iOfiu
Poslinim platana t gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
20.
K 09.
V LJUBLJANI, dne 20. marca 1931.
Letnik
II.
120. Pravilnik za izvrševanje zakona o vinu.
121. Odredba o ustanovitvi referata za statistiko pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
122. Razglas o izpremembi uredbe o ustanovitvi zdravstven, občin.
VSEBINA:
123. Razglas o popisu prebivalstva (ljudskem štetju).
124. Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki iih bodo pobirale občine v letu 1931.
Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
120.
Na podstavi § 34. zakona o vinu ter v sporazumu z ministrom za finance pod štev. 50.605/30. in z ministrom pravde pod štev. 6^ 308/30. predpisujem
Pravilnik
za izvrševanje zakona o vinu.51
I.	Zakonski pojem »vino«.
Člen 1.
Po § 1. zakona o vinu sme imeti naziv »v I n o« 5amo tista pijača, ki je proizvod alkoholnega vrenja (kipenja) mošta iz svežega grozdja domačih sort vinske trte, pri čigar pripravljanju popravljanju m hrambi so
uporabila samo dela in sredstva, z zakonom dovoljena (§ 2. in 4) in ki je ohranjeno v dobrem stanju (8 6.).
Z imenom »drozga« '(zmaščeno grozd?e) s*' razu meva samo zdrozgano sveže grozdje domačih sort vinske ll‘te; z imenom »mošt« ocejen sok iz take drozge, z imenom »tropine« pa trdni deli prevrele ali nepre-vrele drozge, s katere je ocejen mošt ali vino. Z vinskimi d rož mi (gošča, troska) se razumeva usedlina, ki ostane pri odtakanju vina na dnu soda.
S »svežim grozdje m« se razumeva tudi tisto grozdje, ki se pušča na trti dalj časa kakor navadno, to le- da prezori. kakor tudi obrano grozdje, ki se hrani
slami, na podstrešju v kitah (evenkah), da ovene, ki pa se po gotovem daljšem ali krajšem času kot posušen grozd, toda še zadostno sočen, zrnasti in predeia v vino brez kakršnegakoli dodajanja vode po neposredni a*l Posredni poti.
Z »domačimi sortami vinske trte« se razumeva io vse evropske vrste sorte vinske trte, ime-
* »Služb. uov. kralj, lugosl.« z dne 14. avgusta 1930, fit. 184/LXVIH/404. — Zakon gl. »Ur. 1.« z dne 8. februarja 1930, št 120/2a
novane tudi »domače«, »plemenite«, ki so odgojene brez križanja z divjimi ameriškimi sortami vinske trte.
Vsaka drugačna pijača, ki ne odgovarja temu predpisu, pa se ji v prometu daje ime »vino«, se smatra za nepravilno in oseba, ki jo spravlja, pušča v promet in prodaja, mora nositi zakonske posledice.
II. Sla j en je.
Člen 2.
Po § 2. zakona o vinu je dovoljeno s posebnimi pogoji sladiti mošt in domače, plemenito vinske trte domačega izvora na ta dva načina: dodajati moštu ukuhanega mošta (koncentrirani mošt, varenik) od grozdja domače vinske trte domačega izvora in dodajati moštu rafiniranega sladkorja iz sladkorne pese in trstja.
Sladiti mošt od samorodnih hibrid, čistih ali v mešanici z domačimi sortami vinske trte, je prepovedano
Sladiti mošt sme vsak lastnik, ako se prilagodi pogojem iz člena 3. in 4. tega pravilhika.
Člen 3.
S 1 a j e n j e s koncentriranim moštom od grozdja domače vinske trte domačega izvora se dovoljuje z naslednimi pogoji:
1. da se ob slabi letini slab mošt z dodajo koncentriranega mošta dovede do redne normalne slaje, ki jo za posamezne vinske gorice določijo kontrolna postaja po členu 52. pravilnika in kletarski nadzorniki.
V tem primeru mora vsakdo po izvršenem slajenju obvestiti s pismeno prijavo po občinskem oblastvu ali neposredno pristojnega državnega kontrolnega organa Prijava se predloži v duplikatu in mora obsegati po datke, naštete v priloženem obrazcu A.
2. da se pojača mošt tudi čez mejo svoje normalne slaje, toda vendar samo v toliko, da se z rednim alko bolnim vrenjem od njega dobi vino brez viška sladkorja, to je, da ni sladko.
Za ta posel je treba po pristojnem državnem kop trolnein organu prositi za specialno dovoljenje ministri za poljedelstvo s posebno obrazložitvijo. Prošnja mori.
vsebovati podatke, naštete v obrazcu B, vložiti pa se sme mesec dni pred začetkom trgatve.
3.	da se mošt pojača v tej meri, da tudi po alkoholnem vrenju ostane v njem toliko sladkorja, da vfno sladi.
Vino, dobljeno v tem primeru, se smatra za specialno vino ter je treba postopati po predpisih členov 30. in 31.
Clen 4.
S 1 a j e n j e z rafiniranim sladkorjem iz sladkorne pese in trstja v rednih letih zorenja grozdja je prepovedano.
V izjemnih primerih, kadar grozdje zaradi nepo-voljnega vremena ali elementarnih nezgod ne dozori tudi kljub temu, da se je trgatev opravila v običajnem času, se sme mošt, oziroma drozga od takega grozdja sladiti z dodajo rafiniranega sladkorja od sladkorne pese ali trstja, toda s temi omejitvami:
1. mošt ae sme s slajenjem dovesti samo do redne normalne slaje, v nikakem primeru pa se mu ne sme dodati več nego 4 kg rafiniranega sladkorja na 100 litrov;
2. tako oslajenemu moštu in vinu, dobljenemu od njega, je prepovedano dodajati vinsko in limonovo kislino;
3.	slajenje se more izvršiti samo	za	kak celi okoliš,
po	predhodnem občem dovoljenju,	izdanem od pri-
stojne banske uprave. To dovoljenje pa more banska uprava izdati samo na predlog kontrolne postaje po členu 52. pravilnika ali kletarskega nadzornika, in sicer kadar s preizkušanjem mošta, oziroma vinograda na licu mesta ugotovijo, da grozdje ni normalno zrelo. To svojo odločbo o občem dovoljenju dostavi banska uprava ministrstvu na vpogled, navajaje razloge, zaradi katerih se je dalo to dovoljenje.
V	tem primeru mora vsakdo,	ki	izvrši slajenje
mošta, predložiti nadzornemu državnemu organu v duplikatu prijavo po obrazcu A.
4.	ako se taka obča dovoljenja	za	slajenje ne bi
izdala	za kako pokrajino za to, ker	je	v tej pokrajini
grozdje povprečno dobro dozorelo, pa se vendar najdejo posamezni vinogradniki-proizvajalci v izjemoma nepo-voljnih razmerah, morejo po pristojnem kontrolnem organu predložiti prošnjo za slajenje po obrazcu C s potrdilom občinskega oblastva, da so njihove navedbe v prošnji resnične. Pristojni kletarski nadzornik izda, vpo-števajoč navedene razloge v prošnji, o njej odločbo in obvesti prosilca v roku 24 ur. Ako je od' ičba povoljna, proveri vinarski nadzornik po možnosti navedbe tudi na licu mesta po službeni dolžnosti, ako gre za količino izpod 50 hektolitrov; na stroške prosilca pa, ako gre za večjo količino, izvzemši od tega plačila vinogradniške zadruge ter državne, banske in sreske vinograde. O tako specialno izdanih dovoljenjih obvesti kletarski nadzornik bansko upravo, ministrstvo za poljedelstvo in kontrolno postajo. Taka posebna izjemna dovoljenja za slajenje se ne morejo izdajati vinskim trgovcem in v obče osebam, ki kupujejo grozdje za predelavo v vino.
III.	Dodajanje alkohola, pomnoževanje in ponarejanje.
Clen 5.
Dodajati alkohol je po § 3. zakona vobče prepovedano. Izjeme smejo biti samo v primeru, določenem v § 10. prvega odstavka zakona, in sicer, ko se izpolnijo pogoji k dteaa 42, tega prasiintka.
B pomnoževanjem mošta in vina po §3. -zakona se razumeva dodajanje vinu ali moštu: vode. sadnih alkoholnih pijač, tropinščice, vina od hibrid vinske trte, ali sploh kake druge tekočine za povečanje količine.
Člen 7.
Z umetnim pripravljanjem (falzificiranje, ponarejanje) mošta in vina po § 3. zakona se razumeva popolnoma umetno pripravljanje mošta in vina iz vode in katerekoli vrste industrijskega sladkorja ali alkohola z dodatkom potrebne kisline, tanina in drugih sestavin, kakor tudi delno umetno pripravljanje mošta in vina z uporabo posameznih sestavin ali delov grozdja, grozdnih tropin, vinskih droži z dodatkom vode in drugih potrebnih sestavin.
IV.	Katere tuje snovi, v kateri meri in na kak način se smejo dodajati moštu ali vim*
Člen 8.
Kolikor je za popravljanje ali za boljšo hrambo mošta in vina vobče potrebno, da se jima dodajo tuje snovi ali snovi, s kojih dodajo se menja količina njihovih prirodnih sestavin, se dopušča samo v mejah § 4. zakona in s pogojeni, da se te snovi dodajo vinu ali moštu saino v toliki meri, da se niti okus, niti obči sestav, niti katerakoli izmed bistvenih sestavin vina ali mošta občutno ne izpremeni in da s temi snovmi ne pride v mošt ali vino ničesar, karkoli bi moglo škodovati zdravju potrošnikov.
Člen 9.
Zveplanje mošta ali vina se more vršiti:
a) s sežiganjem žvepla, ki mora biti čisto, zlasti pa ne sme vsebovati arzena, niti ne sme biti aromatizirano; ako se pa uporabljajo za žveplanje mošta ali vina v žveplo namočeni traki (odrezki), ne smejo biti iz papirja, ne iz platna, temveč iz azbesta.
b) s čistim plinskim ali kondensiranim tekočim žveplenim diksidom;
c) z enološko čistim kalijevim metabisulfitom (piro-sulfit) v količini, ki ne presega 30 gramov na hektoliter.
Prepovedano je žveplati z raztopino žveplenega dioksida v vodi ali v alkoholu.
Vino ali mošt, ki sta določena za neposredno potrošnjo, ne smeta vsebovati več nega 20 miligramov svobodnega ali 200 miligramov celokupnega žveplenega dioksida na liter. Skupna količina žveplenega dioksida, ki jo sme Vfeobovati kako vino ali mošt v prometu, ne sme biti večja od 500 miligramov na liter, od tega največ 40 mig svobodnega.
Prepovedano je višek žveplenega diksida iz vina ah mošta odvzemati z uporabo kemikalij.
Člen 10.
Popravljanje mošta ali vina z ozirom na kislino. Kadar je vsebina vinske kisline prevelika ter jo je treba zmanjšati, ali prenizka, pa jo je treba povišati, se sme poprava izvršiti (ako ae ne more vršit* z mešanjem ali rezanjem) samo s sredstvi, dovoljejjumi. v § 4. zakona, in sicer v najmanjših količinah, potrebnih, da se kislina dovede do redne mere. Koliko pa katerem sMtm P&4&U se iuu.ro dodati* uzuoau* ^
vzeti vinske kisline, bodo objavljale vsako leto banske , uprave na predlog kontrolnih postaj. Toda v nobenem primeru ne sme količina dodane limonove kisline biti večja od 50 gramov na en hektoliter vina.
Prepovedano je isti mošt sladiti in mu dodajati kislino.
Člen 11.
Dodajati tanin moštu ali vinu se dovoljuje za boljšo hrambo vina in čiščenje v potrebni količini. Tanin mora biti čist, brez kakršnegakoli tujega okusa in duha in raztopljen v mali količini vina.
Člen 12.
Sredstva za čiščenje. Na podstavi ročke 5.
§ 4. zakona o vinu ae dovoljuje uporaba teh sredstev za čiščenje:
a) izmed mehaničnih sredstev: španska prst, kaolin, azbest in celuloza;
b) izmed kemijskih sredstev: želatina, ribji mehur, beljak od jajc ali njegov proizvod albumin, posneto mleko, ali njegov proizvod kazein;
c) dovoljuje se tudi uporaba kalijevega ferocijanida popravljanje pokvarjenih vin, toda samo s temi poboji: 1. Od pokvarjenega vina, ki se ga želi popravili z uporabo kalijevega (procijanida, je treba poslati vzorec s V« litra pristojni kontrolni postaji s točno označbo predela, leta proizvodnje, vrste grozdja in količine (vsak sod posebej). 2. Kontrolna postaja ustanovi z analizo potrebno količino kalijevega ferocijanida, kakor tudi drugih potrebnih sredstev za čiščenje dotičnega vina in postavi prosilcu potrebno količino cijanida s točnim načinom uporabe. 3. Po dovršenem čiščenju, vsekakor pa Preden se da vino v promet, mora prosilec poslati ponovno *V4 litra čiščenega vina dotični kontrolni postaji ^Sradi kontrole, ali je uporaba kalijevega ferocijanida Pravilno izvršena in ali je v celoti iz vina izločen.
Vino, ki vsebuje neizločen ferocijanid, se odstrani 12 prometa z denaturiranjem.
Analiza vina in pošiljka kalijevega ferocijanida gre ua breme prosilca.
Na kraj prednjega postopka za uporabo kalijevega ferocijanida more po želji prosilca in na njegove stroške *t* na lice mesta strokovnjak kontrolne postaje in se more posel izvesti po njegovem navodilu in pod njegovo kontrolo.
Člen 13.
podajati živalsko in rastlinsko oglje, eilološko čisto, se dovoljuje samo zato, da se odvzame Ueugoden duh (po plesni, gnilem sodu) ali da se popravi arva, za odvzemanje barve rdečkastih, rožnatih vin P® 3e sme uporabiti edino, ako ta vina niso ležala na rop»nah dalje nego 24 ur, računaje od početka alko-o nega vretja mošta. Smatra se pa za nedovoljeno delo vzemanje barve črnih vin, ki so se dobila z alkoholnim mošta na tropinah, kakor tudi odvzemanje barve esanici belih, oziroma rožnatih in črnih vin.
Člen 14.
podajati vinske droži moštu ali pa vinu, kadar se P® aže potreba za njegovo naknadno prevrevanje, se do-bnlus 6 V0^e’ kadar jih vinogradnik sam napravi iz naj-ali j6®8..*11 n&jbolj zdravega grozdja in domačih drožnih j Vlc . Pa selekcioniranih glivic, ki jih pripravljajo
* ali tuji zavodi, ki stojč god državno kontrolo.
Uporaba vseh domačih in tujih specialnih enoloških sredstev, ki niso navedena v § 4. zakona, se prepoveduje.
Kdor želi dajati v promet in prodajati ali uporabiti katera izmed teh sredstev, mora prositi zato za dovoljenje od ministrstva za poljedelstvo. Po predpisu kolko-vani prošnji za dovoljenje priloži prosilec tudi zadostno količino dotičnega sredstva za izvršitev njegove analize in ogleda kakor tudi, da se pusti izvestna količina v zavodu kot kontrolni izvod. Stroške za analizo in preizkušanje teh sredstev plača prosilec po računu, za kar položi naprej vsoto 300-— Din.
Ako dotično sredstvo izdeluje več tvornic in ga daje v promet pod istim nazivom, potem mora vsaka izmed njih za sebe prositi za dovoljenje, da sme dati ta svoj proizvod v promet.
Ako dotično sredstvo ni izdelano po patentiranem postopku in ako ga sme vsakdo izdelovati, njegova uporaba pa se pokaže za potrebno, more minister za poljedelstvo dovoliti tudi na predlog kontrolnih postaj, da se sme dati v promet.
Vsako specialno enološko sredstvo, čigar uporaba se dovoli, mora imeti na omotu označbo, da ima za to dovoljenje ministrstva za poljedelstvo, z označbo številke in datuma, kdaj se je dalo to dovoljenje, in analitične sestave. Za uporabo tako dovoljenih sredstev ni treba prositi za dovoljenje ministrstva za Doliedelstvo.
Člen 16.
Odpadki pri pripravljanju in negovanju vina, k a k o r s o tropine in v inske d r o ž i, iz katerih se je s precejanjem pod pritiskom dobila normalna količina vina, se ne smejo uporabljati za ponovno dobivanje vina s stiskanjem ali mešanjem z vinom, razen v primeru, določenem v členu 22. pravilnika.
Člen 17.
Postopki in dela z moštom in vinom, s katerimi se v vino ne vnaša n i k a k a t u j a snov in s katerimi se ne menja njihova bistvena sestava, ki pa so v vinarstvu priznani za neobhodno potrebne za pripravljanje dobrega vina, za njegovo čuvanje pred kvarjenjem in boleznimi, katerim je podvrženo, ln za zdravljenje od bolezni in napak, v zakonu o vinu niso izrečno našteti, ker se razumeva, da so dovoljeni. Ti posli so: pretakanje, prezračevanje, filtriranje, segrevanje, pasteriziranje, zmrzovanje, zgoščevanje, mošta, kakor tudi mešanje raznih moštov in vin, ako vsak izmed njih odgovarja predpisom zakona o vinu.
Po tem segrevanje drozge, da se pojači barva črnih vin, ni prepovedano.
Istotako ni prepovedano zamrzovanje vina z nezadostnim odstotkom alkohola in izločevanje zmrzle vode iz njega, da se odstotek alkohola dovede do normalnega, toda ako se to delo izvrši v večji meri, potem mora imeti vino tak naziv, da se iz tega vidi, da se je na njem izvršilo to delo.
Zgoščevanje mošta za razne namene vobče ni prepovedano, toda ako se od zgoščenega mošta želi delati vino, se more to vršiti samo v smislu predpisov člena 3. pravilnika.
Mešanje (križanje, rezanje) raznih vin- ali moštov ni prepovedano, razen v primerihj ako katero izmed njih
ne odgovarja predpisom zakona o vinu; v tem primeru se cela mešanica smatra za nepravilno po zakonu o vinu.
Redno dolivanje sodov z vinom se ne smatra za križanje.
Naziv mešanice mora biti skladen s členom 23. tega pravilnika.
V.	Dela in snovi, kojih uporaba je prepovedana z zakonom. Kontrola prodaje cnoloških sredstev.
Člen 18.
Pri predelovanju grozdja v vino in druge proizvode in nadaljnem njegovem negovanju je po § 5. zakona o vinu prepovedano dodajati sestavine, ki niso izrečno dovoljene v § 2. in 4. zakona o vinu, s pravilnikom za njegovo izvrševanje ali s posebnim dovoljenjem ministrstva za poljedelstvo.
Prav tako je prepovedana v kletarstvu tudi uporaba v § 2. in § 4. zakona o vinu dovoljenih sestavin čez meje, dovoljene z zakonom ali s tem pravilnikom.
Enako je prepovedana tudi prodaja za kletarske namene vseh snovi, katerih uporaba je v kletarstvu dovoljena z zakonom, ako ne bi bile enološko zadostno čiste ter bi se z njimi vnesle v vino tudi sestavine, prepovedane z zakonom, ali bi se vino izpostavilo nevarnosti, da se pokvari.
Za enološko čista se smatrajo tista sredstva, ki ne vsebujejo ne samo zdravju škodljivih, temveč tudi ne takih sestavin, ki bi mogle občutno izpremeniti kemijsko sestavo in organoleptične lastnosti vina. Zaradi tega so vse prodajalnice teh snovi podvržene kontroli državnih kontrolnih oraranov no zakonu o vinu.
Člen 19.
Prepovedano je s § 5 zakona o vinu — odstavek 2. — bodisi pismeno, bodisi ustno priporočati sredstva, katerih uporaba ni dovoljena z zakonom, kakor tudi vobče po javnih glasilih ali na kak drugi način oglašati bodisi navodila in knjige, bodisi zavode in strokovnjake, ki dajejo nasvete za uporabo nedovoljenih snovi pri pripravljanju in negovanju vina in drugih proizvodov, ki so podvrženi zakonu o vinu.
Imeti posamezna javna predavanja o pripravljanju, negovanju in zdravljenju vina in drugih proizvodov, ki so podvrženi kontroli po zakonu o vinu, je dovoljeno privatnim osebam samo, ako dani nasveti ne nasprotujejo določilom zakona o vinu. V nasprotnem se predavatelj in prireditelji predavanja kličejo na odgovor.
Privatne osebe, ki razpolagajo s strokovno izobrazbo, kar dokažejo z izpričevalom o dovršeni poljedelski šoli, in ki se žele stalno in za nagrado baviti z dajanjem ustnih nasvetov o pripravljanju, negovanju in zdravljenju vina in drugih proizvodov, ki so podvrženi kontroli po zakonu, ali stalno vršiti te posle v svojstvu strokovnjakov ali prirejati javna predavanja o tem, morajo po banski upravi predložiti prošnjo ministrstvu za poljedelstvo z označbo, v katerem pravcu in obsegu in delokrogu mislijo opravljati ta posel, in ministrstvo jim bo dalo na predlog banske uprave dovoljenje za ta posel ali pa jih odbije. Ministrstvo sme, preden da to dovoljenje, zahtevati od takih oseb, da opravijo praktični izpit pred isto izpraševalno komisijo, 1' obstoji za izpraševanje kandidatov državnih uradnikov vinogradniško-sadjarske stroke. Kletarski nadzorniki in kontrJ.hc postaje kontrolirajo delo takih privatnih koncasijoniranih oseb,
Postopek za oceno, ali so kaka tiskana knjiga, spis, oglas, predavanje ali dano navodilo skladni z zakonom o vinu, je predpisan v členu 51. tega pravilnika.
Člen 20.
Prepovedano je po § 5. zakona o vinu napravljati in prodajati ekstrakte in esence, katerih uporaba je namenjena izključno za ponarejanje vina, oziroma za iz-premembo nekaterih njegovih sestavin, da se prevari kupec.
Tukaj se razumevajo zlasti:
1. sredstva za buketiranje, barvanje ali dajanje posebnega okusa vinu ali drugemu proizvodu, ki so podvrženi zakonu in s kojih uporabo se meri na to, da se kupec prevari glede vrste, izvora ali bistvenih lastnosti dotičnega proizvoda;
2. sredstva za povečavanje ekstrakta in pepela, uporabljena z namenom, da se maskira umetno pomnože-vanje in ponarejanje, zlasti, da se spačijo rezultati analize;
3. preparati za zdravljenje bolnih ali pokvarjenih proizvodov, uporabljeni z namenom, da bi kupec ne mogel poznati abnormalnosti proizvoda;
4. sladke, alkoholne ali sladke in alkoholne tekočine, ki niso pripravljene iz grozdja, pa z namenom umetnega pomnoževanja vina ali mešanja s pravim vinom.
VI.	Prepoved prometa bolnih in pokvarjenih vin.
Člen 21.
Skladno s § 6. zakona o vinu se smatra za bolno ali pokvarjeno vino tisto vino, ki je z vplivom škodljivih mikroorganizmov ali drugih nepovoljnih činiteljev dobilo tako abnormalnost sestave, da je očividno škodljivo s higienskega stališča ali da se zaradi izpremenjonih organoleptičnih lastnosti, zlasti zaradi neprijetnega okusa ne more več smatrati za pijačo, ki jo potrošnik ali kupec išče v vinu.
Za bolno ali pokvarjeno vino se smatra v prvi vrsti vsako cikasto (ocetno vino), kadar količina izparljivib kislin (računaje v obliki octove kisline ter po odbitku eventualnega žveplenega dioksida v destilatu) presega te meje;
za bela vina..............,1-4
za rožnata vina (opolo 1*5
za črna vina...............1-6
za desertna vina .... 2'-—
grama v litru in .s tem, da je za proglasitev takega vinft' za cikasto potrebno, da se octova kislina jasno čuti p® okusu, kar se ugotavlja v pristojnem strokovnem odboru za ocenjevanje vin.	;	.fi‘
Tudi v vsakem drugem primeru, da bi se vino ocenilo za bolno ali pokvarjeno in neuporabno za konsum> je potrebno, da se konstatira jačje specifično dejstvo na kemijsko sestavo vina in močnejša značilna izprememb-i organoleptičnih lastnosti in zunanjega videza, kar definitivno ugotovi strokovni odbor za ocenjevanje vina-Samo kadar vsebuje vino kako zdravju škodljivo snov (kar se moro zgodili tudi brez nameravanega ponareja* nja), zadošča tudi sama analitična konstatacija tean**** da se .vino proglasi za neuporabno za frontm«« t i <
Postopek z bolnim in pokvarjenim vi-n o m. Bolna in pokvarjena vina se ne smejo dajati v promet za pijačo, smejo pa se s predhodno točno deklaracijo dajati v promet za uporabo za industrijsko predelavo (destilacijo, izdelovanje octa), kolikor so zato pripravna. Sodi, v katerih je bolno ali pokvarjeno vino, se morajo odstraniti iz kleti, ako pa to ni mogoče, potem se morajo obeležiti z vidnim in čitljivim naslovom ^pokvarjeno, ni za prodajo kot pijača«.
Prepovedano je, bolna in pokvarjena vina, za katere stvarno ni zdravila, zdraviti ali križati z zdravim vinom z namenom, da se samo za nekaj časa prikrije abnormalnost sestave ali okusa in da se tako prevari kupec.
Ako pa je vino samo nagnjeno k bolezni ali kvarjenju ali ako je v začetnem stadiju bolezni ali pokvare; ki se more ustaviti, ali ako je dobilo kako lahko napako v duhu, okusu ali barvi, tedaj se sme vino popravljati in zdraviti z uporabo dovoljenih manipulacij in sredstev, računaje v to tudi to, da se tako vino podvrže ponov-»emu alkoholnemu vrenju in propusti skozi čiste sveže tropine.
Toda dokler traja dotična manipulacija in dokler se ne doseže željena poprava, se dotično vino ne sme prodajati in dotični sod ne sme imeti pipe za točenje.
VII.	Zaščita izvora.
Clen 23.
Zaščita resničnosti imena. Po § 7. zakona prepovedano dajati v promet mošt ali vino z označbo bodisi vinorodnega predela in kraja, bodisi kleti, sorte 8rozdja, leta starosti in kake druge posebnosti, ako označba ne odgovarja resničnosti.
Kadar daje kdo v promet vino, bodisi v sodih, bodisi v steklenicah, z označbo predela, kraja, položaja, sorte grozdja, leta starosti, kleti, oziroma imena proizvajalca, Potem mora označba popolnoma odgovarjati resnici.
Vino; ki v vsem odgovarja predpisom zakona o vinu m tega pravilnika, sme imeti obče označbe: Vino, belo yill°, namizno vino, črno vino, ružica, opol, črnina, samouk itd.
K tem občim označbam se smejo dodati tudi bližje označbe >pravo«, >naravno« in temu slično, ako se do-ično vino ni osladilo s sladkorjem ali ako se mu ni odala ali odvzela kislina ali tanin, označba >staro« pa Sanio tedaj, ako ni proizvod od zadnje trgatve grozdja.
Ako se mešajo vina od raznih sort grozdja in raznih Predelov, potem sme mešanica imeti ali obči naziv ali tistega predela ali tiste sorte grozdja, ki v tej esanici prevladuje najmanje za 50°/o nasproti ostalim rtain in ji daje svoje organoleptične značajnosti.
Clen 24.
ak ^ ta tipičnih vin. Banske uprave odredijo repe, da se s točnimi strokovnimi preiskavami usta-J?v® kraJi in pogoji proizvodnje za vsa tista posebna Upična) vina, ki so rezultat specialnih razmer dotičnega ^ * °ziron)a pokrajine, to je, ki se morejo dobiti samo aj^~^ P°krajini, često in samo na izvestnih legah in sprte ali mešanico sort. io na tisti, način Pa	kakor	je	z dolgoletno prakso ugotovljeno, ki
In k jV0i’mi Ustnostmi zaslužijo, da se jim ime zaščiti.
adar se za kako tipično vino omeji kraj proizvodnje
in odredč pogoji pripravljanja, potem se mu z odločbo ministra za poljedelstvo prizna pravica do posebnega zaščitnega imena izvora, da bi se s tem imenom razlikovalo in odlikovalo ne samo od vina iz drugih vinorodnih krajev, temveč tudi od drugih vin iz istega kraja, zlasti od tistih slabejših proizvodov, ki so posledica razširitve vinograda na ozemlja in lege, manje pripravne za sojenje vinske trte, ali posledica sajenja sort, od katerih se zahteva samo čim obilnejši plod brez ozira na kvaliteto proizvoda.
Posamezniki ali udruženja, ki bi želeli, da se njihovemu vinu takoj prizna zaščitno ime izvora, morejo predložiti kolkovano predstavko v tem smislu ministrstvu za poljedelstvo po pristojni banski upravi. Vse stroške za ta posel nosijo prosilci.
Clen 25.
Vino v s t e k 1 e n i c a !i. Odnegovano vino, ki se prodaja v steklenicah do 7 del prostornine, mora imeti na steklenici etiketo (vinjeto), na kateri mora poleg točne označbe vina skladno z zakonom in pravilnikom biti tudi ime prodajalca, oziroma proizvajalca.
Ako so taka vina dobila pravico tudi do posebnega zaščitnega imena izvora, se morajo kupcu v prodaji na drobno predložiti v takih steklenicah, kakršne so prišle iz prodajalčeve kleti, to je z nepoškodovanimi vinjetami, kapicami, pečati in dr.
VIII.	Določila o trgatvi grozdja.
Clen 2G.
Dovoljenje za začetek trgatve. Trgatev grozdja za zobanje je po § 8. zakona o vinu dovoljeno vršiti ob času, kadar je kaka sorta zrela. Obča trgatev grozdja za pripravljanje vina se ne sme vršiti pred rokom, ki ga ugotovijo občinska oblastva v sporazumu z najbližjimi zato pooblaščenimi strokovnimi državnimi ali samoupravnimi poljdelskimi organi.
Vinogradnikom, ki imajo razne sorte grozdja, sme občinstvo oblastvo dati dovoljenje za začetek trgatve tudi pred začetkom obče trgatve, in sicer samo za zgodnje vinske sorte in v sporazumu z vinogradniki ter mora o tem takoj po izdaji odločbe obvestiti pristojnega državnega kontrolnega organa.
Clen 27.
Preizkušanje mošta ob času trgatve po državnih in banovinskih strokovnjakih. Da bi se dala kontrolnim laboratorijem opora za ocenjevanje vin z ozirom na izvor kakor tudi za določevanje časa trgatve, bodo v svojem področju v mejah možnosti vsako leto organizirali preizkušanje mošta na terenu glede vsebine sladkorja in celokupne kisline.
Za to preizkušanje določeni strokovnjak, opremljen z legitimacijo, izdano od ministrstva za poljedelstvo, ima pravico priti v vsak vinograd in v vsako klet in vzeti toliko grozdja, oziroma mošta, kolikor mu je treba za povprečni vzorec za tako preizkušanje.
Občinska oblastva morajo na zalijO'0 strokovnjaka imenovati po enega svojega poverjenika z nalogo, da dotičnega državnega strokovnjaka vodi po vinogradih do-tične občine in da mu daje potrebna pojasnila.
IX.	Petijoiovano vino in petijot.
Clen 28.
Prepovedano je po § 9. zakona o vinu pripravljati malo (petijotovano) vino z dodatkom vode, sladkorja in dr. na tropine od grozdja, dovoljeno pa je vinogradnikom - pridelovalcem, da smejo od svojih lastnih tropin in za svoj domači potrošek pripravljati petijot-tropin-ščnico (čigir, bevanda, šiler). S petijotom se razumeva pijača, ki se dobiva, kadar se na tropine od grozdja vlije čista voda in pusti izvesten čas, da stoji. Petijot se ne sme dajati v promet, ne prodajati niti mešati z vinom.
Petijot se ne sme imeti v kleti za vino; ako pa vinogradnik nima pripravnih prostorov, sme petijot pustiti tudi v prostoru, kjer ima vino, toda v enem koncu in na sodu, v katerem je petijot, mora zapisati: »petijot (ali šiler, vino od tropin, bevanda, čigir) ni za prodajo.«
Vinski trgovci in vsi oni, ki imajo pravico točiti pijače, tudi ako so vinogradniki - pridelovalci, ne smejo napravljati in prodajati petijota (tropinščnice) in ga sploh ne smejo imeti v svojih prostorih.
X. Pijače iz sadja.
Clen 29.
Pijače iz sadja so skladno s § 10. zakona o vinu pod kontrolo toliko, kolikor ne smejo nositi imena >vino< brez označbe, ki bi jasno kazala izvor, in da se pri njihovem pripravljanju ne sme uporabljati niti grozdje od vinske trte niti njegovi neposredni proizvodi: mošt, vino, petjot in tropine.
Ako se'imajo pijače iz sadja za prodajo v istem prostoru, v katerem je vino, se jim mora dati odločeno mesto in na vsakem sodu mora biti napisano čitljivo ime tega proizvoda,
XI.	Določila o specialnih vinih.
Clen 30.
Skladno s § 11. zakona o vinu se smejo specialna vina, kadar so pripravljena iz grozdja, oziroma vina kot glavne sestavine z dodatkom raznih zdravju neškodljivih proizvodov, dajati v promet, in sicer samo pod svojim specialnim imenom, ako se izpolnijo ti pogoji:
t. da so grozdje, mošt od grozdja, oziroma vino, ki se uporabljajo kot sirovine pri pripravljanju specialnih vin, proizvodi domačega izvora, in da v vsem odgovarjajo predpisom zakona o vinu, zlasti pa da ne izvirajo od neposredno samorodnih hibrid. Pri pripravljanju medi-cinalnih vin se smejo izjemoma, in sicer samo kolikor je to posebno potrebno, uporabiti tudi posamezni tuji proizvodi vinske trte;
2. da se pri pripravljanju specialnih vin vrše samo tiste specialne manipulacije in dodajajo samo tiste posebne snovi, kojih uporaba je dopuščena in uravnana bodisi z zakonom o vinu, bodisi s tem pravilnikom, bodisi s posebno odločbo ministra za poljedelstvo;
3. da je alkohol, kolikor je potrebno dodajati tem vinom alkohol, samo vinskega izvora;
4. da se pripravljanje specialnih vin vrši v posebnih prostorih, ločenih od onih, kjer se pripravljajo navadna namizna vina, izvzemši domača specialna vina za lokalno potrošnjo, kakor so bakarska vodica, pelinkovec, prošek in dr., in siceT samo, kadar lastnik nima za to drugega pripravnega prostora^
5.	da vsi ti3ti, ki se želijo baviti s proizvodnjo specialnih vin za prodajo, predhodno prijavijo to delo ministru za poljedelstvo po pristojnem kletarskem nadzorniku in banski upravi.
Prijava za proizvodnjo specialnih vin mora obsegati:
1. priimek, ime in stan proizvajalca specialnega vina;
2. kraj, kjer se specialno vino pripravlja;
3. koliko in kakšno vino oziroma mošt se uporabi za pripravljanje specialnega vina;
4. koliko se porabi suhega grozdja, vkuhanega mošta, sladkorja ali alkohola za pripravljanje specialnega vina;
5. kakšna vrsta specialnega vina se bo proizvajala po razdelitvi specialnih vin po členu 31. tega pravilnika;
6. pod katerim imenom se bo to specialno vino dajalo v promet.
Clen 81.
Vrste specialnih vin. Med specialna vina se štejejo:
1. desertna vina,
2. peneča vina,
3. aromatizirana ali aperitivna vina in
4. medicinalna vina.
1.	Desertna vina so razna bela in črna vina, različna tako po sestavi kakor tudi po načinu pripravljanja, ki pa se vsa razlikujejo od navadnih namiznih vin, najčešče s posebnim duhom in okusom, veliko vsebino ekstrakta in drugih sestavin, vedno in največ pa po tem, da vsebujejo celokupnega alkohola (to je kadar se alkoholu, ki je že v vinu, doda tudi alkohol, ki bi se dobil z naknadnim vrenjem ostankov sladkorja) do stopnje, ki se ne more doseči s popolnim alkoholnim vrenjem soka od svežega grozdja — pa se to doseže z uporabo suhega grozdja, koncentriranega mošta in Čistega vinskega alkohola, oziroma s kombiniranjem teh sredstev z moštom ali vinom od svežega grozdja in eventualnim dodatkom sladkorja, esence, dišav ali ekstrakta.
Dodatek alkohola in sladkorja ame biti samo tolik, da alkohol in neprevreli sladkor, preračunjen v alkohol, ne presega skupne vsote 22'5 prostornih odstotkov alkohola.
Desertnih vin sta dve kategoriji: sladka in likerska vina.
Sladka desertna vina se pripravljajo 5 kombiniranjem suhega ali poiosušenega grozdja z moštom ali vinom od svežega grozdja, kakor tudi z vrenjem vkuhanega mošta z dodatkom sladkorja ali brez njega-Sladko desertno vino sme imeti naziv naravno, ako je čist proizvod soka, ki se dobiva s precejanjem prezrelega ali deloma presušenega grozdja (na trti ali obranega in presušenega v kitah na podstrešju na slami in temu slično) in to samo od domačih vrst vinske trte.
Z imenom »brezalkoholno v i n o« ali >b r e * * alkoholni grozdni sok«, »naravni sok od grozdja«, se sme prodajati samo konservirani mošt od domačih vrst vinske trte, pripravljen za pijačo z vršenjem del in dodajanjem sredstev, katerih uporaba j® dovoljena s predpisi zakona o vinu in tega pravilnik** Tako konservirani mošt sme vsebovati največ 1‘5 pr®" stornih odstotkov alkohola.
Likerska vina se pripravljajo s kombiniranjem alkohola ali alkoholiziranega mošta z moštom od svežega ali sušenega grozdja z dodatkom sladkorja ali brez njega z navadnim ali vkuhanim moštom ali 55 ekstraktom suhega grozdja kakor tudi g mešanjem tak®
/
dobljenih proizvodov z vkuhanim moštom. Taka vina ne niorejo imeti naziva »prirodno«, »naravno«.
2. Pod penečimi vini prihajata v trgovino dve vrsti penečih vin, ki se morata razlikovati po nazivu tako, da bo vsaka prevara kupca izključena:
a) pod imenom »prirodni (naravni) šumevec«, »pri-todno (naravno) peneče vino« ali »pravi šumevec« in temu slično je dovoljeno dajati v promet samo tisto peneče viuo, ki je prirejeno na način, udomačen v Cham-pagni (Francosko). Za naravno peneče vino je torej obvezno, da vino ponovno prevre, to je, da se vrši alkoholno vrenje v zaprtih steklenicah.
Da se doseže ponovno vrenje, je dovoljeno dodali vinu sladkorja, vinskih droži in njihove hrane. Dovo-''ena so nadalje vsa dela, razumevajoč tu tudi dodajanje likerja (sirup od sladkorja), kakor je to udomačeno pri pripravljanju penečega vina.
Prepovedano je naravno peneče vino dajati v pro-met z imenom »šampanjec«, »vins mousseux Cham-pagne«, »Grand vin Champagne« ali temu slično, ako ni Po izvoru iz Chainpagne na Francoskem.
Z imenom »Bakarska vodica« se sme imenovati samo iisto naravno peneče vino, ki je prirejeno v Bakru m njegovi okolici po udomačenem načinu iz tamkajšnjega grozdja, 'oziroma mošta.
b) Vino, slično naravnemu penečemu vinu, ki pa ni Ponovno alkoholno vrelo v steklenicah, temveč mu je ogljikov dioksid dodan umetnim potom, se mora ozna-mti z najvidnejšimi črkami za »umetno penečo vino« ali vobče s takim imenom, iz katerega se more videti, da ni naravno peneče vino.
Pri pripravljanju umetnega penečega vina je dovoljeno uporabiti tudi liker (sirup od sladkorja). Tako travno kakor tudi umetno peneče vino se sme, kadar prodaja v steklenicah do 7 decilitrov, dajati v promet lSamo potem, ko so izpolnjeni predpisi člena 25. tega Pravilnika.
3. Aromatizirana ali aperitiv n a vina s° tista navadna ali desertna vina, katerim se, bodisi Fr* pripravljanju, bodisi kadar so gotova, dodaja’jo aromatične rastline ali dišave z namenom, da dobi vino zna-c*!ui okus ali duh teh dišav, eventualno pa tudi njihov Posebni vpliv na prebavne organe (organi za prebavo).
S specialnim imenom »pelinkovec« ali »bermet« se sme prodajati samo tisto vino, za čigar aromatizacijo se •le uporabil pelin (artemisia absinthium) in drugi snovi, 1 »o pri pripravljanju bermeta udomačene.:
a)	z imenom naravnega sladkega pelinkovca (ber-
^*o.t) se sme prodajati samo tisti pelinkovec, za čigar
Pripravljanje se je uporabilo suho grozdje ali koucentri-
an mošt navadno vinske trte, eno'in drugo domačega izvora;
z imenom sladki pelinkovec (bermet) se sme j., aiati tjsti pelinkovec, kateremu se dodaja na hekto-®r največ do 12 kg. sladkorja in alkohola do 4°/o (pro-orninp)^ toda tako, da odstotek alkohola (prostorni) ne S*P biti večji nego 17;
aam^r* !menom Merskega pelinkovca pa se razumeva ' j®0,, i Pelinkovec, ki vsebuje več nego 18 prostornih odstotkov alkohola.
g TU(*' druga aromatizirana ali aperitivna vina se ne ejo Pr°dajati brez označbe tiste glavne snovi, ki se je OPorabda za aromatizacijo.
katevih^Odteinalna vina so tista specialna vina, pripravljanje in prodajanje je uravnano z dolo-
čili zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom zdravil. Po tem so ta vina podvržena zakonu o vinu samo toliko, da mora biti vino, ki se uporabi kot osnovna snov za njihovo pripravljanje, prvenstveno domačega izvora in pravilno v smislu zakona o vinu.
XII.	Vina od hibrid.
Člen 32.
Po § 12. zakona o vinu je v načelu prepovedano dajati v promet, prodajati in kupovati vino od samorod-nih hibrid bodisi čisto ali v mešanici z vinom od domače trte.
Toda ker je zasajenih še muogo samorodnih hibrid, se izjemoma do konca leta 1931. dovoljuje promet in prodaja vina od samorodnih hibrid, toda s pogojem, da se k besedi »vino« mora dodati označba »vino od hibrid« ali »vino od direktorja« ali »šmarnica« in da je postopanje v vsem ostalem podrejeno predpisom zakona o vinu. Označevati vino od hibrid z neznanimi imeni posameznih sort je prepovedano, to se pravi, označba vina od samorodnih hibrid mora biti jasna, tako da kupec tip more biti v zmoti, da s tem vinom kupuje vino od navadne domače vinske trte.
Prepovedano je mešati mošt in vino od samorodnih hibrid z moštom in vinom od domačih sort vinske trte, kakor tudi prevrevanje mošta od samorodnih hibrid na tropinah od domačih sort vinske trte; vinogradnikom pa, ki imajo v svojih vinogradih zasajene tako samvrodne hibride mešane z domačimi sortami vinske trte, je dovoljeno obenem predelovati grozdje od njih v mošt iu vino s tem, da ta mešanica nosi naziv »vino od hibrid« in temu slično, kakor je odrejeno v prednjem odstavku tega člena.
Sodi, v katerih se hranijo vina od samorodnih hibrid, morajo biti obeleženi z vidnim napisom v prednjem smislu; fakture, ceniki, reklame morajo tudi imeti ustrezajočo označbo vina.
Vsak pridelovalec mora na zahtevanje pristojnih organov po zakonu o vinu predložiti prijavo o količini pridelanega vina od hibrid; vsakdo pa. ki to vino prodaja, mora voditi evidenco, komu, kdaj in koliko je takega vina prodal.
Gostilnice, kavarne in druge slične prodajalnice na drobno morajo na svojem zunanjem naslovu (firmi, izvesku) poudariti tudi napis s črnimi črkami, visokimi najmanj 10 cm ter na beli podlagi: »Tukaj se toči vino od direktorja«, ali »Tukaj se toči vino od hibrid« ali »Tukaj se prodaja šmarnica ali samorodnica«. Veletrgovine z vinom, ki prodajajo vino od hibridov, morajo na svojem zunanjem naslovu poudariti iste napise s črkami, najmanj 20 cm visokimi.
Od 1. dne januarja 1932. je prepovedano dajati v promet, kupovati in prodajati vina od hibrid tudi z označbo. Kdor postopa proti tej odredbi, se kaznuje po zakonu, vino pa se vedno zapleni, se denaturira in vnovči na korist državnemu poljedelskemu zakladu.
Ako minister za poljedelstvo odobri razmnoževanje katere izined samorodnih hibrid skladno z zakonom o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, se sme vino od te hibride dajati v promet tudi po letu 1931., toda z omejitvami, že omenjenimi v tem Členu pravilnika.
XIII.	Vinski destilati in vinski kis.
Clen 33.
Po § 13. zakona o vinu sta žganje in kis podrejena določilom tega zakona toliko, da morata, ako nosita naziv, iz katerega se more sklepati, da izvirata iz grozdja od domačih sort vinske trte in njegovih proizvodov, potem v resnici to biti brez kakršnekoli mešanice z drugimi sličnimi proizvodi.
Tako se smejo z imenom: vinskega alkohola, vinskega destilata, vinskega žganja, vinovače, lozovače, vino-vice, vinjaka in temu slično dajati v promet in prodajati izključno proizvodi destilacije zdravega ali pokvarjenega vina od domačih sort vinske trte.
Z imenom tropinovec, žganje od tropin, grozdovača, dropulja in temu slično se smejo dajati v promet samo proizvodi destilacije vinskih tropin, bodisi samih, bodisi pomešanih z vinskimi drožmi; destilat od vinskih droži samih pa sme imeti naziv droženka, žganje od droži in temu slično.
Z imenom vinskega kisa se sme dajati v promet samo proizvod ocetnega vrenja vina ali vina od tropin, in sicer, ako dotični proizvod ocetnega vrenja ni pokvarjen in ako vsebuje najmanj 4% ocetne kisline.
Označevati kis z imenom kakega znanega vinogradniškega okoliša kakor »župski kise, dalmatinski kis« in temu slično je dovoljeno samo za vinski kis.
XIV.	Kontrolni ukrepi
Clen 34.
Obvezna prijava trgatve. Vsak pridelovalec - vinogradnik, bodisi da je lastnik ali zakupnik vinograda, mora, čim dovrši trgatev in predelavo grozdja v vino, ustno ali pismeno prijaviti načelništvu tiste občine, v kateri je njegov vinograd, koliko grozdja je natrgal in predelal v vino.
Od te obveze se oproščajo člani tistih vinogradniških zadrug, katerih uprava prevzame nase dolžnost, da predloži skupno prijavo za vse svoje člane.
Občinska oblastva vpišejo priobčene podatke v spisek, ki ga pošljejo sreskim načelnikom, ti pa banskim upravam, oziroma državnemu kletarskemu nadzorniku.
Prav tako morajo občinska oblastva nujno zbirati in odpošiljati tudi vse druge podatke, ki bi jih zahte vala državna kontrolna oblastva, kakor stanje vinogradov, izgledi na trgatev in drugo.
Clen 35.
Obvezna prijava dela poslovalnic, v katerih se prodaja vino in drugi proizvodi, ki so pod kontrolo po zakonu o vinu. Vse osebe, ki se bavijo s kupovanjem in prodajo vina in drugih proizvodov, ki so pod kontrolo po zakonu o vinu, morajo, ko dobijo odobrenje (obrtni list, protokola-cijo, točilno pravico) od pristojnih oblastev, predložiti svojemu občinskemu načelništvu tri dni poprej, preden začnč s poslom, prijavo, v kateri navedejo svoje ime in priimek, naziv svoje poslovalnice in točni naslov, kakor tudi to, kake pijače bodo prodajali, s kako prodajo se bodo bavili na drobno ali na debelo ali eno in drugo in približno količino pijače.
Vsako izpremembo svojega prostora za prodajo teh pijač mora lastnik prijaviti pristojnemu občinskemu ohlastvu 24 ur naprej,
Spisek teh oseb, ki se bavijo s prodajo vina m drugih proizvodov, ki so pod kontrolo po zakonu o vinu, morajo občinska oblastva hraniti in vanj vpisovati vse prijavljene izpremembe ter jih clajati na vpog' d n. .porabo kontrolnim organom pri izvrševanju njiliovt dolžnosti v dotičnem kraju.
Clen 36.
Obvezno vodstvo knjig s strani vinskih trgovcev. Vse osebe ali podjetja, ki, bodisi da imajo ali da nimajo svojih ali zakupljenih vinogradov, kupujejo mošt za pripravljanje vina ali gotovo vino in ga prodajajo v količinah čez 25 IProv, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatk v, v kateri se na strani prejemkov vpiše vse, kar pride za potrebo . osla v klet, poslovalnico, oziroma prodajalnico, torej t di vinske sode in vse sirovine za predelav., (n pr. grozdje, suho grozdje, koncentrirani mošt, vinski destilat, tropine itd.), na strani izdatkov pa vse, kar se potroši pri predelavi in kar se proda s tem, da se uri vsakem prejemku vpiše ime dobavnika. pri vsaken z-datku pa pri količinah čez 25 litrov tudi ime kupca; za prodajo na drobno pa zadošča, da se prodane količine sumarno vpišejo na koncu vsakega tedna z označbo »prodano na drobno«. Ta knjiga se mora v količini nabavljenega ali pridelanega vina ujemati s ktijigo (registrom), ki se vodi po zakonu o državni trošarini.
Trgovci z vinom, ki vodijo druge posebne knjige iz katerih se takoj ali s pomočjo železniških računov, ladijskih nakaznic in drugih dokumentov morejo hitro in pregledno videti podatki iz sprednjega odstavka in s končnim rezultatom, koliko in kakšnega vina je pri njih v posameznih sodih, niso dolžni voditi tudi knjige prejemkov in izdatkov po prednjem odstavku.
Pravico pregledati te knjige in dokumente imajo organi kontrolne službe na podstavi zakona o vinu in organi sodnih in občih upravnih oblastev, kadar postopajo na podstavi zakona o vinu, kakor tudi veščaki ki bi iih sodišče pri tem postopku določile za pregled, vsi pa z obvezo čuvanja službene tajnosti.
Clen 3?
Prijavljanje sladkorja. Kdor pripravlja vino za prodajo, ne sme imeti več nego 25 kg sladkorja, razen ako trguje ali se bavi z industrijo, za katero je potrebna večja količina sladkorja. Ako je takemu proizvajalcu vina potrebna večja količina sladkorja nego 25 kg, mora nabavo prijaviti pristojnemu kontrolnemu oblastvu po zakonu o vinu in biti v stanu na zahtevanje teh organov nuditi dokaze o uporabi te količine sladkorja
Clen 38.
Označevanje naziva pijače na vsakem sodu, iz katerega se pijača prodaja. Vsak tisti, ki krčmari (prodaja na drobno) vina ali druge pi' jače, ki so pod kontrolo po zakonu o vinu, mora na sodih,, iz katerih toči te proizvode, označiti ime, P°d katerim jih prodaja.
)	Člen 39.
Izobešanje izvoda zakona o vinu. V vsaki kleti, kjer se vino pripravlja ali ima za prodajo, mora biti izobešen na vidnem mestu en izvod (izpis) iz zakona o vinu,
Tudi posamezne naredbe ministra za poljedelstvo, za katere bo to zahteval, se morajo prav tako izobesiti na vidnem mestu v vsakem prostoru, kjer se vino pripravlja ali ima za prodajo ali se prodaja.
Clen 40.
Poznavanje praktičnih poslov za pripravljanje in negovanje vina. Da bi se podpiralo osnovanje vinarskih zadrug, bo dajalo ministrstvo 2a poljedelstvo ali pristojne banske uprave po možnosti za daljši ali krajši čas posamezne izmed svojih vinarskih strokovnjakov na službo pri novo-osnovanih vinarskih zadrugah zaradi organiziranja začetnih poslov v njih. Vse stare, že organizirane zadruge in večja kletarska podjetja pa morajo imeti sposobnega upravitelja kleti.
XV.	Izvoz in uvoz mošta in vina.
Clen 41.
Izvoz vina in mošta vobče. Da bi naši proizvodi od grozdja, zlasti vino, zadobili na tujih trgih glas, ki ga morejo s svojimi naravnimi lastnostmi imeti, morajo vsi ti proizvodi, kadar se izvažajo iz naše države, kakor tudi v notranjem prometu odgovarjati predpisom zakona o vinu naše države.
Zaradi tega bodo državni kontrolni organi posebno m češče vršili preglede kleti izvoznikov vina in njihovih večjih pošiljk vina v inozemstvo.
Za neposredno kontrolo izvoza vina odvzemajo na Nakladalnih postajah organi finančne kontrole vzorce yina, oziroma mošta za izvoz po členu 50. pravilnika in Ph pošljejo pristojni kontrolni postaji za analizo vina. *a postaja izvrši analizo vina in, ako ugotovi, da izvoženo vino, oziroma mošt ne odgovarja zakonu o vinu. se postopa proti izvozniku po § 25. in 28. zakona o vinu.
Razen tega mora izvoznik vina, oziroma mošta redko obveščati kontrolnega organa o količinah mošta, oziroma vina, pripravljenih za izvoz, o vsaki nameravani Pošiljki mošta, oziroma vina za inozemstvo pa ga obvestiti brzojavno, oziroma po najhitrejši poti z označbo količine, dne, načina in smeri odprave.
Clen 42.
Izvoz vina in mošta s posebnimi pogoji.
Kadar 3e mošt in vino izvaža iz države, kjer so dosoljeni tudi nekateri drugi postopki, ki pri nas niso oločeni in odobreni z zakonom o vinu, se smejo na prečno zahtevo kupca podvreči tudi tem postopkom, to-fla s temi pogoji:
a) izvoznik mora predhodno po pristojnem kontrolnem organu prositi za dovoljenje ministra za poljedel-
vo' sme izvršiti ta izjemna dela;
b) kadar dobi tako dovoljenje, sme izvoznik izvršiti e ° P°d kontrolo organa ministrstva za poljedelstvo in
. flnance, in to samo v tranzitnih skladiščih, slobodnih
Javnih ali privatnih skladiščih ali na nakladalnih postajah.
Ako se tako popravljeno vino ali mošt iz katerega-0 1 razloga ne izvozi iz države ali se mora povrniti j^Zaj ,y državo, se po predhodnem dovoljenju ministra li P, jedelstvo v navzočnosti organa ministrstva za popu t' ftVK° *n f*nance denaturira in izroči lastniku ali y s i» ako, kakršno je, s pogojem, da se ne bo prodajalo rzavi temveč pozneje izvozilo ali uporabilo za na-toeoe? *ib zakou dovoljuj
Uvoz inozemskih vin in drugih proizvodov, ki so pod kontrolo po zakonu o vinu, se dovoljuje, ako ti proizvodi v vsem odgovarjajo predpisom zakona o vinu in ako so opremljeni s potrdilom o pravilnosti, izdanem po pristojnem oblastvu dotične države, iz katere se vino uvaža. Taka potrdila proverijo naši kontrolni laboratoriji, pooblaščeni za analizo vina po členu 52. tega pravilnika, in sicer vsak za svoje ozemlje. Izjeme od tega smejo biti samo v primerih, ki se določijo s trgovinskimi pogodbami.
Ako se uvažajo v našo državo vina v steklenicah, potem morajo biti steklehice po predpisu etiketirane, zapečatene in opremljene s potrdilom o resničnosti znamke in izvora s strani pristojnih organov dotične države.
XVI.	Organizacija in funkcijoniranje kontrole.
•Clen 44.
Šef vinarske kontrolne službe. Dolžnosti šefa kletarske službe so:
1. da skrbi, da se v vsem in v celi državi enakomerno izvršujejo predpisi zakona o vinu in tega pravilnika, kakor tudi posebne naredbe ministra za poljedelstvo, osebno in po kletarskih nadzornikih in drugih kontrolnih organih po zakonu o vinu, in da v ta namen stavi konkretne predloge ministru za poljedelstvo.
2. da prejema redna in druga poročila kletarskih nadzornikov in strokovnih odborov in da po njih vodi državno statistiko kletarstva v državi;
3. da po potrebi, zlasti ob večjih prekrških proti zakonu o vinu ali pri izvajanju važnih kletarskih vprašanj osebno prisostvuje tem poslom in jih vodi;
4. da osebno nadzoruje vse kontrolne organe po zakonu o vinu in enološke laboratorije.
Clen 45.
Kletarski nadzorniki. Na predlog banske uprave odredi minister za poljedelstvo v vsaki banovini po enega izmed uradnikov poljedelskega oddelka banske uprave vinogradniško-kletarske stroke, v prvi vrsli potovalnega učitelja za vinogradništvo, ki viši dolžnost kletarskega nadzornika v dotični banovini.
V večjih in pretežno vinogradniških banovinah so lahko postavi eden ali več pomočnikov kletarskemu nadzorniku s sedežem, ki ga določi ban.
Clen 46.
Pomožno osebje kletarskega nadzornika. Pomočnik kletarskega nadzornika ima, kadar po naredbi kletarskega nadzornika vrši kontrolo po zakonu o vinu, iste pravice in dolžnosti kakor kletarski nadzornik.
V nujnih in neodloživih posameznih primerih ter kadar kletarski nadzornik ali njegov pomočnik ne more iti na lice mesta, smejo posamezni banski in sreski kmetijski uradniki po pismeni naredbi obče upravnih obla-stev izvršiti kontrolo v imenu kletarskega nadzornika, to pa samo za te posamezne primere.
Poleg tega sme vsakemu kletarskemu nadzorniku na njegov predlog dati banska uprava v sporazumu z ministrstvom za finance in z ministrstvom za poljedelstvo na službo tudi posamezne organe finančne kontrole, ki bi navodilih in pooblastilu pristojnega kletarskega
nadzornika v posameznih omenjenih okoliših vršili kontrolo nad vinom in obveščali kletarskega nadzornika o svojih opazovanjih. Po potrebi ter v primerih očividnega kršenja predpisov zakona o vinu ali močnega suma, da gre za kršenje teh predpisov, bi oni tudi sami vzeli vzorce sumljivih proizvodov in jih dostavili kletarskemu nadzorniku.
Člen 47.
Dolžnosti vinarskega nadzornika so:
1. Da voda kontrolno službo po zakonu o vinu v področju, za katero je imenovan.
V ta namen vršijo kletarski nadzorniki preglede kleti, redne in izredne, po navodilih šefa kletarske kontrolne službe. Izredne preglede vrši po izkazani potrebi po predloženih prijavah s strani občinskih oblastev, gospodarskih udruženj, finančnih organov, pa tudi posumez-nikov, ocenjujoč jih strokovno, ali je treba po njih odrediti pregled ali jih zavrniti in v tem smislu staviti predlog banski upravi. Samo v izjemnih nujnih in važnih primerih sme kletarska nadzornik vršiti izredne preglede, tudi ne da bi čakal na odobrenje banske uprave; v tem primeru ji mora takoj predložiti svoje poročilo.
2. Da takoj v začetku svojega dela začne proučevati vinogradništvo in kletarstvo v svojem področju in sestavi podroben program dela. Ta program dela predloži v roku treh mesecev od dne, ko je bil postavljen, po pristojni banski upravi ministrstvu v odobrenje, vsako leto ob predložbi letnega poročila ministrstvu pa po potrebi predlaga izpremembe in dopolnitve k temu programu.
8. Da se loti proučevanja in omejevanja posameznih vinskih krajev v svojem področju, in sicer počenši od onih najvažnejših. Da v ta namen po navodilu pristojne enološke ali kontrolne postaje najdalje v roku treh let za vsa važnejša vinogorja, po potrebi pa tudi za posamezne kraje, ugotovi in predloži banski upravi in ministrstvu, katero količino sladkorja vsebuje mošt v teh krajih v normalnih letih.
4. Da na podstavi prejetih poročil, prijav in opazovanj pri svojih potovanjih vodi pregled o proizvodnji in prometu vina, o uvozu in izvozu, o kletarskih podjetjih itd., tako da more vedno dati vemo sliko razmer v svojem področju.
5. Da po členu 19. pravilnika zasleduje vinarsko književnost, javna glasila, kontrolira javna predavanja Iz vinarstva, spremlja delo privatnih oseb, ki dajejo nasvete iz vinarstva, in v primeru, da se kdo pregreši zoper predpise zakona o vinu, odredi potrebne ukrepe.
6. Da osebno vodi kontrolo nad trgovino z vinom, po potrebi pa stavi predloge po banski upravi ministrstvu, da se v ta namen morejo pooblaščati tudi drugi kmetijski državni ali banovinski uradniki v njegovem področju.
7. Da v primeru, kadar je njegov sedež v istem kraju, kjer je tudi sedež strokovnega odbora za ocenjevanje vin, ali kadar je pri potovanju v kraju in ob času, kjer in ko se vrši seja strokovnega odbora, kot enakopravni član prisostvuje tem sejam.
8. Da o svojem službenem delu vodi reden dnevnik
ded.
9. Da vse poslovne tajnosti kletarskih podjetij, za katere zve ob izvrševanju svoje službene dolžnosti, čuva kot take proti vsem nepoklicanim osebam.
10l Da v svojem področju, kadarkoli se mu pokaže prilika, zlasti pa, ako v njegovem področju ni potovalnih vinogradništva, datuje au pospeševanju .vino-
gradništva in kletarstva z dajanjem strokovnih nasvetov vinogradnikom in vinskim trgovcem, s predavanji, s prirejanjem kratkih tečajev, z vzdrževanjem zve« s kmetijskimi ustanovami in društvi, osnovanjem in podpiranjem vinogradniško - kletarskih zadrug, s propagiranjem dobrih vrst grozdja in s pobijanjem proizvodnje in prodaje slabih sort trte, zlasti pa samorodnih hibrid.
11. Da vsak mesec predloži po banski upravi ministrstvu za poljedelstvo kratko poročilo o stanju vinogradništva in kletarstva v svojem področju in o svojem službenem dolu in razen tega vsako leto izčrpno letno poročilo o svojem delu.
Clen 48.
Pravice vinarsk ega nadzornika so:
1. Da sann ali v spremstvu policijskih in sanitetnih organov občih upravnih oblastev vstopi v kleti in v druge prostore, v katerih se pripravlja ali ima viuo In drugi proizvodi, ki so pod kontrolo po zakonu o vinu, ter vrši pregled teh proizvodov, po potrebi pa tudi materialnih knjig dotičnega podjetja. Pri vsakem takem pregledu mora na zahtevanje lastnika ali njegovega namestnika le-temu pokazati legitimacijo, podpisano od strani ministrstva za poljedelstvo, da je pooblaščen vršiti te preglede po zakonu o vinu. Kadar vršč ta pregled v imenu vinarskega nadzornika drugi pooblaščeni organi, morajo tudi oni pokazati lastniku ali njegovemu namestniku pooblastilo za to, izdano ali od ministrstva ali od pristojnih občih upravnih oblastev - banskih uprav in sreskih načelstev.
2. Da odvzema vzorce sumljivih pijač in drugih proizvodov, ki so pod kontrolo po zakonu o vinu.
3. Da po potrebi zahteva od najbldžjega občega upravnega oblastva, da se mu da na razpolaganje eden ali več spremljevalcev.
4. Da more po izvršenem službenem poslu izročiti vse zapisnike in vzete vzoroe proizvoda sreskdm načelstvom, ki jih takoj dalje službeno dostavijo pristojni postaji ali drugemu zavodu.
5. Da predlaga občim upravnim oblastveni zaplembo blaga, kakor to določa člen 55. tega pravilnika.
6. Da zahteva od pristojnih uprav prometnih podjetij potrebne mu podatke, kakor to določa § 15. zakona o vinu.
Clen 49.
Zapisnik o pregledu. Kadar kontrolni organ pri izvrševanju pregleda oceni, da je razlog za daljni službeni postopek, mora takoj na licu mesta sestaviti zapisnik, v katerem mora navesti čas, kraj in razmer©* v katerih je izvršil pregled in eventualno vzel vzorce, lu označiti sode in količine vina, i« katerih so vzeti vzorci* potem vsako važno konstatacijo pri pregledu in vobče vse to, kar bd moglo pomagati k ugotovitvi resnice, torej k uspehu preiskovalnega postopka in k izdaji sodne odločbe. Poleg tega mora kontrolni oigan vpisati v pisnik vse to, kar bi smatral za potrebno, da izjav* lastnik, ravnatelj ali vodja tistega lokala, kjer ee j0 izvršil pregled, ali — ako se je blago pregledalo v teku transporta —- tisti, pri katerem se je blago zateklo, v zapisnik se moro postavati na koncu, da se je pri uradovanju v vsem postopalo po določilih zakona o vinu. Lastnik, oziroma ravnatelj ali vodja, se pozove, da podpiS® zapisnik; ako to odkloni, se to ugotovi v zapisniku v navzočnosti dveh prič, ki podpišeta zapisnik.
podpiše zapisnik tudi kontrolni organ sam in ga potrdi * svojim pečatom.
Člen 50.
o d v z e m a n j e v z o r č © v. Pri odvzemanju vzorca pazi kontrolni organ na naslednje:
1. Da je vzorec absolutno resničen, to je, da odgovarja povprečni sestavi tiste pijače, proizvoda ali preparata, ki je sumljiv zaradi nepravilnosti ali zaradi možne uporabe za nepravilne namene.
2. Da vzame od vsakega vina po štiri enake vzorce, od ostalih proizvodov pa po dva vzorca, ki se pošljejo, pristojnemu kemijskemu laboratoriju. Eden ali več zapečatenih vzorcev se pusti na zahtevanje lastniku.
Ako gre za vzorce mošta, se prepreči njegovo vrenje s tem, da se dodajo tri kapljice gorčičnega olja.
3. Od pijač, ki so pod kontrolo po zakonu, se vzamejo vzorci v enolitrske steklenice; od sredstev, ki so prepovedana pri pripravljanju in negovanju vin, se vzame potrebna količina za analizo, od knjig, navodil, oglasov, etiket, cenikov in podobnega pa po dva izvoda.
4. Da se vsak vzorec sumljive pijače ali snovi zapečati s	pečatom kontrolnega organa,	na zahtevanje lastnika	pa	tudi z njegovim pečatom, tako, da	se ne more
odpreti brez poškodbe pečata.
5. Da se o priliki odvzemanja vzorca od sumljivega vina, ki je v več sodili, pozove lastnik ali njegov kletar, da se izjavi, ali je v vseh teh sodih vino iste kakovosti. Ako lastnik poda to izjavo, jo preveri kontrolni organ, Primerjajo vino iz raznih sodov, in ako ni suma o enaki kakovosti, vzame vzorec samo iz enega soda. Ako lastnik
ve ali noče označiti, katera vina so iste kakovosti, in 86 to ne more ugotoviti na licu mesta, potem se vzamejo v2orei iz vsakega soda.
V zapisniku so po prednjem členu pravilnika označi ®°d,	iz	katerega se je vzel vzorec	(točna	prostornina
s°da	in	količina vina v njem, žig in	drugo	(istotako pa
ludi ostali sodi, v katerih je vino iste kakovosti.
Ko se odvzamejo vzorci pijače, snovi ali knjige, opozori kontrolni organ lastnika ali njegovega namest-n|ka na 3. odstavek § 28. zakona o vinu, to je, da je v dingovem interesu, da sumljivega proizvoda ne odtuji, dokler ne dobi obvestila od pristojnega oblastva, da je ugotovljeno, da je proizvod pravilen, ker bo v primeru ugotovljene nepravilnosti proizvoda plačni dvojno vrednost manjkajoče količine. Zato se pri odvzemanju vzorca °d sumljivega proizvoda vedno ugotovi in vpiše v ^pisnik tudi približna njegova nabavna cena (brez tro-^rjne), na podstavi tržne cene sličnih proizvodov v t^uju, kjer se odvzema vzorec; ako je zato knjiga z ugotovljeno prodajno ceno, potem se vzame ta ugotovljena cena m prodajno ceno.
Za vzete vzorce se lastniku ne daje nikako povračilo.
^ Vzete vzoroe izroči kontrolni organ obenem z zapisniki neposredno pošti v kraju ali pa sreskemu, ozarama občinskemu načelstvu, ki jih v roku 24 ur odpravita pristojnemu zavodu za preizkušanje vin.
Člen 51.
Postopek za oceno knjig. Skladno s g 5. tcona o vinu je za oceno, ali je kaka tiskana knjiga, °£las ali predavanje, navodilo in drugo prilagodeno 7T®U ° vinu, pristojno ministrstvo za poljedelstvo, ki le v ta namen vsak dostavljeni mu spis v recenzijo mjnnmj diveana strokovnjakoma. Ako ata mnenji teh dveh
strokovnjakov različni, se da spis v recenzijo tretjemu strokovnjaku.
Ako se ministrstvo prepriča, da je dotični spis napisan ali da se je predavanje vršilo ali da se je dal ustni nasvet z namenom, da se postopa nasprotno zakonu o vinu in temu pravilniku, potem dostavi neposredno ali po pristojnem kletarskem nadzorniku pristojnemu sodišču spise in dokazila zaradi uvedbe kazenskega postopka proti storilcem dejanja.
Člen 52.
Kemijski laboratorij za analizo vina. Kot pristojni laboratoriji za analizo preizkušanje vina in podobno so pooblaščeni:
1. kraljevska banska enološka postaja v Bukovu pri Negotinu za banovine: Moravsko, Vardarsko in Dunavško in ozemlje uprave mesta Beograda;
2. kraljevska banska enološka postaja v Zagrebu za Savsko in Vrbasko banovino;
3. banovinska kmetijska poizkusna in kontrolna eo-staja v Mariboru za Dravsko banovino;
4. kmetijska poizkusna in kontrolna postaja v Splitu za Primorsko, Zetsko in Drinsko banovino.
Naloga teh pooblaščenih državnih laboratorijev je, da poleg svojih rednih, prej predpisanih dolžnosti analizirajo pijače in sredstva, na katera se nanaša zakon o vinu in ki jim jih dostavi kontrolni organ po zakonu o vinu, ter da dajo svoje strokovno mnenje o tem, ali je pripravljanje, nazivanje ali dajanje v promet preizkušenih vin, oziroma uporabo preizkušenih sredstev smatrati po zakonu za dovoljeno ali ne.
Za vršenje te naloge v celoti ali samo deloma sme minister za poljedelstvo po izkazani potrebi pooblastiti tudi druge javne kemijske Laboratorije, odrejuje jim delokrog posla.
Vse pooblaščene postaje za analizo vin in drugih proizvodov, ki spadajo pod zakon o vinu, vršijo te analize po istih uradnih metodah, ki jih predpiše ministrstvo na predlog teh postal.
Člen 53.
Strokovni odbori za ocenjevanje vina. Poleg pooblaščenih laboratorijev v Bukovu, Zagrebu, Mariboru in Splitu se ustanavljajo posebni odbori z nazivom »strokovni odbor za ocenjevanje vina< z nalogo, da služijo omenjeuim laboratorijem kot posvetovalni organi, in sicer:
1. da ocenjajo pijačo in sredstva, nevede za njihov izvor, na podstavi rezultata kemijske analize;
2. da dajo strokovno mnenje, ali pripravljanje, manipulacija, označevanje ali dajanje v promet analiziranih vin, oziroma uporaba ocenjenih sredstev nasprotuje določilom zakona o vinu;
3. da dajo mnenje, ako bi se ne moglo izrečno ugotoviti na podstavi rezultata strokovnega preizkušanja, ali v primerih, navedenih pod gornjo točko 2., obstojč okol-nošrti, ki dajejo povod za kak sum in ki bi mogle služiti oblastvom kot kažipot za nadaljevanje preiskave;
4. da stavijo v svojem strokovnem mnenju predlog, ali se morejo pijače, ki so ocenjene za bolne ali pokvarjene, uporabiti po zdravljenju za pijačo ali v obrtne namene, falsnfikati pa za obrtne namene ali z« uničenje po členu čil,
Ako so mnenja odborov ali enološkega zavoda raz, lična in ostane vsak izmed njih pri svojem mnenju, se morata v zapisniku obrazložiti obe ti mnenji.
Ti odbori se morejo ustanavljati tudi pri drugih laboratorijih, ki se pooblaste za vršenje analiz vina.
Clen 54.
V smislu 2. odstavka § 21. zakona o vinu ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta z dne 1. julija 1930., zali. štev. 312., mora biti ustrojstvo strokovnih odborov za ocenjevanje vin naslednje:
Strokovne odbore za ocenjevanje sestavljajo:
1. en predsednik iz vrst vinogradnikov;
2. trije vinogradniki, ki niso vinski trgovci;
3. dva trgovca z vinom;
4. en zdravnik v javni službi;
5. ravnatelj zavoda za analizo in preizkušanje vina kot referent;
6. en vinarski strokovnjak;
7. vinarski nadzornik ali njegov pomočnik, ako je njegov sedež v kraju, kjer ima odbor seje, ali kadar se pri službenem potovanju mudi v kraju, kjer se vrše odborove seje.
Člane odbora imenuje na predlog tiste banske uprave, na koje ozemlju je postaja, na tri leta minister za poljedelstvo in označi obenem enega člana, ki zastopa odsotnega predsednika. Namesto oseb, ki bi iz kateregakoli razloga bile zadržave udeleževati se sej, imenuje minister za poljedelstvo druge osebe. Preden začne odbor svoje delovanje, morajo vsi člani odbora pred odposlancem ministra za poljedelstvo opraviti prisego, da bodo vestno vršili poverjeno dolžnost. Pravilnik za poslovanje sestavi strokovni odbor in pravilnik stopi v veljavo, kadar ga odobri minister za poljedelstvo. Služba predsednika in članov odbora je časten poklic, za vsako udeležbo na seji pa dobivajo nagrado po 60-— Din, število plačanih sej ne more biti večje od ene na teden.
Ravnatelj zavoda kot referent dobiva nagrado 3600-— dinarjev na leto.
Eden izmed uradnikov kemijskega laboratorija vrši dolžnosti tajnika odbora za nagrado 2400’— Din na leto brez pravice do honorarja od seje (ako ni član strokovnega odbora).
Odbori izrekajo svoje odločbe v sejah, ki jih sklicuje predsednik. Na vsako sejo se pozivajo vsi člani odbora s pismenim pozivom.
Odločba odborova je polnoveljavna, ako prisostvuje seji najmanj 5 članov, izmed katerih mora biti vsaj po eden vinogradnik in vinski trgovec. Ako so glasovi enakomerno razdeljeni, odloča mnenje, za katero je glasoval predsednik.
Predsednik mora vedno glasovati.
Odbor mora predložiti ministru za poljedelstvo trimesečna poročila o svojem delu.
Seje odbora niso javne, toda prisostvovati jim smejo odposlanci ministrda za poljedelstvo, oziroma bana.
Zaplemba blaga. Obče upravno oblastvo T. stopnje zapleni na predlog pristojnega kontrolnega organa brez predhodne analize spodaj imenovane predmete v teh primerih:
1. kadar kontrolni organ zaloti na delu umetno razmnoževanje ali ponarejanje bodisi vina, bodisi drugega proizvoda, ki spada pod zakon o vinu;
2. kadar v prostorih, kjer se pripravlja ali prodaja vino ali drug proizvod, ki spada pod zakon o vinu, zaloti tudi snovi same za umetno razmnoževanje ali ponarejanje;
3. istotako zapleni obče upravno oblastvo I. stopnje na predlog pristojnega kontrolnega organa knjige in navodila, katerih prodaja je s prejšnjimi odločbami in razsodbami prepovedana.
V	vseh ostalih primerih, to je,	kadar ni	očividno,
da	so	se prekršila določila zakona o	vinu ali	tega pra-
vilnika, zapleni obče upravno oblastvo I. stopnje vino, oziroma proizvod, ki je pod sumom, šele tedaj, kadar pristojni kontrolni laboratorij po izvršenem preizkušanju smatra, da je dotični proizvod nepravilen in da se ne more dati v promet.
V	primerih zaplembe proizvoda	brez njegove predhodne	analize ugotovi to pristojni	kontrolni	organ v
zapisniku, posebej pa o tem obvesti bansko upravo in ministrstvo za poljedelstvo.
Zaplenjeno blago se zapečati in sestavi o tem zapisnik, ki se z ostalimi spisi in dokaznimi sredstvi dostavi pristojnemu sodišču, ki od tega časa pa do izdaje odločbe razpolaga z zapečatenim blagom.
Ako leži zapečatena pijača več nego mesec dni, more sodišče lastniku na njegovo zahtevanje dovoliti, da izvrši v navzočnosti kletarskega kontrolnega organa potrebna dela glede negovanja pijače, zlasti dolivanja sodov.
Člen 56.
Uničevanje in denaturiranje zaple* njenega proizvoda. Ako izda sodišče odločbo, da se naj zaplenjeni proizvod uniči, potem se pijača in drugi tekoči proizvodi uničijo s tem, da se izlijejo, trdi proizvodi pa s tem, da se vržejo v vodo, ali na drug pripraven način; knjige pa se sežgč.
Vino se denaturira na eden izmed teh-le načinov:
1. v en hektoliter vina se vrže pet kilogramov drobno zmlete kuhinjske soli in premeša;
2. v en hektoliter vina se vlije najmanj 15 litrov čistega vinskega kisa.
Stroški za uničevanje in denaturiranje proizvodov padajo na breme obsojenega skladno s 3. odstavkom § 32. zakona o vinu.
V Beogradu, dne 24. julija 1930. Štev. 43540/11*
Minister za poljedelstvo: Dr. Stanko Šibenik s. r«
Pravilnik za izvrševanje zakona o vinu.
Prilog*; OjrdZcC A, po členu 3. točko 1. in čl. 4. točke 3. pravilnika.
Prijava slajenja mošta.
Podpisani: po predpisih § 2. zakona o vinu in člena 3. točke 1. pravilnika (ali na podstavi člena 4.
točke 3. pravilnika in občega dovoljenja za slajenje, ki ga je izdala kraljeva banska uprava v.....................
pod št..................) - prijavljam, da sem svoj mošt iz tega leta 19 . . . osladil z ukuhanim moštom od grozdja
navadne vinsko trte domačega izvora (ali z dodatkom sladkorja ali tudi s koncentriranjem in dodatkom sladkorja):
1	Priimek, ime, poklic, krai n stanovanje prijavnika	
2	Krai (banovina srez in občina), kjer se je mošt pridelal	
3	Barva mošta (bela, črna, rdeča, rožnata)	
4	Količina mošta: a)	koliko sodov b)	koliko hektol trov	'8
5	Prostornina posameznih sodov v litrih	i
6	Ali je mošt lasfni pr delek prosilca ali je od koga drugega kuplien	•
7	Ako ni njegov lastni pridelek, potem je tukaj na-značili 'dimek ime in stanovanje pridelovalca	
8	Odstotek sl idkori* v noosl ijenetn — naravnem moštu, naznačivši, s kater • moštno tehtnico je izmerjen	
9 10	t Za koliko odstotkov ie povišal vseb:no sladkorja in na kater' mčm je to storil: z ukuhavanjem mošta ali z dodajo sladkorja	Odstotek v moštu je povišan od	do ...... % in oslajenje ie izvršeno: 1.	s k ncentriranim moštom 2.	s sladkorjem in sicer na a)	na 100 litrov dodano	kg sladkorja b)	skupno dodano	kg sladkorja 3.	s koncentriranim moštom od . .. do .... % in z dodatkom sladkorja, in sics* na a)	100 litrov dodano	kg sladkorja b)	skupno dodano	kg sladkoria
	Ako se je slajenje vršilo z ukuhanim moštom, je tukai izjaviti izvor mošta ,					
11	Kdaj in kje se je izvršilo slajenje (banovina.' srez, občina, h. štev. ali točna označba kleti ali drugega prostora)	
štev. ....	Podpis	prljavntka:
....................f------
Potrjujem, da je prijava Izvršena in da Jo prijavljena količina oslajenega vina vzeta v evidenco
Pod ....
Kletarski nadzornik:
Pravilnik za izvrševanje zakona o vinu.
Priloga: Obrazec B, po členu 3. točko 2. pravilnika.
Prošnja
za dovoljenje slajenia mošta z ukulianim moštom čez mejo normalne slajc mošta.
Na podstavi § 2. zakona o vinu in Člena 3. točke 2. pravilnika za izvrševanje tega zakona prosim podpisani za dovoljenje, da smem s koncentriranim moštom osladiti spodaj označeni mošt:
t	Priimek, ime in stanovanje prosilca	
2	Kraj (banovina, srez in občina), kjer se je mošt pridelal	
3	Barva mošta (bela, črna, rdeča, rožnata)	*
4	Količina mošta: a)	koliko sodov, b)	koliko hektolitrov	
6	Prostornina posameznih sodov v litrih	
6	Ali je mošt lastni pridelok prosilca ali ga je kupil od koga drugega	
7	Ako ni njogov lastni pridelek, potem je tukaj na-značiti priimek, ime in stanovanje pridelovaloa	•
8	Odstotek sladkorja v neoslajenem-naravnem moštu, naznačivši, s katero inoštno tehtnico je izmerjen	
9	Za koliko odstotkov želi povišati množino sladkorja in na kateri način želi to storiti	>
10	Kjo želi izvršiti slajenje (banovina, srez, občina, h. štev. ali točna označba kleti od 50 hi mošta za slajenie)	C
11	Razlogi, zaradi katerih želi prosilec slajenje mošta tudi čez mejo normalne sladkobe	
12	Slajenje bi izvršil v času	od	do	t, 1.
Podpis prosilca:
Mnenje kletarskega nadzornika.
Podpis kletarskega nadzornika.
Odločba ministrstva za poljedelstvo:
I.	V primeru dovoljenja:
Na podstavi § 2. zakona o vinu in člena 3. točke 2. pravilnika za njegovo izvrševanje dovoljuje® slajonje mošta s koncentriranjem s temi pogoji:
a)	Za opravljanje toga slajenja določam dneve meseca tekočega leta, in kolikor bi
to ne bilo mogoče, sme kletarski nadzornik določiti nov rok.
V •	a-a	Podpis:
(M. p.)	.	  '
II. Ako se ne da dovoljenje:
Slajenja mošta, prijavljenega v tej prošnji, no dovoljujem, ker..................................  **••••
 V..........................................................................................  Podpis:
Pravilnik za izvrševanje zakona o vinu.
Priloga: Obrazec C, po členu 4. točke 4. pravilnika.
Prošnja
za dovoljenje glajenja mošta s sladkorjem.
Na podstavi § 4. zakona o vinu in člena 4. točke 4. pravilnika za izvrševanje tega zakona, prosim podpisani za dovoljenje, da smem spodaj označeno količino mošta osladiti s sladkorjem, dasiravno za vinarski okoliš, v katerem je ta mošt pridelan, ni izdano obče dovoljenje za slajenje:
1	Priimek, ime in stanovanje prosilca	
2	Kraj (banovina, srez in, občina, kjer se Je mošt pridelal	
8	Barva mošta (bela, črna, rdeča, rožnata)	
4	Količina mošta: a)	koliko sodov, b)	koliko hektolitrov	
5	Prostornina posameznih sodov v litrih	
6	Ali je ves mošt lastni pridelek prosilca ali ga je kupil od koga dragega	
7	Odstotek sladkorja v neoslajenem-naravnem moštu, naznačivši, s katero inoštno tehtnico je izmerjen	
8	Za koliko odstotkov želi povišati množino sladkorja in koliko sladkorja želi dodati a)	na hektoliter ... kg b)	skupno torej ... kg	
0	Kdaj in kje želi izvršiti slajenje (banovina, srez, občina, hiš. štev. ali točna označba kleti ali drugega prostora)	
10	Razlogi, zaradi katerih zahteva prosilec slajenje mošta, dasiravno od banske upravo ni izdano obče dovoljenje za slajenje	
11	Številka potrdila občinskega načelstva, da so razlogi v točki 10 resnični	
12	Pri občinskem načelstvu	sem položil vsoto ....'. Din za potne stroške in dnevnice kletarskega nadzornika, ako pride na lice mesta, da proveri gornje navedbe. (Ta razpredelek izpolnijo privatni lastniki, ki imajo več nego BO hektolitrov mošta za slajenje.) Podpis prosilca:	
Odločba kletarskega nadzornika.
I.	V primeru dovoljenja.
Na podstavi člena 2. zakona o vinu in člena 4. točke 4. pravilnika za njegovo izvrševanje dovolju-Jem slajenje mošta s sladkorjem s temi pogoji:
a) Moštu, ki je v sodih, naštetih v točki 4. te prošnje, razen mošta, ki je v prečrtanih sodih, moštu
c°roj, ki je skupno v............sodih	In znaša............z	besedami..................hoktolitrov,	se	sme
na hektoliter dodati največ .... kg, to je skupno..................  z	besedami	kg	sladkorja.
&‘njenje mošta v črtanih sodih je prepovedano, ker  ..........................................................
b) Za slajenje se smo uporabiti samo rafiniran sladkor od sladkorne pese in trstja.
c) Za opravljanje slajenja določam dneve   meseca.................................1.1.
v
* ••»*•••••«
(M. p.)
II. Ako se ne da dovoljenje.
Slajenje mošta, prijavljenega v tej prošnji, ne dovoljujem, ker..............  .	.-
Banove uredbe.
121.
Odredba
a ustanovitvi referata za statistiko pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Na podstavi § 1. in 20. zakona o banski upravi odrejam, da se s 1. marcem 1931. ustanovi pri občem oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine poseben referat za statistiko.
V ta referat spada:
1. sistematična obdelava statističnih podatkov vseh gospodarskih, kulturnih, socialnih in zdravstvenih področij ter priprava zadevnih publikacij;
2. vsi posli, ki se tičejo popisa prebivalstva, v kolikor niso z zakonom o popisu prebivalstva, poljedelskih gospodarstev in živine preneseni na banski popisni odbor.
Statistični referat je neposredno podrejen načelniku občega oddelka.
Manipulacija in odprava spisov statističnega referata se poverja glavni pisarni, odnosno skupnemu odprav-ništvu.
V Ljubljani, dne 25. februarja 1931., I. No. 2270/1.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Ban: Dr. Marušič, s. r.
122.
VI.	No. 9377.
Razglas
o izpremembi uredbe o ustanovitvi zdravstvenih občin.
Na osnovi zakona o zdravstvenih občinah § 2. in 18. se izpreminja banova »Uredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine« (»Službeni list« z dne 14. oktobra 1930., št. 31) glede uvrstitve upravne občine Stoperce, srez Šmarje pri Jelšah, in sicer:
Upravna občina Stoperca se izloči iz okoliša združene zdravstvene občine Ptujska gora, srez Ptuj, in prideli okolišu združene zdravstvene občine Rogatec, srez Šmarje pri Jelšah.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Ljubljana, dne 5. marca 1931.
123.
Razglas	■	*
o popisu prebivalstva (ljudskem štetju).
Letos se izvede v celi kraljevini splošno ljudsko štetje. Popisalo se bo prebivalstvo, kmetijska gospodarstva in domači, živina po stanju o polnoči med 31. marcem in 1. aprilom,
Namen popisovanja je ta, da dobijo državna in samoupravna oblastva ter vse javne in privatne gospodarske, socialne in kulturne ustanove statistične podatite, Ki so jim za uspešno delovanje neobhodno potrebni. Popisovanje je torej izredno važno delo, od katerega bo imel posredno korist vsak posameznik.
Zakon o popisovanju določa izrečno, da se smejo uporabiti pri popisovanju zbrani podatki samo za obče statistične namene in da se zlasti ne smejo uporabljati za kakršnokoli obremenjevanje prebivalstva, ne z davki, ne z dokladami. Čuvati se morajo kot stroga uradna tajnost. Zato se ni treba nikomur bati, da bi si mogel z odkrito navedbo od njega zahtevanih podatkov kakorkoli škodovati. Podatke bodo zbirali občinski popisni odbori s pomočjo popisovalcev. Zbrano popisno gradivo bodo predložile selske občine potom sreskih načelstev, avtonomna mesta pa neposredno državnemu statističnemu uradu v Zagrebu, ki bo gradivo zbral in uporabil v zgoraj omenjene namene.
Vsak pismen državljan je dolžan prevzeti popisovalno delo, ki mu ga bo poverilo občinsko ali državno obla-stvo. Popisovalni organi so v času, ko opravljajo popisovanje, javni uslužbenci in uživajo kot taki posebno zaščito zakona. Upravičeni so vstopiti v svojem popisnem okolišu v vsako stanovanje in pregledati vsako poljedelsko gospodarstvo. Opremljeni bodo s posebno od občine izdano legitimacijo, v kateri bo točno opisano popisno področje in s katero se morajo izkazati.
Vsakdo je dolžan, povedati resnico o vsem, kar bo od popisovalca vprašan. Kdor se izogne popisu ali zataji kako osebo v svojem hišnem gospodarstvu ali odreče podatke ali da neresnične izjave, dalje kdor bi pri takem kaznivem dejanju pomagal ali oteževal popisovanje z razširjanjem neresničnih vesti, se kaznuje z denarno kaznijo od 10 do 500 dinarjev, če pa denarne kazni v določenem roku ne plača, z zaporom od 1 do 20 dni. — Odgovarja pa tudi za morebiti prizadejano škodo.
Enako se kaznuje popisovalni organ, ki ne bi varoval uradne tajnosti ali ki bi se sicer pregrešil zoper svoje dolžnosti.
Pričakujemo, da se bo vsakdo zavedal obče koristnosti ljudskega štetja in da bo rade volje iznolnil dolžnosti, ki mu jih nalaga ta zakon in državljanska zavednost.
Ljubljana, dne 12. marca 1931.
Banski popisni odbor:
Predsednik:	i
dr. Marušič Drago, ban Dravske banovine.
Člani:
Barle Ivan, mestni župnik, dr. Gregorič Vinko, primarij v pokoju, Hribar Rado, poslovodja, Juvancc Ferdinand, šolski ravnatelj v pokoju, dr. Klinar Tomaž, kanonik, stolni župnik, Knez Aleksander, veletržec, Kregar Ivan, pasar, dr. Pipenbacher Josip, gimnazijski ravnatelj v pokoju, Rebek Josip, ključavničarski mojster, dr. Rupnik Ivan. delegat ministrstva financ v pokoju, Sancin Ivo, načelnik kmetijskega oddelka v pokoju, Vargazon Ernst, načelnik pri direkciji državnih železnic v pokoju, dr. Vončina Fran, načelnik pri banski upravi, Wester Josip* višji šolski nadzornik v pokoju.
•	m
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Braslovče, srez Celje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 37.205 ex 1930. v le>tu 1931 naslednje občinske trošarine:
a) od	100	I	vina Din 60'—,
b) od	100	1	vinskega nvošta Din	50’—,
c) od	100	1	piva Din 25'— (kot v	letu 1930.).
č) od	hi	stopnje alkohola špirita, žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 3'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Liubljani.
• dne 10. marca 1931.
II. No. 37.205,
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelk« Dr Stare s. r.
Objava.
Občina Griže, srez celjški, bo pobirala v smislu odloka Kraljevske canske upra\e 11. No. 574/1 v letu 1931 naslednje	'občinske	trošarine-
a)	od	100 i	vina Din	150-—,
b)	od	100 I	vinskega	mošta Din 100’—,
c)	od	100 1	piva Din	100—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja. ruina in konjaka Din 10’—.
Kraljevska bansk- uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
H- No. 574/1.
Po odredbi bana uačelnik upravnega oddelk«-Dr Stare s. r.
Objava.
Občina Petišovci, srez dolnjelendavski, bo pobfrala v smislu odloka kraljevske banske uprave 11. No. 7599/1 ' letu 1931 naslednjeOobčinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 I vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 251—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
H.	No. 7599/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka:, Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Šmartno ob Paki, srez gornjegrajski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. <47/2 / letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) ou i00 1 vina Din 125'—,
b) od 100 1 vinskeea mošta Din 125—>
c)	od 100 1 piva Din 40-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 30-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
II. No. 747/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Mekinje, srez kamniški, bo pobirala po odloku kraljevske banske uprave II. No. 1567/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 I vina Din	80’—,
b)	od	100 1 vinskega	mošta	Din	80-—.
c)	od	100 1 piva Din	50—,
č)	od	hi stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. marca 1931.
II. No. 1567/2
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Moste, srez kamniški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5577/1 v l<4u 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100 —,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. marca 1931.
II. No. 5577/1.
Po odredbi bana uačelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Ljubnica, srez Konjice, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5774/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75’—.
Kraljevska banska uprnva Dravske banovine v Ljubljani,
dno 10. marca 1931.
II. No. 5774/1.
Občina Križe pri Tržiču, srez Kranj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 79/1 od 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'— (kot v letu 1930.),
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 I piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-— (kot v letu 1930.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1931.
II. No. 79/i.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starc s. r.
Objava.
Občina Raka, srez Krško, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4727/1 v, letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 25*—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, rama in konjaka Din 10*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931,
II. No. 4727/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starc s. r.
Objava.
Občina Velika Dolina, srez Krško, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4686/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a) od	100 1 vina Din	150-—,
b) od	100 1 vinskega	mošta	Din	150"—,
c) od	100 1 piva Din	60-—,
č) od	hi stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubliani,
dne 10. marca 1931.
11. No. 4686/i.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Muljava, srez litijski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1974/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a) od 100 1 vina Nin 100*—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, rtmia in konjaka Din 2—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. marca 1931.
Občina Dev. Mar. v Polju, srez Ljubljana-okolica, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3214 ex 1931. v letu 1931. naslednje občin, trošarine:
a) od	100 1 vina Din	150'—,
b) od	ino I vinskega	mošta Din	150*—,
c) od	100 1 piva Din	30*—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
II. No. 3214/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starc 8. r.
Objava.
Občina ČreŠnjevci, srez ljutomersko-gornjeradgonski, bo	pobirala v	smislu odloka kraljevske banske	uprave
II.	No. 648/1 v letu 1931. naslednjo	občinske	trošarine:
a) od 100	1 vina Din 50'—,
b) od 100	1 vinskega mošta Din	50*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. marca 1931.
II. No. 648/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Start s. r.
Objava.
Občina TIrastje-Mota, srez ljutoniersko-radgonski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6082/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a) od	100	1	vina	Din	100*—,
b) od	100	1	piva	Din	50*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. marca 1931.
II. No. 6082/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Start s; r.
.;•*	•	,	'	.	. •	-	‘V
Objava.
Občina Plitvica, srez ljutomersko-gornjeradgonski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4685/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100*—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din 25*—.
Kraljevska banska nprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. »»Tea 1931.
II. No. 4685/L	■ rV'
Po odredbi lian* • načelnik upravnega oddelka: y Dr. Start	»' f*
Občina Slaptlnci, »rez ljutomerako-radganakl, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5090/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 80-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 80-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
II. No. 5990/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. ...
Objava.
Občina Stara cesta, srez ljutomersko-gornjeradgon-ski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 742/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din 50*—.	1
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. marca 1931.
II. No. 742/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega	oddelka'
Dr. Stare	s.	r.
Objava.
Občina Ščavnica, srez ljutomersko - gornjeradgonski, pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II* No. 656<1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din 50—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1931.
H- No. 656/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Zbtgovci, srez tjutomersko-radgonski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. <182/1 'v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino:
°d 100 l vina Din 40'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dno 6. marca 1931.
H- No. 7182/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Slarč s. r.
Objava.
Občina Jalovec-Makole, srez mariborski, desni breg, bo	pobirala v smislu odloka kraljevske banske	uprave
-	No-	723/l v letu 1931. naslednje občinske	trošarine:
»)	od 100 1 vina Din 100—,
b)	od 100 1 vinskega mošta Din 25—,
od 100 1 dva Din 50—,
d)	od lil stopnje alkohola Špirita, žganja, likerja, ruma In konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. marca 1931.
II. No. 723/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starc s. r.
Objava.
Občina Zgornje Hoče, sre/. Maribor, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 37199 ex 1930. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'— (kot v letu 1930) in
b) od 100 1 vinskega mosta Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banoviue v Ljubljeni,
dne 10. marca 1931.
II. No. 37199 ex 1930.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka; Dr. Starc s. r.
Objava.
Občina Lokavec, srez mariborski, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6303/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1931.
II. No. 6303/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starc s. r
Objava.
Občina Na Kanci, srez mariborski 1. br., bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3165/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine.
a) od 100 I vina Din 50'—.
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50' -
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljmi,
dne 7. marca 1931.
II. No. 3165/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Sladki vrh, srez Maribor, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave 11. No. 733/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
II. No. 733/1.
Občina Selnica ob Dravi, srez Maribor, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 581/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 45-—,
b) od 100 1 piva Din 25*—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. marca 1931.
n. No. 581/1,
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina. Dotič, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6581/1 y, letu 1931. naslednjo občinsko trošarina* od 100 1 vina Din 50*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
IL No. 6581/1.
Po odredbi bana •'načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Ivanovci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II, No. 7198/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Nin 50*—, e) od 100 1 piva Din 25*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. marca 1931.
II. No. 7198/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starc s. r.
Objava.
Občina Krašči, srez Murska Sobota, bo pobirala v smislu odloka	kraljevske	banske uprave II.	No.	6973/1
a) od 100	1 vina Din	100*—,
b) od 100	1 vinskega	mošta Din 100’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
II. No. 6973/1
Po odredb! bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. s,
Objava.
Občina Kuzma, srez	murskosoboški, bo	pobirala v
smislu odloka	kraljevske	banske uprave II.	No.	5109/1
v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 40*—.
Kraljevska banska nprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. marca 1931.
Občina Mali Dolenci, srez murskosoboški, ho pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6891/1 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
II. No. 6891/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Murski Petrovci, srez murskosobositi, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5399/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 50-—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 7. marca 1931.
II. No. 5399/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka; Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Ocinje, srez murskosobotski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5033/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	l	vina Din 60'—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	60’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
II. No. 5033/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: I)r. S tarč s. r.
Objava.
Občina Ropoča, srez Murska Sobota, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6976/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 75’—,
b) od	100	1	vinskega- mošta	Din	75*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. marca 1931.
II. No. 6976/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stav“ « ~
Objava.
Občina Serdica, srez	Murska	Sobota,	lw>	pobirala	v
smislu odloka	kraljevske	banske	uprave	II.	No.	5514/1
v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100	1 vina Din	70*—,
b) od 100	1 vinskega	mošta Din 70*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani*
dne 10. marca 1931.
Po odredb! bana načelnik upravnega oddelki Dr. Starč s. r,
Občina Stari Beznovoi, srez Murska Sobota, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5467/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. marca 1931.
II.	No. 5467/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Šalamonci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 739/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 60-—,
b) od	100	l	vinskega mošta Din 60-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1931.
II. No. 739/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Tropovci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 741/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 50'—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1931.
II- No. 741/1«
I*o odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Večeslavci, srez Murska Sobota, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6083/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	75-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	75-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. f	dne	6.	marca 1931.
O- No. 6083/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Zenkovci, srez Murska Sobota, bo pobirala v mi*lu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6975/1 elu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50—,
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
U„	dne	6.	marca 1931.
• No. 6975/1.
Občina Dobrniče, sirez Novo mesto, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5402/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1	vina	Din	100-—,
b) od	100 1	vinskega	mošta Din	25'—,
c) od	100 1	piva	Din	50'—,
č) od	bi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
II.	No. 5402/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r
Objava.
Občina Šmiliel-Stopiče, srez Novo mesto, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1009/3 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100-—	(kot v letu 1930.),
b) od	100	1	vinskega mošta Din 50-—	(kot v 1. 1930.),
c) od	100	1	piva Din 100—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
II.	No. 1009/3 ex 1931.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Majšperk, srez Ptuj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4870/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine*
a) od	100	1 vina Din	100-—,
b) od	100	1 vinskega	mošta	Din	25-—,
c) od	100	1 piva Din	60-—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 9-—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
II.	No. 4870/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Mala vas, srez Ptuj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4500/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 40-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 40-—,
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 5. marca 1931.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Start a, &
Občina Šardinje, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7726/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50’—,
b) od 100 I vinskega mošta Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931
II.	No. 7726/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Zavrč, srez ptujsui, bo pobirala v smfslu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7)177/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 vinskega mošta Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. marca 1931.
II.	No. 5177/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Roli. Bistrica, srez Radovljica, 1iq pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 37.215 ex 19110. v letu	1931.	naslednje občinske trošarine:
a) od	100' 1	vina	Din	100'—,
b) od	100 I	vinskega	mošta Din 100’—,
c) od	100 1	piva	Din	25-— (kot v letu 1930.).
č) od lil stopnje alkohola špirita, zganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 10. marca 1931,
II.	No. 37.215.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Dovje, srez Radovljica, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7055/1 v letu 1931. naslednje občinske, trošarine!
a) od	100	1	vina Din 100'—,
b) od	100	I	vinskega mošta	Din	100-—,
c) od	100	1	piva Din 50-—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 7*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
Občina Kranjska gora, srez Radovljica, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7017/1 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-— (kot v letu 1930.)
b) od 100 1 piva Din 50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
5.	marca 1931.
II.	No. 7017/i.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Štarč s. r.
Objava.
Občina Rateče, srez Radovljica, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 37.214 ex 1930. v letu 1931. naslednje občinske trošarine,
a) od	100	1	vina	Din	120'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	120'—,
c) od	100	1	piva	Din	25’—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din !•—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931,
II.	No. 37.214 ex 1900.
Po odredbi liana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r.
Objava.
Občina Kozjak, srez slovenjgraški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 8056/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 4—.
Kraljevska banska upruva Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11, marca 1931.
II.	No. 8056/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Sele, srez Slovenjgradec, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 37209
1930.	v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din 100— (kot v	letu	1930.),
b)	od	100 1 vinskega mošta	Din 100-—,
c)	od	100 1 piva Din 20’—,
č)	od	hi stopnje alkohola	špirita,	žganja,	likerjflj
ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani«
dne 10. marca 1931.	...
II.	No. 37209 ex 1930.	^	v	i	1
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelk** Dr, Stare a, t,
Občina Sv. Florijan, srez'slovenjegraški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7573 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva Din 75—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma iu konjaka Din 10—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
II.	No. 7573/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Sv. Jan/, na Vin. gori, sre/, slovenjgraški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 650/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1931.
11.	No. 650/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r.
Objava.
Občina Šmartno, srez Slovenjgradec, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 646/1 v ^tu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	75—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	75—,
c) od	100	1	piva Din	25—,
■ č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ru®a in konjaka Din 10—.	■
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. marca 1931.
H.	No. 646/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: *)r. Starč s. r.
Objava.
Občina št. JanŽ pri Dravogradu, srez slovenjgraški, U° P°k*rala v smislu odloka kraljevske banske uprave • No.	7374/1	v	letu 1931. naslednje	občinske trošarine:
a)	od 100	1	vina Din 100—,
b)	od 100	1	vinskega mošta Din	100—,
c)	od 100	1	piva Din 50—,
, d) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, rtlma in konjaka Din 10—
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
,, VT	dne	10.	marca 1931.
«• No. 7374/1.
Po odredbi bana ■“• • •	načelnik	upravnega	oddelka:
* D*. Šteti a. c.
Občina Vrhe, srez slovenjgraški, bo pobirala po odloku kraljevske banske uprave II. No. 98/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50—.
e)	od	100	1	piva Din	20-—,
č) od	lil	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1981.
II.	No. 98/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r,
Objava.
Občina Dobje, srez šmarski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7727/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din 100-—,
b)	od	100 l vinskega mošta Din	100—,
c)	od	100 1 piva Din 100—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1931.
II.	No. 7727/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stnrč s. r.
Objava.
Občina Koprivnica, srez šmarski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 652/1 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarina: od 100 1 vina Din 85-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1931.
II.	No. 652/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Sedlarjevo, srez Šmarje, bo	pobirala	v	smislu odloka kraljevske banske uprave II.	No. 0837; 1	v	le-
tu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
II.	No. 6837/1.	^
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka:
Steri a. c.
Občina Zibika, srez šmarski; bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 302lil v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din iOO-—,
b) od 100 I vinskega mošta Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani
dne 10. marea 1931.
II.	No. 3021/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 36 z dne 17. februarja 1931.:
Ukaz Nj. Vel. kralja z dne 16. februarja 1931.: Odlikovani so: z redom Karadjordjeve zvezde III. vrste dr. Frangeš Oton, minister na razpoloženju; z redom sv. Save I. vrste Trifunovič Filip in dr. Švegelj Ivan, minister na razpoloženju.
Številka 37 z dne 18. februarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. februarja 1931.: Postavljen je za pomočnika ministra za prosveto v 2. skupini I. kategorije dr Nikič Fedor, izredni vseučiliški profesor.
Ukaz Njegovega Veličanstva krač ja z dne 22. januarja 1931.: Postavljena sta: za docenta v 6. skupini I. kategorije na bogoslovni fakulteti Univerze kralja Aleksandra
I. v Ljubljani dr. Odar Alojzij; za člana narodnega gledališča v Ljubljani v 2. skupini II. kategorije Drenovec Alojzij, član istega gledališča v 3 skupini
II. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. januarja 1931.: Postavljeni so: na pravni fakulteti Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za docenta v 4. skupini I. kategorije dr. Jurkovič Joso, dosedaj sekretar tehniške fakultete iste univerze v 4. skupini I kategorije, za docenta v 6. skupini I. kategorije dr. T o m š i č I v a n; za docenta na tehniški fakulteti Univerze kralja Ale ksandra I. v Ljubljani v 6. skupini 1. kategorije dr Guzelj Ladislav in inž. Fakin Milan, dosedaj asistenta v 8 skupini I. kategorije na isti fakulteti.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22 januarja 1931.: Premeščen je ravnatelj učiteljišča v Kastvu v 3 skupini T kategorije dr. Grdenič Dragotin za ravnatelja >vdtel)išča v Gospiču v isti skupini in kategoriji; postavljen je profesor in vršilec dolžnosti ravna-
telja učiteljišča v Kastvu v 4. skupini I. kategorije Ribarič Josip za ravnatelja istotam v 4. skupini
I.	kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. januarja 1931.: Premeščen je na lastno prošnjo profesor realne gimnazije v Kočevju v 3. skupim 1. kategorije Jošt Anton za profesorja v isti skupini in kategoriji na III-realno gimnazijo v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. januarja 1931.: Upokojen je Pavlin Alfonz, ravnatelj botaničnega vrta Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani v 4. skupini I. kategorije.
številka 38 z dne 19. februarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. januarja 1931.: Napredovali so: v 6. skupino I.-kategorije Šlander Anton, namestnik višjega ravnatelja v moški kaznilnici v Mariboru v 7. skupim I kategorije; v 2. skupino II. kategorije Močnik Anton, preglednik v moški kaznilnici v Mariboru v 3. skupini III kategorije.
Številka 39 z dne 20. februarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. januarja
1931.: Napredoval je za profesorja v 4. skupini I. kategorije na državni tehnični šoli v Ljubljani dr. Rožič Valentin, profesor v 5 skupini I kategorije na isti šoli
Odlok ministra za finance z dne 13. januarja 1931.: Napredovala sta: v upravi 'državnih monopolov v Ljubljani: za pomožnega monopolskega kontrolorja v 1 »kupim II kategorije Oblak Martin, strokovni mono-polski pripravnik v 5. skupini II kategorije: za pomožnega monopolskega oficiala v 3. skupini III kategorije Novak Alojzij manipulativni monopnlski pripravnik v 4. skupini 111 kategorije
Oprostitev plačevanja takse Na podlagi čl. 5. točke 5., zakona o taksah je oprostil minister za finance z odlokom z dne 28 januarja 1931.. št 2489 podporno društvo slepih v Ljubljani plačevanja takse po T. št. 1-taksne tarife za' v&e vloge in prošnje, naslovljene na držav oblastva izvzemši one » civilnopravnem postopku.
Štev 2489 — Iz davčnega oddelka Beograd dne 28. januarja 1931.
številka 40 z dne 21 februarja 1931.
Koledar ki ga je prepovedano uvažati iu razširjali. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. februarja 1931., I. št. 3959.. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej koledar Amerikai Mas>yarok riossuth Naptara 1931.«, ki je bil natisnjen v madjarskeni jeziku v Ameriki in ima iredentistično vsebino.
Knjiga, ki jo je prepovedano uvažati in razširjati. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13 februarja 1931., I. št. 3958.. je prepovedano uvažati ' našo državo in razširjati v njej knjigo »Der Schue« in den VVeltfrieden«, ki jo je izdal Bruno Adler v založbi Verlag Dieck & Co. v Stuttgartu.
Izdaja kraljevski) natiska uprava Dravske banovine, ajon predstavnik In odgovorni urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« f Ljubljani; njen predstavnik. Otmar Mih&lek v Ljubljani.