PREDSTAVLJAMO VAM
NAŠ KRAJ:
SMRJENE
Kdaj vodovod?
Vas ima pravzaprav kar dva dela: staro vaško jedro s poslednjimi skednji in kozolci, iz katerih vabeče štrlijo bleščeče novogradnje - in novi ,vikendaški' del s kopico razsejanih vikendov,
med katerimi so nekateri že prave hiše. Viken-daši so v marsičem svet zase, saj povečini priha-jajo t to pijavogoriško hribovje le ob vikendih, medtem ko so pravi Smrjenci prepuščani zgolj sami sebi in svoji siromašni zemlji.
Blagri napredka so v to vas vedno pronicali le po kapljicah. Zato ni nič čudnega, da vas še danes nima vodovoda, in njihova prizadevanja, da se dokopljejo do tekoče pitne vode, so že prave Sizifove muke.
»Kar zadeva pitna vodo, smo še vedno pravo Kozjansko. Vse hiše so še vedno odvisne le od kapnic. Zdaj načrtujemo gradnjo vodovoda, za katerega imamo narejene že tudi projekte, ven-dar pa finaneno vsega sami ne bomo zmogli. Za Smrjene je to prehud strošek. Iščemo soinvesti-torje, a nam vsaj za zdaj nihče ni pripravljen pomagati,« je opozoril na največji problem v kraju predsednik Komisije za komunalno go-spodarstvo KS Pijava Gorica Stane Kolbl.
Problem je pereč zlasti v sušnih obdobjih. Tedaj je preskrba s pitno vodo največkrat na plečih gasilskega društva Pijava Gorica, ki jim vodo dovaža z avtocisterno. Včasih pa tudi to ne zadošča, in morata Smrjencem priskočiti na po-moč še GD Škofljica in GD Ljubljana.
Krajani si želimo, da bi dobili tekočo vodo iz narave vsaj v naslednjem letu 1991, kar pa bo zelo težko, če bomo gradili z lastnimi sredstvi,« pravi Stane Kolbl. »Trenutno pripravljamo na-kup materiala za sekundarno vodovodno omrežje (kot na primer cevi, ventile in razne druge kose). Primarni vod bo predvidoma spe-ljan iz želimeljske doline, rezervoarji in prečrpa-vališča pa naj bi bili v vasi Brezje.«
Smrjene: lepe, nove hiše, a brez \odovoda
Cesta čaka na asfalt
Krajani starega naselja Smrjenov, ki ima 32 hiš, so že večkrat pridno zavihali rokave skupaj z vi-kendaškimi priseljenci. Tako so leta 1988 druž-no uredili javno razsvetljavo, še kako dobro leto poprej pa napeljali telefon, tako da se zdaj lahko pohvalijo vsaj s kakimi 25 priključki. Za-taknilo se je le pri stari (2 km dolgi) zgornji dovozni cesti od odcepa Kočevje-Ljubljana do Smrjenov, za katere ureditev sami spet ne more-jo zbrati dovolj sredstev. Tudi tu so (tako kot pri vodovodu) pripravljeni odmeriti kakih 30 od-stotkov potrebnih sredstev. Projekte za obnovo ceste so krajani izdelali sami, financirala pa jih je Komunalna skupnost ljubljanskih občin (medtem ko so projektno dokumentacijo za vo-
dovod prav tako financirali sami). Vendar pa bo morala cesta najprej počakati na izgradnjo vo-dovoda, kajti primarni vod predvidoma poteka prav pod njo.
Kar pa zadeva ostalo življenje v kraju, nema-ra velja omeniti, da vas premore še 5 pristnih kmetov (drugi krajani se povečini vozijo na delo v Ljubljano), da imajo že dolgo lastno zbiralnico mleka in da je lepo poskrbljeno tudi za prevoz šolskih otrok, s tera, da se otroci do 4. razreda vozijo v šolo v Želimlje, otroci višjih razredov pa na Škofljico. Obeta pa se jim tudi novo sodobno teniško igrišče, kar bo bržčas poživilo do zdaj vse preveč zapostavljeno športno življe-nje v kraju.
BRANKO VRHOVEC