomnil na reveža. Brez večerje je ležal zunaj vso hladno noč. Zjutraj so ga potegnili v šotor, kjer je čez nekaj dni umrl. Sam bog ve, kaj je revež prekršil čez postavo, da mu niso pustil umreti na domači zemlji.
Kakor hitro je zjutraj posijalo sonce, že se Je slišalo od vseh strani: »Kdaj pojdemo domov?« Namesto odgovora so nam stražarji povedali, da kave ne bo, ker ni vode. Vode tudi ni za pitje, kaj šele za pranje ali umivanje. To je bilo čudno slišati, kajti niti dvesto metrov stran je pljuskalo ob obalo morje. Ce je prišla le majhna nevihta smo bili v nevarnosti, da se s šotori vred pogreznemo »11 potopimo.
GROZNA NOC
Dan pred »v. Mihaelom Je bil sončen ln miren, večer tih in prijazen. Nt nebu Je bilo neštevilno zvezd in tudi luna Je priplavala iznad gore in se ogledovala v morju. Le nad Velebitom so te podili majhni črni oblaki. Pred šotori smo stali ženske in moški ter se pogovarjali, kdaj pojdemo domov. Vaak je vedel povedati kaj novega; krožile so taboriščne novice, ki so bile polne upanja, da bomo kmalu videli ljubljeni dom. Želeli amo si »lahko noč!« in ae porazgubili pod šotori, kjer smo kmalu zaspali.
Nenadoma se je oglasil veter ln se pričel divje in mrko zaganjati ob šotore. Med vetrom so Že padale prve kaplje, vmes pa toča, od kraja še drobna, nato pa vse bolj debela. V sosednjem šotoru se je oglasil smeh, ki pa Je kmalu ponehal, zakaj toča je bila debela in Je že zasula Jarke okrog šotorov Tedaj se Je ullla še ploha. Voda Je drla okrog šotorov, ki to te pričeli podirati.
Stisnili smo se v sredo šotora, kajti ob straneh Je že curelo inoter. Toda naliv je bil presilen in voda je vzdignila slamo in odeje. »Morje naraščal« so se nenadoma začuli zunaj kriki. Pograbili smo vsak svojo obleko in' planili ven. Dež je lil kot iz škafa. V trenutku smo bili premočeni do kože. Voda nam je segala do kolen in na mah si se znašel v jarku, polnem vode. Med podrtimi šotori so se slišali obupni kriki utapljajočih se otrok. Na pomoč so prišli moški, toda vseh otrok je bilo preveč. Strehe ni bilo nikjer. Le ena nedograjena kuhinja je imela streho, ki pa je bila premajhna za toliko ljudi.
Naliv je prenehal, toda za premočene ljudi, ki so se tresli od mraza, se ni nihče brigal. Odšli smo nazaj v naš šotor, ki Je bil še pokonci, se vsi mokri zakopali v mrzlo slamo in Čakali jutra.
»Zmanjkala mi Je odeja,« sem potožila sosedi. — »Ti ti,Jo pa pri drugih sposodi,« mi je svetovala. Nato tem izpod podrtega šotora izvlekla kakor gnoj mokro odejo in Jo vrgla v kot, kjer naj počaka sonca.
Ko je drugo jutro posijalo sonce na taborišče, so Izvlekli izpod podrtij štiri mrtve otroke in eno starko.
BOLNE ZDRAVIJO Z GLADOM
Posušili smo slamo, odejo in sebe. Zopet se je začel oglašati glad in zopet se je začelo staro življenje, ki pa je bilo zmeraj hujše. Spet je sijalo sonce, tam gori na ambulanto pa so dan za dnem romale rakve, zbite iz surovih desk. Začeli so umirati otroci in starke, pa tudi mladi fantje in možje Zvečer Je še šel po menažo, zjutraj pa je bil mrtev. Prieli so z nosili in odnesli nesrečneža, še prej pa to mu tovariši tezuli čevlje in srajco.
Tam nad taboriščem je stala ambulanta, ki je sprejemala bolne in mrtve. Bolne so zdravili z gladom, mrtve pa so vlačili v klet in od tam na pokopališče. Na pokopališču so polagali rakve, velike in majhne, v jarke in, ko so bili ti polni, so zagrebli te nesrečne žrtve gladu-
OBlSCE NAS SKOF IZ SENJA
Sredi oktobra nas je obiskal škof iz Senja. V taborišču so mu naredili tribuno, potem pa z biči nagnali sestradane ljudi, da so mu šli delat špnlir. Ce ni bil kdo hitro pokoren, je dobil še z žilovko, posebno moški, ki so obračali senjskemu škofu vse bogove in angelje. Nasprotno pa so stare čabranske zenice jokale od ginjenosti in se zgražale, ko so se zadaj oglašale psovke, ki niso bile posebno primerne za škofa.
Skof je stal na tribuni in s svečanim glasom pridigal, da bo devet prvih petkov gotovo prineslo rešitev. Priporočal nam je rožni venec, materam pa je dejal, naj molijo njih otročiči, ki bodo v svoji nedolžnosti gotovo uslišani- Nato je še stresel svoj blagoslov in se jadrno odpeljal v mesto Rab, kjer so mu priredili banket. Mi pa potem tudi nismo molili rožnega venca, nedolžni otročiči pa še manj, saj so mislili samo na jed, ki je tisti dan do treh ni bilo. Gotovo so Italijani pričakovali, da nam bo zadostoval samo škofov blagoslov. Toda meni ni, zakaj v želodcu mi Je pajek prel svoje mreže.
Se teden dni potem se je slišalo preklinjevanje na škofov rovaš in stari osiveli župnik v gornjem taborišču Je moško povedal:
Cerkev, sveta naša mati, ki otročke oskrl/, kaj v pomoč nam hoče dati? — Zdaj le bildke nam deli.