KATOLÏSK CKRKYEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. GO kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za cttert leta 1 ffl 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za uertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ,,Danica'- dan poprej. Tcèaj IIXVU. V Ljubljani, 19. grudna 1884. List 51. Premišljevanja in molitve za vse stanove. (Dalje.) 40. Jezus se p08t i. Sv. evangelij nam tudi pripoveduje, da se je Jezus 40 dni in 40 noči postil. (Mat. 4, 2.) — Zakaj se je pač postil ? On ni bil nikakor dolžan in zavezan postiti se, ker je bil brez greha in ker tudi nobenega grešnega poželenja v sebi ni čutil. Ko se je pa vendar postil, je to storil zavoljo nas, da je namesto nas zadostoval in da nam je zgled dal, kako se moramo pokoriti in za svoje grehe zadostovati. — Premišljujmo tedaj : Zakaj se moramo postiti in kako se moramo postiti? 1. Zakaj se moramo postiti? Na to vprašanje prav lepo odgovarja sv. Gregorij Papež, ki pravi: Postiti se moramo, ker smo grešili, in postiti se moramo, da bi v prihodnje več ne grešili ! Post je tedaj ob enem kazen in zdravilo. Post je za kazen. Ker je telo grešilo, naj še telo terpi. Iu ker se ravno mesu uaj večkrat streže s preobilno jedjo in pijačo, naj se mu še včasih ravno s postom tudi kaj potrebnega odreče. Post naj bo tudi zdravilo in pripomoček zoper prihodnje padce. Kristus se je pred skušnjavo postil, in je skušnjavca popolnoma premagal ; nas pa nasproti skušnjava tolikokrat premaga, ker preveč svojemu mesu strežemo. Velika kača (béla kača), kadar se uaž^, leži kakor mertva iu se nič braniti in pred sovražnikom uteči ne more ; tako se tudi z jedjo in pijačo preobloženi kristjan skušujavam ustavljati ne more. In kakor ptice le zato in tako hitro in visoko letajo, ker so lahne in v kosteh še muzika nimajo; tako se tudi le kristjan, ki s postom svoje po-čutke tare, k premišljevanju nebeških reči povzdigniti zamore. In kakor le tista barka, ki ni preobložena, hitro po morji piava, tako bo tudi le tisti kristjan na poti popolnoma8ti napredoval, ki post in zatajevanie ljubi. Zato vidimo, da so velike reči le tisti spoluovali, ki so bili ljubitelji posta. Preden je Mozes Izraelce po neznanih potih v puščavo peljal, se je 40 dni postil ; Elija prerok je enako 40 dni popred se postil, preden je bil vreden spoznan z Bogom govoriti; Judita se je popred postila, preden se je na nevarno pot v sovražni tabor podala; zavoljo posta je bilo Ninivljanom priza-neseno ; zavoljo posta Esterinega iu judovskega ljudstva je bil odvernjen pogiu ravno tega ljudstva v perzijan-skeni kraljestvu. 2. Kako se moramo postiti? Da je tedaj post potreben, tega pač nobeden tajiti ne more. Kdor bi se postiti ne hotel, bi ne bil pravi kristjan, ker je poglavitno znamenje keršanske vere ravno zatajevanje in bi taki ne bil učenec Kristusov, ki se je sam nam v zgled 40 dni in 40 noči postil. Ali kako seje treba postiti? a> Pervič tako, kakor nam katoliška cerkev zapoveduje; namreč, da se nektere dneve mesnih jedi zder-žujemo, nektere pa si tudi v postnih jedilih pritergu-jemo. Ker je katoliška cerkev, kar post zadeva, tako zanašljiva in je posebuo v sedanjem času že toliko pregledala. bi bilo za zdravega in čverstega mladega kristjana pač gerdo. če bi še tega ne hotel spolnovati ali pa. če bi se za vsako majhiuo reč menil izgovorjenega. Da post zdravju ni škodljiv, vidimo nad Danielom in njegovimi tovarši, ki so ie sočivje jedli iu vodo pili, pa so bili poloišega obličja in lepši, kakor oni. ki so meso in vino s kraljeve mize dobivali. b) Drugič je t»a pomniti treba, da duh in namen postne postave je posebno v tem. da se človek v ponižnosti in pokorščini vadi ; in da se v vsih rečeh ne samo v jedi iu pijači priterguje. da se posti, postavim, tudi v spauji, govorjeuji, v smehu, v veselicah itd. Naj bolj pa ie treba, da se človek varuje greha in slabe navade zatira v spokoruem duhu. Kaj bi pomagalo, če bi se mesnih jedi zderževal. pa bi bližnjega z opravljanjem, obrekovanjem ranil in raesaril? Kaj bi pomagalo, če bi si v jedi pritergoval, pa bi nečistega poželenja ne krotil? c) Tretjič se po Jezusovih besedah človek ne sme s postom hvaliti iu ponašati. Jezus namreč uči: Kadar se postite, se ne delajte žalostnih, kakor hinavci; gerde namreč si obraze, da bi ljudje vidili, da se postijo. Resnično vam povem, prijeli so svoie plačilo. Ti pa, kadar se postiš, pomaži si glavo iu umij obraz, da ne bodo ljudje vidili, da se postiš, ampak tvoj Oče. kteri na skrivnem vidi. ti bo poveruil. (Mat. G, Iti—IS.) d) Četertič nai bo post tudi z drugimi dobrimi -deli sklenjen. Sv. Leon Papež pravi: Kar se žclodcu priterga, naj se revnim podeli. Kdor bi se pa le zato postil, da bi si s tem več prihranil, in več premoženja nabral, taki post ne mote biti Bogu prijeteu: ravno tako tudi tisti post ne, če bi se zato postil, da bi potem toliko ložej in toliko več jedel in pil. Molitev. O moj Jezus! Če Te premišljujem, kako si se v puščavi 40 dni in 40 noči postil, moram spoznati, da nebeško kraljestvo res silo terpi, in da ga bodo po Tvojem zgledu le silni nase potegnili. Ti Najsvetejši in Najnedolžuiši se postiš, in jest bi se posta branil, ki sem tako velik grešni*! Ker vidim, da si se Ti postil in vsi Tvoji zvesti služabniki, se tudi jest zana-prej več posta ne bom branil. Terdno sklenem, da bom od cerkve zapovedane poste, kolikor mogoče, natanko Bpolnoval, pa tudi da si bom še v pripuščenib rečeh iz ljubezni do Tebe večkrat kaj pritergal. Z nezmernostjo sem Te večkrat razžalil, zdaj hočem to s tem popravljati, da si bom v jedi in pijači tudi v pripuščenem večkrat prikrajševal. V čemur sem do zdaj grešil, v tem se hočem tudi postiti; z očmi, da ne bodo gledale prepovedanih reči; z jezikom, da ne bo več nepotrebno govoril; z nogami, da ne bodo hodile po napčnih potih. Post iu postne duove pa hočem še posebno s tem posvečevati, da bom take dnove obilniše miloščine delil, ako sem v tacih okoliščinah, in take duove tudi več čul. mulil iu premišljeval! O Jezus! zavoljo Tvojega svetega posta mi daj gnado, da bom ta sklep v resnici spolnoval. Amen. Viktorja pl. Saint-Luc — kreposten zgled v življenji in v smerti. (Konec.) Spolnivši 21. leto svoje starosti uobi Viktorija od stanšev dovoljenje, stopiti v samostan že omenjenih redovnic, namreč, „hčer sv. samote". Enoletno poskušnjo ali novicijat zverši po redovuih pravilih v hiši svojih starišev, in ko 2. svečana 1. 1782 pride zaželjeni dan, ko je zamogla svetovuo življenje zameniti z redovniškim, zapusti za vselej očetovski dom iu se poda v samostan, spremljana od matere in sester. Sedaj se začne zanjo pravo nebeško življenje. Ločena od sveta iu srečno dospe s ši do cilja, po kterein je hrepenelo že več let njem» serce. spol nuje natauKo pravila iu kmalo sodeluje s čudovito gorečnostjo iu velikim vspehom pri duhovnih vajah, ki s o se spet za svetovuo ljudstvo tam obhajale, ^ bretonskem jeziku. Niso bile le lepe besede, marveč govorila je iz polnega prepričanja, čutila vse sama v serca iu zato pretresajo tudi serca poslušalcem njene Lcsede. Zmotene na pravo pot pripeljati, grešnike spre-• oračati, otroke za pervo sv. obhajilo pripravljati, duhovne vaje voditi, za to je vsa gorela ino s tem se ^euirudljivo pečala osem let. Zatem jo zadene ojstrejši poskušnja. Hudo zboli ter ostaue bo na celo leto; komaj pa nekoliko okreva, že dobi koze. Tu je bilo treba zlasti se vaditi v sveti p teipežljivosti; iu res. v vsi tej dolgi hudi bolezni jsiane neprenehoma mirna. Bogu vdana in vesela. Ko spet ozdravi, zbuči na Francoskem vihar preti, v. .je. prevrata (revolucije), in že 2. julija 1. 1791 •io: le redovnicam odločno povelje, da morajo priseči ua brezbožno v&tavo (konstitucijo). ali pa samostan zapustiti. Vsakako prežalosten stan za sleherno zmed teh Bogu posvečenih devic. Viktorija ue premišljuje dolgo; serčuo se oglasi: Jaz sem pripravljena poterditi s svojo kervjo upor z«;per brezvestno prisego. Iz mirnega svojega bivališča pregnane, zatečejo se omenjene redovnice v samostan hčer sv. Benedikta. Tje pribežala je bila tudi pobožna družina Saiut-Lucova ; gospa s hčerama dan ua dan k Bogu goreče moli, da bi jim podelil milost vstrajnosti, in, ako bi jih za vredno spoznal, stanovitnost, milost mučeništva. Hude stiske sv. cerkve, preganjanje duhovnov in drugih stanovitnih vernikov napolnijo Viktorij no dušo s silno žalostjo; a zlasti boli jo serce, ko vidi, da tudi marsikteri zmed služabnikov Gospodovih odpadejo od resnice. Pisala je nekterim zmotenim posvarivna in podu-Čivna pisma in vsled njenih opominov povernili so se mnogi k veri svojih očetov in so ji zvesti ostali do silne smerti na morišču. Desetega oktobra 1. 1793 je bila Viktorija s svojimi starši veržena v ječo v Carhaix-u. Ječa prenapolnjena z ljudmi, iz vseh krajev in vseh stanov, kterih večina ni kazala nič keršanskega, ni imela ne mize, ne stola, ne postelje. Na golih tleh ležali so jetniki. Vik torijna ljubeznjivost, krotkost in poterpežljivost jih mnogo tam Kristusu pridobi, kajti občudovati morali so brez-božuiki vero, ktera rodi take čednosti, tako so prišli k spoznanju in več se jih je tudi spreobemilo. — Na Svečnico (2. febr.) 1. 1794 zadene jo nova žalost: ljubim staršem odtegnjena mora 14 milj daleč odpotovati sredi dveh žandarmov, ko je celi čas strašansko dež lil. Tako dospe v sodnijsko poslopje v Kvimperu. Na silno težavnem tem potu sklene se Viktorija popolno s križ nosečim Jezusom in ceni to popotvanje za hojo na morišče. Že veliki petek prejšnjega leta je bila spisala svojo zadnjo voljo s pristavkom, da želi pod križem izdihniti svojo dušo; brez vsake tudi nar manjše pritožbe ali žalovanja daruje se popoluo svojemu Zveličarju. „O moj Bog," pravi namreč, kakor je viditi, pogledal si Ti na pripravo mojega serca; kajti od onega časa obiskal si me z vsa-koverstnimi križi; ne pritožujem se, temveč zahvaljujem se ti zato; tvoje pomoči, tvoje milosti te prosim, da bi jih zamogla zaslužljivo prenašati; sama od sebe ne premorem nič; v tebi samem je vsa moja moč. Oh kako sladko je terpeti, če ima človek Boga za pričo, Jezusa Kristusa za zgled, in nebesa za plačilo!" V ječi bilo je zraven Viktorije 12 mladih angleških mornarjev, tatic in zlobnih žensk. Dvema od teh podari nekoliko od svojega pičlega perila in druzih reči, kar je sama potrebovala; a ravno te dve hudobnici sti ene-krati strašno gerdo ž njo ravnali, jo tepli po obrazu do kervi, in celo ramo ji izpahnili. Ali Viktorija čudovito poterpežljiva prenese vse to voljno, in ko kmalo potem ena od nju zboli, ji Viktorija streže ljubeznjivo, kakor tudi nekemu z gnjusuo boleznijo okužeuemu tergovcu, pri kterem čuje cele noči in si ga Bogu pridobiti prizadeva. Kar je Viktorija naj bolj v ječi obžalovala, je to, da je morala biti brez vsake duhovne pomoči. V tej stiski opravi devetdnevnico v čast sv. Frančišku Ksaveriju, in Bog usliši njene želje. Vrednega duhovna Ilion-a Lababanskega župnika vtaknejo v temnico zraven Viktorine ječe. Oba loči le lesena stena; z dovoljenjem ječarjevim se odmakne ena deska v steni in devica za-dobi srečo, da se spoveduje. Ginjenega serca pogovarjata se oba o večnosti iu bližnji spolnitvi svojih nad. Že čez malo dni izdihne župnik kot mučenik svojo blago dušo pod gilotino. Ko se nekega dne Viktorija pobožno razgovarja s svojo ljubo sestro, pl. gospo Silgnv, ktera jo večkrat obišče v zaporu, zasliši se nenavaden šum in pov6 se njima, da so ravnokar njune starše tje v ječo pripeljali. Vsi osupnjeni jim tečete naproti in vidite, kako ubogo mater na obeh straneh naslonjeno po stopnicah gori vlečejo; zadej pa zagledate svojega 74 let starega očeta, ki ga na nosilnici nesejo možje, kajti bil je ves hromov. Obe hčeri padete na kolena, poljubujete v solzah ljubim staršem roke, in nobeden ne more niti besedice «pregovoriti. Po tem žalostno, na tihem spregovori oče: „Ne jokam se jaz zarad prebridkega našega stanja, temveč od veselja, da vas še enkrat vidim pred smertjo." In mati pristavi; „Nikar ne jokajte, nismo li srečni, da se zamoremo ječe in verig vdeleževati kot spoznovalci Kristusovi?" Kolikokrat smo občudovali skupaj vojskovanje in zmage njegovih učencev; veselimo se, da smo vredni spoznani, zavoljo njegovega imena terpeti. Sedaj je nastopil za nas čas vojskovanja, glejmo, da zmagamo; terpimo, kar je sveta volja Božja, obilno plačilo nas čaka gori! Vsi navzoči jetniki obmolknejo pri tem ginljivem prizoru, še po časnikih se je pripovedovalo takrat o tem, in splošno spoštovanje skazovalo se je le-ti nesrečni družini. Viktorija je sedaj vsa srečna, da zamore streči bolnim staršem in jih tolažiti; toda to terpi le malo časa, — Kmalo prepeljejo vse v deržavne temnice v Pariš, kjer ostanejo zaperti tri mesce. Pogosto so za-mogli se tam spovedovati, a sv. obhajilo prejeti jim ni bilo dovoljeno. Slehern dan molijo molitve za umirajoče, in vidijo, kako vlačijo njih nesrečne tovarše k smerti. Tudi v sedanjem bridkem stanu skazujejo ljubezen svojim sojetnikom, spodbudvaje jih k pobožnosti z besedo in zgledom. Viktorija pa ni še bila spraznila keliha terpljeuja; zadnjih 14 dni so jo ločili popolno od staršev, in snide se ž njimi še le na morišči. Dne 19. julija 1. 1794 bili so usmerteni. Dospevši na morišče prosi Viktorija za to milost, da bi prej kot starši smela ona umreti, in obernivši se k njim reče jim zadnjikrat na zemlji te besede: „Z Bogom, preljubi starši, vi ste me učili živeti, sedaj bom pa jaz s pomočjo Božjo vas umreti učila." Tako umerje serčno kot prava junakinja pod sekiro rabeljnovo. Kako sijajno se kaže v tej živoverni devici moč svete vere! Mirno hodila je po sedanji solzni dolini, Bogu vdano pila grenki kelih terpljenja in željuo in serčno nastopila pot k smerti. Kratko življenje — kmalo — večno veselje! To je bil predmet njenega premišljevanja, njenega hrepenenja in vodilo v življenju. Milost božjo cenila je za nar veči dobroto svojega življenja do zadnjega dihljeja; njo zadobiti, v nji se vedno ohraniti bil je glavni cilj njenega mišljenja in delovanja. Malo časa je živela, in čas le-ta bil je poln terpljenja na zemlji, ali s tem priborila si je uezvenljivo krono večnosrečnega življenja. — Pojdi, prijatelj, in delaj enako tudi po svojih zadevah iu okoliščinah za s v. vero in svojo lastno srečo. Dr. A. Jarc. Keričanska ljubezen —prijateljica otrok. (Konec.) Škof dalje govori: „S kako gorečnostjo je govoril sv. Vincencij Pavljanski na dvoru Ljudovika XIII. ko se je potegoval pred dvorskimi gospemi za zapuščeue otroke! Moj glas ni tako mogočen kot je bil njegov; vendar pa govorim v imenu ravno tistega Boga, v imenu še večje revščine; naj sežejo vsem katoličantun francoskim v serce besede, ktere je govoril sv. Vincencij Pavljanski: Usmiljenje in ljubezen vas je nagnila, da ste vzele te male stvarice v varstvo. Postale ste jim matere, ker so jih zapustile prave matere, in sedaj jih hočete tudi ve zapustiti. V vaših rokah je življenje ali sraert teh sirot; pričakujem vašega odgovora; čas je, da daste odločen odgjovor. Živele bodo te sirote, ako boste še nadalje zanje ljubezujivo skerbele; umerle bodo in se pogubile( ako jih zapustite; ne dvomim j da vas bo vodilo usmiljeno serce. Tudi upam, da bo imela moja prošnja dober vspeh ; pri moji prošnji podpirajo me tudi besede, ktere mi je pisal pred nekterimi mesci namestnik Kristusov, Pij IX, in rekel: Mi hvalimo vse tiste, ki so vam pomagali s svojim pogumnim, darežljivim delovaujem ali z velikodušnimi darili pri vašem čudovitem prizadevanji; hvalimo tudi tiste, ki vam bodo še pomagali. Bodite stanovitni v tem, kar ste začeli, zapreke naj vaš pogum le še poživljajo; kajti Božja dela imajo vspeh le tam, kjer je dovelj zaprek. Bog vam bo dal svoj blagoslov in svojo pomoč, dobili boste dovelj denarne pomoči in srečno doveršili svoje delo. Dragi prijatelj, vas in vseh tistih, ki mi pomagajo, se bom spominjal v molitvah, spominjale se vas bodo vsaki dan sirote in vas priporočevale tistemu, ki je obljubil poverniti kupico merzle vode, ktero podamo žejnemu sobratu. Karol, nadškof Algierski. Zakaj sem popisal, kako je pred kratkim še delovala kerščanska ljubezen v Algieru, zakaj da sem priobčil skoro celo pismo nadškofovo? Ljubezen je mila; njena miloba se nam pa kaže tudi kaj lepo v posameznih, malih stvareh. Zato upam, da ste ravno iz tega podrobnega popisa zvedeli in spoznali, kako so ji pri serci ubogi poganski otroci, kako blago skuša njihova serca olepšati. TuKaj imate podobo, kako neprecenljive sadove rodi kerščanska ljubezen pri oddaljenih nevernih narodih, priliko imate občudovati čuteče serce ljudomilega nadškofa Ali ni on pravi zgled, kako naj bi vsakdo ljubil raladež in si prizadeval za njeno nravuo odgojo? Tako je delovala sveta ljubezen v severni Afriki, tako vspešno dela ona tudi po druzih deželah obširnega sveta. Vneti misijonarji iščejo najpustejših krajev ter oznanujejo nesrečnim poganskim narodom blažilni evangelij; oni uče odraščene. posebuo skerb imajo pa za nežno mladiuo, da bi vsim zagotovili časni blagor in večno srečo. Jezus je ljubil mladiuo, posnemajo ga misijonarji; povsodi so oni skerbeči njeni varhi, sosebno zapuščenim sirotam. Sveta ljubezen deluje v peščeni, vroči Afriki, v prostranih azijanskih deželah in drugod. Na tisoče zapuščenih otrok izterga ona revščeni, lakoti, jih obdeluje za poštene ljudi iu verne kristjaue — ter nosi omiko in srečo v vse kraje, kamor seže njeno blago zavetje. Vendar ne smemo še končati, da bi ue omenili s kratkimi besedami moža po volji Božji, ki jc postal v novejšem času največji dobrotnik človeštvu, to je. Vin-ceucija Pavljanskega. Ou je ves gorel za blagor ljudi, bil je prijatelj bolnikom, je podpiral slabotne starčke ter bil oče ubogim sirotam. Dal je zapuščenim otrokom zavetišča, kjer se varuje nedolžnost in čednost; dal je Vincencij Pavljanski ubogim stvaricam namesto natorne matere, mater milosti, ki je še veliko milejša, kot na-torna mati. Ljubezen jc navdajala toga čudovitega moža. ko je vstanovljal razne naprave v pomoč zapuščenim: ljubezen vodi tudi njegove naslednike in posnemovalce, kterih serce dejansko gori za otroke, če tudi niso njihovi otroci; oui imajo za svoje mlajše brate v Kristusu skerbs kakoršue nima raarsikter oče, marsiktera mati ne. Čudovito je blagoslovil Bog Vinceucijevo delo; začetek je bil bolj skrit, pa vsadil je Kal, ki jc pognala, rastla in se širila, da se je razširila v silno drevo, kte-rega veje senčijo skoro ves svet — z ljubeznijo. Cela družba šteje že nad 5000 konferenc (oddelkov), ki so raztreseue po vseh delih zemlje. Milijoni vživajo dobroto Vinceucijevo ; kar je pa najlepše, je to: da sKerbi za sirote. Blago delo to! Naj bi imeli tudi mi dosti Viucencijevih uasleduikov! Iskrenega naslednika Vin- cencijevega, dr. Gogala, ugrabila je nemila smert prenaglo. Naj pa ne prestriže njegovega dela! Pa saj ga tudi ni. Komur je mogoče, naj podpira to blago družbo in pomaga delati, da se jih več za uboge sirote reši dušne in telesne reve; saj s tem si nabira sam sebi večnih zakladov. Ostani, ljubezen, še nadalje zavetnica sirot, oklepaj jih s svojimi mehkimi rokami, vodi jih po ternjevi poti življenja iu jih pripelji tje gori, kjer biva Oče ljubezni! Ko pa male in zapušene tako živo priporočamo, ne moremo se zderžati, ter tudi večo in odrašeno mladino vsih stanov goreče in resno priporočamo zadevnim odgojiteljem, naj se že imenujejo učitelji in učiteljice, profesorji itd: naj imajo svojo sveto dolžnost pred očmi in pomuijo, da od vsakega gojenca jih čaka odgovor pred večnim Sodnikom. — Njihovi zgledi v učilnici in zunaj taiste bodo ravno tako prišli na tehtnico, kakor njihovi nauki. P. F. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Vmeščevanje milostnega kneza škofa Jakopa Misija.) Vse živo je bilo preteklo nedeljo, 14. t. m., po Ljubljani, posebno pa v stolni cerkvi in okrog nje. O ValO je bilo čez 100 duhovnov vsakterih častnih stopinj v škofiji zbranih, kteri so po vsih stopnicah z veže do verha razstavljeni prečastitega novega škofa čakali, da jih spremijo v cerkev. Obhod se je gibal iz škofije do meatne hiše in potem v Šenklavško cerkev nazaj. Po vsi poti po oboji strani so bile razpostavljene razne družbe in prav priljudno in spoštljivo je bilo njih obnašanje. Pred cerkvijo pa so čakali načelniki raznih vradov z visokorodnim baronom Vinklerjem, deželnim glavarjem in mestnim županom na čelu. Velik del klopi v cerkvi je bil pogernjen za viši stanove, za ktere je bil odločen sploh prednji uel cerkve, koder so bili tudi gg. duhovni, gg. bogoslovci z drugimi vred. Cerkev je bila zelo napolnjena; škoda, da jih mnogo vender ni moglo v cerkev. Nadaljevala se je svečanost po razporedu, kterega smo unkrat naznanili. Ko so piečast. gosp. kapitel-vikar dali škofu kropilo in pokadilo ter zapeli „Te-Deumu, so bili knezo-škof spremljani pred altar sv. Rešnjega Telesa in potlej k velikemu altarju. Pisma svitlega cesarja in papeža do novega škofa, stolnega kapitelna in ljudstva je bral škofijski kancelar preč. g. Martin Pogačar. Prečast. kapitel-vikar je v preizverstnim govoru naznanil veselje, da je škofija vdova dobila si vi-šega pastirja, o kterem se vsestransko sliši tako častitljiv glas; omenil je tehtno nalogo, ktero zdaj prevzamejo, obljubil pa vsestransko vdanost, pokoršino, ljubezen, pa tudi pomoč od vernikov strani, kar koli bo mogoče, zlasti tudi z zvesto molitvijo. Milostni novi škof so nato v prelepem in jasnem govoru izrekli, kako silno težka je butara, ki si je pa niso sami želeli in ne naložili, temuč so bili k temu po božji Previdnosti poklicani itd. Upajo po Božji milosti in s pomočjo preč. kapiteljna in tako izverstnega du-hovstva, kterega slovez daleč sega in tako vernega in pobožnega ljudstva, čegar dobro ime je sploh znano, da jim bode mogoče to škofijo voditi tako, da bo v Božjo čast in blagor ljudstva ter cele škofije. Pri počeševanji in naznanovanji podložnosti (homa-gyumu) so se snovale dolge verste gg. duhovnov od višjih do nižjih stopinj iz vse škofije. Potem so milostni knez in škof pričeli cerkvene opravila na pervo z molitvijo k patronu Ljubljanske škofije, sv. Nikolaju, ktero so odpeli, dali sv. blagoslov, ter se zdajci napravili za pervo slovesno sv. mašo, ktero so z vso slovesnostjo med asistencijo gg. kanonikov obhajali in prav ginljivo peli v svoji stolni cerkvi. Bila pa je sv. maša od sv. Duha, toraj ne v višnjevi, ampak v rudeči barvi. Po pontifikalnem blagoslovu je prečast. začasni semeniški vodja g. Flis v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku na glas prebral papeževo pismo do novega škofa, v kterem je naznanjeno, da Njim in vernemu narodu hočejo skazati o tej častitljivi priliki posebno milost in prijaznost, t. j. popolnoma odpustek dati za vredno spovedane in obhajane, kterega so milgsp. novi škof zdajci podelili. Bilo je poldne, ko so bile doveršene častitljive in močno ginljive opravila. Prečast. g. so potem prijazno pogostovali v knežje-škofijskem semenišu kacih 40 gg. duhovnov. Nekaj malo jih je zarad prav važnih opravil moralo hiteti precej domu. Nekacih 60 pa je bilo v škofiji pri obedu. V semenišu se je pričelo na pervo. Ni pa se še bila razvnela beseda, kar pridejo k svojim gostom milgsp. knez in škof. Šli so ob mizah povsod, govorili z vsakim posebej v slovenski besedi. Nato jih je pozdravil g. vodja Flis z navdušeno „dobrošlico" ter prav krepkim nagovorom. Germelo je po prostorni dvorani „Živio!u V preblagem in spretnem odzdravljanji so se škof zahvalili došlim bratom za to prijaznost, proseči jih za odkritoserčno ljubezen. Vsi zbrani so bili serčno raz-veseljeni zarad tolike ljubeznjivosti višega pastirja, kterega odhajočega so spremljali navdušeni „živio-klici." V veselem razgovarjanji, ki se je plctel večinoma o knezo-škofu in slavnostnem dnevu, se je razodevala priserčna zadovoljnost in le prenaglo minule prijetne ure. Ne manj priserčno in prijetno je bilo pri obedu v škofiji, ki se je pričel ob dveh in je terpel do mraka. Duhovski in civilui gospodje so bili prav dobre volje. Milgsp. knez in škof so napili dvema najvišema oblastima na zemlji, papežu in cesarju, ktera sta v zložni ljubezni jim naložila težko butaro, ki je niso sami iskali in poželeli. Visokorodni g. baron Vinkler kot vladni zastopnik, ktere program je zedinjenje raznih narodnost, kteri program se zlaga tudi s programom apostelj na sv. Cerkve, je napil milgsp. škofu in jim voši mnoga leta polno moč na duši in na telesu. Poslednjič milgsp. škof napijejo še g. deželnemu predsedniku, priterdivši, da ravno tega programa ni mogla vlada v pripravniše roke položiti, kakor ga je, zahvaljujejo se pa tudi g. predsedniku za vso osebno dobrotljivost in prijaznost, ki jim jo je skazoval od pervega trenutka, odkar so bili izvoljeni. Zadnji napitnici ste se pričenjali z nemško in sklepali s slovensko besedo. Omenjeno bodi, da pričujoči so bili pri cerkvenem opravilu in naj veči del tudi pri obedu med duhovskimi odličnjaki: milostna gospoda prošta, iz Novega mesta P. Ur h in iz Ljubljane dr. A nt. Jarc, več častnih kanonikov, večina prečast. gg. dekanov, zastopani so bili cerkveni redovi frauč., kapucinov, lazar.; bilo je prav veliko število župnikov, duh. pomočnikov ter v vsem skupaj čez sto gg. duhovnov. Iz Štajarskega so bili prišli počastit svojega vzvišenega rojaka škofa preč. gg.: kanonik Legat, provincijal kapucinski preč. o. Ferdinand iz Lipnice, ^tajnik bar. Oer, prof. M ach er 1, vizitator Müngersdorf. Med več kot 50 telegrami jih je bila večina iz sekovske škofije. — Dostavimo naj, da v soboto proti desetem dopoldne so se Njih milosti pokloknili stolni kapitelj in druga duhovščina ljubljanska. Po nagovoru kapiteljskega vikanja so milgsp. škof povdarjali, da naj bi gospodje posebno z molitvijo podpirali Njih delavnost. Potem so z vsakim posebej govorili z veliko zanimivostjo, in vi-dilo se je, da jim je Ljubljana že močno znana. Iz vsega govorjenja je bilo očitno, kako so v raznih strokah profesorjev in duhovnega pastirstva dobro izurjeni, pa koliko jim je do tega, da bi se mladina in sploh narod v keršanskem duhu olikoval. Kn. šk. semenišče pred novim škofom. Silo prijazno so sprejeli mil. knezo-škof zastopništvo semenišča bogoslovskega — po dva bogoslovca iz vsakega leta — katero jim je predstavilo semeniško vodstvo. „Skoro, da ste me prehiteli," so rekli, „želel sem že sam obiskati vas." Imeli so dolg govor, govorili pa so bogoslovcem tako, da se je vedno razodevala njihova velika skerbljivost za bogoslovje. Pa tudi naravnost so rekli, kako da jim je in bode pri sercu se-meniška hiša. Saj izhaja iz nje blagor vsi deželi. Naj bi se bogoslovci spominjali najprej svojega imenitnega poklica: cooperatores Christi — sodelavci Kristusovi — biti. Navdušeno so razkazovali, kaj in kako je Kristus deloval in kako vzvišeno opravilo je torej biti njegovim pomočnikom. V ta namen pa je treba najprej prave serčne pobožnosti — pietas — ljubezni do Boga, ki je združena z molitvijo. V tej se mora najprej vaditi bo-goslovec in ko bi je ne imel ali ne maral pridobiti si je, je bolje, da se poprej premisli, predno stopi v du-hovski stan. Potem je bogoslovcu potrebno učenje, marljivost v bogoslovskih vedah in sicer v vseh vedah, kar se jih uči v bogoslovji. „Skušnja me je učila, da duhovnik v svojem stanu vse prav dobro porabi, kar se je naučil." Med drugim so knezo-škof prav toplo priporočali nravoslovje ali moralo, v kateri seje treba ogibati prevelike ostrosti in prevelike mehkosti; zlasti pa cerkveno pravo, v katerem mora biti duhovnik dobro izveden, da zamore vstrezati zahtevam sv. Cerkve, a se zraven ne zadene ob deržavne postave. Navzemati se je treba pri tem učenji cerkvenega duha, ker ne more se reči o deržavnih postavah, da bi bile vselej soglasne z željami sv. Cerkve. — Truuiti se pa mora vsakdo pri učenji, kolikor zamore: kedor ima več darov od Boga, naj stori več. kedor ne more mnogo, naj vsaj malo darov dobro porabi. Mnogokrat se kaže, da so malonadarjeni, pa vestni dijaki pozneje najbolji duhovniki. — Že v semeniških letih treba se je ustavljati duhu časa, ki hoče tudi duhovščino za se pridobiti. Duh časa je nasproten Cerkvi Kristusovi. Zato je treba bogoslovcu prave ljubezni do Cerkve, treba mu je žive vere. Ne bilo bi prav, ako bi za kaj drugega si prizadeval bolj, n. pr. za narodnost. Žalostni izgledi na Poljskem nam kažejo, da so nekateri više cenili svojo narodnost, nego svoj poklic in svojo vero. To jo žalostno in takega duha se je treba varovati. Najprej moramo biti zvesti katoličani. Ravno tako pa se je treba ogibati tudi onih, ki skušajo razdvojiti škofa in njegovo duhovščino. Škof je viši pastir, postavljen od Boga. in pokorščino mu mora skazovati duhovstvo ne zaradi tega, ker je ta ali oni, ampak zaradi Boga, ker je tako volja in naredba Božja. „Vi bodete moji sinovi, a še poprej ste sinovi Božji." Ko skazujemo pokorščino svojemu škofu, jo skazujemo Bogu. Iz vseh besedi, katerih ne moremo obširneje ponavljati, veje apostoljsKi duh, očetovska ljubezen in škofovska modrost, ki se ozira z največo skerbjo na to, kar je najbolj važno. Duhovsko semenišče sme tedaj upati, da mu bode možno krepko napredovati v cerkvenem duhu, ker bode imelo tako skerbnega in očetovskega zavetnika v novem mil. knezo-škotu. Govorili so škof tudi z vsakim bogoslovcem posebej in kazali vsakemu kaj primernega, n. pr. semeniškim duhovnikom: da je njihova lepa naloga biti zgled drugim bogoslovcem, širiti zadovoljnost, mir in ljubezen. Nazadnje podelili so škofovski blagoslov. Pozdravljanja presv itlemu gosp. novemu knezu škofu dr. Jakopu Jfisiju. Vipava. Potomec Hrena, vzvišeni Vladika, Pastir naš vikši! sprejmi sere pozdrave Doline lepe, verne vse Vipave, Dežele naše, ki je kinč in dika. Glej! narod Ti v ljubezni zre naproti, V ljubezni Te sprejela domovina, Ki Anton Volfa in Anton Martina Prijazno že nastopaš slavne poti. — Že prišel si med ljubljene Slovence, Zaročil se v ljubezni z verno čedo, Oznanoval boš Božjo nam besedo; Odpiral vse zveličanja studence, Zatiral zlo, tolažil dušno bedo: Da skupno kdaj prejmemo rajske vence. Radoslav. Na kolodvoru o prihodu Njih Milosti jih je preč. gosp. kanonik dr. A. Čebašek v imenu vsih duhovnov pozdravil z naslednjim latinskim in pa nekaj slovenskim ogovorom: Illustrissirae ac Reverendissime Praesul! Clementissime Domine et Princeps! Proximo instante Dominica tertia adventus jam Introitus Missae iuvitat fideles ad lotitiara verbis apostoli: Gaudete in Domino semperiterum dico, gaudete — Dominus prope est! iinstat quippe adventus Domini Dei, Ejus festum augustissimum). Si licet humana com-ponere divinis. etiam in hodierno laeto faustoque adventu tuo, Celsissime Domine, omnibus sacerdotibus aeque ac fidelibu8, praesentibus et absentibus acclamare velim: Gaudete in Domino, iterum dico gaudete! adest noster Reverendi8simus Dominus, noster Episcopus et Princeps, quem diu desiderio desideravimus et ex peetantes ex-8pectavimu8, quapropter advenientem exultantes ac re-verentes salutamus. ex imo pectore exclamantes: Salve et fave, exoptatis*ime Domine! Etenira diu viduata et desolata sponsa. Ecclesia Labacensis, in Te nanciscitur et veueratur Sponsum dignissimum, qui per raanuum impositionem accepit plenitudinem gratiae, Sponsum a Deo electum, quem scilicet posuit Spiritus sanc-tus episeopum, regere Ecclesiam Dei; Sponsum ni-tentem eximiis dotibus et virtutibus. quem praeces-8erat inclyta fama et ingenii eminentis et vitae vere sacerdotalis. Quapropter nos omnes gaudio gaudentes salutamus et reveremur Te nostrum Episeopum a Deo missum, qui futurus es et venerabili elero et populo fideli oculus et baculus, lucens nimirum aeque doetis ac indoetis, fulciens et infirmos et firmos. Te laetabundi suscipimus ut Patrem clementissimum, qui pari caritate amplexurus es et filium prodigum et dome-sticum; ut paucis dicam : Tu eleetus et futurus es noster Pastor bonus, qui invitaturus es et dedueturus et agnos et oves ad fontes aquae salientis in vitam aeternam. Propterea laetantes celebraraus adventum tam eximii Reetoris et Pontificis, a quo et elerus et populus jure merito exspectat novam, laetiorem faciem tam scientiae quam vitae christianae. Quem in finem jam modo pro-mittimu8 non tautum debitam obedientiam et reveren-tiam, sed et, quantum nobis vires non desunt, promtum adjutorium ac subsidium in munere Tuo saneto et sub-limi, sed et angelicis humeris formidando. Digneris proinde, Illustrissime Praesul, benevol® suscipere et salutationem hanc devotissimam et vo4:* pia et sincera, oblata Tibi advenienti ab addictissimo clero dioecesano! Te duce Deo adjuvante unitis viri-bus certaturi sumus bonum certamen ad fidem servan-dam in majorem Dei gloriam et veram fidelium salutem. Quappropter jam in laeto adventu Tuo enixe et ex corde precamur: Dominus custodiat introitum Tuum et exitum Tuum, custodiat animam Tuam Dominus, ut valeas et faveas per multos annos! Dovolim si, da sklenem z domačo besedo: Dobro došli, milostljivi knez in škof! Bog blagoslovi Vaše delovanje prav obilno in mnoga leta! Slava I Pri poslednjih besedah je silno velika množica kakor z enim glasom ponavljala: Slava, slava, slava! VI Vat IaCobVs MIssla gratla DIVina EpIsCopVs LabaCensIs. J. Ažman. Od „Zidanega mostu," 11. grudna 1884. — Danes po enajstih smo željno pričakovali prihoda novega ljubljanskega knezo-škofa Jakopa Misija iz Maribora. Po osmih so se preč. inilostivemu gospodu knezo-škofu že naproti pripeljali kapitularni vikarij dr. Henr. Pavkar in kanonik Andr. Zamejic iz Ljubljane, in dekan J. Rus z več duhovni iz šmartinske in moravške dekanije, okoli enajstih častni kanonik E. Poljak z duhovni iz leskovške dekanije, iz Radeč pa grajšak vit. Gutmanstal z županom in ključarjema. Okoli poli dvanajstih poči možnar na uui, Kranjski strani Save, in naznani vlak s presvitlim gospodom knezo-škofom. Ko se vlak ustavi, pristopijo kapitularni vikarij Pavkar, kanonik Zamejic in vit. Gutmanstal k vozu, iz kterega stopijo mil. gosp. knezo-škof, s spoštovanjem se jim poklonijo ter jih pe-jjajo memo duhovšine v dvorano, ki je bila za to priliko prav lepo ozališana. Kapitularni vikarij milostivega gospoda knezo-škofa v dvorani pozdravijo na meji ljubljanske škofije v imenu stolnega kapiteljna in vse kranjske duhovščine, jim zaterdijo vdanost, pa tudi pripravnost v olajševanji njihovih imenitnih dolžnost, in jim vošijo dolgo dolgo srečno vladanje ljubljanske škofije. Milostivi gospod knezo-škof so silo ljubeznjivo odzdravili. omenili težko breme, ktero jim je naloženo, se priporočili v molitev iu pomoč v škofijskem vladanji, iu so se še s posameznimi prav prav prijazno pogovarjali, zlasti z vit. Gutmaustalom, častnim kan. Poljakom, dekanom Rusom, tudi z županom in ključarjema iz R;tdeč. Kacih 1»; gg. duhovnov se je bilo sošlo novega višega Pastirja onui pričakovat. Le prehitro je čas pretekel, iu zvon je klical k nadaljevanju vožnje po železnici. Odslej je bilo pri posamnih postajah na Kranjskem, zlasti v Zagorji, Kresnicah in Lazah, slovesno pozdravljanje novega knezo-škofa, z zvonenjem, streljanjem. živijo-klicanjem. Milostivi gospod knezo-škof so blagovolili pri postajah, kjer je ljudstvo klečalo, iz voza stopiti in ljudstvo blagosloviti, in slehern, ki je novega škofa videl, se je srečnega štel, da je blagoslov od Njih prejel, od tolikanj ljubeznjivega, v resnici pobožnega knezo-škofa, preč. gospoda dr. Jakoba Misija. Iz Gradca.*) 7. t. m. se je tukaj obhajala pre-redka cerkvena svečanost. Premilostivi graški gospod kuozo-škof so v svoji vernikov prepolni stolni cerkvi z dvema drugima preč. kuezo-škufoma vred, namreč s pomočnim solnograškim iu z vojaškim, posvetili novo-izvoljeuega knezo-skofa ljubljanskega. Trije njihovih *) Dasiravno je bila že slovesnost popisana natanko od prečast. — a—, ki j* sam pri