1927	O S P O
Gospodar ob koncu Šefa.
Vsak umen kmečki gospodar bo ob koncu gospodarskega leta pregledal svoje delovanje v tej dobi in proučil dosežene uspehe in neuspehe. Iz njih se bo učil, kako bi bilo bolje gospodariti v bodoče, da bo njegovo gospodarstvo imelo več koristi od tega. Pri proučevanju gospodarskega obračuna bo premotril vsako panogo posebej in skušal ugotoviti uzroke, ki so vplivali na boljši ali slabši učinek posameznih ukrepov, da si zamore na podlagi teh ustvariti jasnejše smernice svojega bodočega upravljanja posestva.
Najprej bo pregledal v hlevu svojo živino. Opazil bo, da je v minulem letu premalo dobil za prodane vole, ker so bili premršavi. Tudi krave mu niso dajale toliko mleka, kolikor bi lahko. Krivo je bilo pomanjkanje krme in še ta ni bila vsa dobra. Stanje živine je v splošnem slabo in proti pomladi mu bo huda predla glede krme. Živine ima v hlevu dovolj, toda večinoma je slaba. Treba bo v bodoče izločiti slabejše komade, obdržati si samo do-hre glave, te pa točno krmiti. Dobra živinoreja ne zavisi od števila glav, ki jih ima kateri gospodar v hlevu, ampak od kakovosti in od koristi, ki mu jih te donnšajo. Tudi bo treba travnike Izboljšati, osušiti, gnojiti jih z domačim gnojeni, s kompostom in <mojn ico in tudi 7, umetnimi gnojili. Za zimo bo trebn nekaj več krmske pese posaditi, da bodo imele krave več mleka in da bo trdi mlada živina bolje uspevala. Hlev bo treba pooraviti in očistiti, okna povečati in ga držati suhega.
Kaj pa na dvorišču? Gnojišče še ni v redu. Gnojnica se odteka v cestni jarek. Kokoši razmetavajo gnoj po dvorišču. To ni samo škoda za gospodarstvo, ker gre toliko redilnih snovi iz gnoja in gnojnice v /gubo, ampak to napravi na vsakega tujca, ki pride v hišo, najslabši utis. Tu bo torej treba v bodočem lehi nekaj ukreniti.
Tudi v svinjaku ni vse v redu. Prašiči ležijo v mrzlem blatu do kolen in potem so ni čuditi, če stare prašiče bolijo noge, mladi pa postajajo sajasti in hro-motni ter ginejo eden za drugim. Niti dobra krma ne zaleže dovolj pri tnko slabo držanih živalih. Manjka jim tudi svetlobe in zraka. V tem oziru bo treba svinjake preurediti ter napraviti še posebno teka-lišče za prašiče, da bodo lahko vsak dan nekoliko na svežem zraku.
V skednju, kašči, v shramba h , v k o z o 1 c i h in pri drugih gospodarskih poslopjih je marsikje še kaj popraviti, kar deia škodo gospodarstvu.
Kako je pa gospodaril na p o 1 j u in travnikih? Tudi tu je opaz.ti marsi-kako pomanjkljivost. Na njivah Je sicer zemlje dovOlj, toda s starim plugomnI mogoče globlje orati in povecaH rodovitno romeljsko plast. Pri oranju s starim dre-
vesom trpi tudi živina in orači. Treba bo kupiti moderen Sakov plug. ki gre lahko in tako globoko, kolikor ga naravnani, in mi zemljo izrstno obrača in drobi. Pri žitu ni bilo dovolj pridelka, ker je bilo premalo hlevskega gnoja. Sosed je imel krasna žita, ker jim je gnojil z raznimi umetnimi gnojili. Ajda je bila slaba, ker ni dobila superfosfata ali kalijeve soli, in pesa bi lahko bila mnogo lepša, da je bila pognojena s čilskim solitrom in pa kalijevo soljo. Sploh je tukaj na polju opaziti, da bi bili pridelki mnogo večji, če bi se njive bolje obdelale ln močnejše gnojile.
Kaj pa pravi sadovnjak: Tudi ta ni letos zadovoljil gospodarja. Sadja je bilo sicer precej na drevesih, toda kaj ko je bilo drobekeno in črvivo. Že pet let niso bila sadna drevesa obrezana in očiščena, tako da izgledajo kakor gošča. — Gnoja in gnojnice niso videla bogve od kdaj žc ne. Da so bila jabolka črviva, je bilo pa to vzrok, ker ni lani pozimi oziroma zgodaj spomladi škropil z arborinom proti pedicu in drugim mrčesom. Sosorl, ki je to storil, je imel krasno letino sadja, ki mu je vrgla lepe tisočake.
Vinograd je letos slabo obrodil. Bila je res slaba letina povsod. Toda kako to, da je sosed vendarle imel znatno lepše in več grozdja nego jaz? Njegove trte so bile jeseni mnogo krepkejše razvite in z zdravim lesom in listjem, medtem, ko se je mojim videlo, da so znatno slabejše. Sosed jih je pač bolj skrbno obdeloval, jim močno gnojil, večkrat okopaval in oplel, škropil jih in žveplal ter na ta način zbolj-šal letino že za prihodnje leto. Ker ni imel dovolj gnoja, je pognojil trte z umetnimi gnojili in sicer s Tomasovo žlindro, kalijevo soljo in čiskim solitrom. S tem si je okrepil svoje trte za par let v naprej...
V tem smislu bi moral vsak kmečki gospodar koncem leta pretresti svoje gospodarstvo in si obenem napraviti načrt za delo v prihodnjem letu. Marsikatero točko mu bo preiskati in ugotoviti uzrok neuspeha. Ce bo upošteval nauke, ki mu jih nudi taka kmečka generalna spoved, bo dosegel v bodoče gotovo bolje uspehe v svojem gospodarstvu.
Dobrovski kmet:
O novem ?n sfurem načinu oo^edellstva.
Da je kmetski stan izmed vseh drugih stanov najlepši, nnjprirodncjši in za obstanek človeštva najvažnejši, da daje vsakomur, kdor se z njim bavl, velilro telesnega in duševnega razvedrila, o tem ni potrebno podrobneje razpravljati. Zato vidimo po deželi girom naše kraljevine toliko lepo urejenih m marljivo obdelanih poljskih kultur z m.čniml vasicami in lepo praktično urejenimi posameznimi kmetski mi domovi.
Vsa ta lepo urejena m i vso skrbjo obdelana polja ne' zaostajajo, kar se racionel-neca kmetovanja tiče, prav nič za napredne -E kSLld drugih dežela, katerih pri-
S t. 26
rodne prilike »o večinoma ugodnejše od naših slovenskih In to je tisto, na kar m«, biti slovenski kmetovalec pred svetom ponosen. Da pa je dosegel do danes tako lepe uspehe, ee imamo zahvaliti raznim kmetijskim korporacijam, posebno pa delavnemu predvojnemu deželnemu odboru, ki se je /. vso eneigijo zavzel za gospodarsko ipovzdiRo podeželja. Vsi ti hvalevredni uspehi pabi biM malenkostni, če bi v resnici bil naš kmet tak, kot ga, žal, še danes smatrajo v gotovih krogih: starokopiten in nazadnjaški. Tako sodi« more le človek, kt ima od mladosti odtujeno duSevnoet, ki opazuje kmeta le površno, zato ao tudi »odbe tako malenkostne, površno in nestiokovnjaško. Glavni vzrok, da našega kmeta sodijo napačno, tiči v tem, 'ker ne obdeluje svojega polja na široko^ ne rabi v ta namen prirejenih strojev, kakor se to godi po drugih, toliko hvaljenih »naprednejših« državah, kjer so prirodne prilike uve-ljavile vrstno obdelovanj® zemlje.
Pa oglejmo ai stvar nekoliko od bliže. Sam sem preizkušal in proučil vse. o čimer sem tudi sam preje sodil stroko vnjaško. Pre-oral sem njive iz krajev n« široko in sem se lotil globokejšega obdelovanja 18—20 cm glo-bočine. Preoral sem takoj ipo vojni nad polovico njiv, si nabavil okopalni plug ter pričel saditi v vrsto vse okopavine. To sem Bl»-ril iz potrebe, ker sem bil ob domače delavne ljudi, posli pa so bili vedno bolj dragi. Pa vkljub temu, da sem zemljo ž« več let preje pripravljal na to z globokejšim obora-vanjem krajev v jeseni, Je prišlo pri oran ji na široko še vedno preveč mrtvice na površje, kar je množino pridelka pri žitu /a več let znatno poslabšalo.
Zeto zadovoljiv pa je W1 uspeh pri ok-pavinah, zlasti pri krompirju, katerega sem takoj v novem letu pridelal sfcono za trel-jino vež, kakor bi ga pridelal pri obdelovanju na kraje, dasi je bila njiva zelo površn i obdelana, ker sem hd šele začetnik v obdelovanju s okopa!nikom. V drugem letu je pričelo že par drugih za napredek vnetih gospo darjev orati na Široko in saditi okopavine v vrste. Uspeh je bil tudi prt njih zadovoljil, posebno še radi suhih let, ki no nastopila po vojnt. Tega načina obdelave se držimo še danes, kljub temu, da »o nastopila mokra leta, ker je komodne.fši, hitro izpeljtv v obdelavi in mnogo cenejši, medtem ko je sadenje na kraje zamudno in obdelovanje naporno.
Domneval sem, da smo s tem storili Beg zna kako zaslužno delo /a napredek poljedelstva. Danes, po sedmih letih vrstnega obdelovanja in opazovanja, sem prišel do sledečega zaključka: 1. Novega načina obdelovanja polja bi se bilo oprijeti povsod tam, kjer »e podnebne razmere prilegajo poljskim dotičnega okraja (veliko padavin — prodirna zemlja ali nagnjena, hitreje odtekajoča zemljišča). 2. Povsod tam, kjer ni pri rokah ali so v gospodarstvu predrage delovne inoči. Torej pri mladih ipoeestnikih, ki so navezani na tuje delovne moči, kateri posedujejo toliko polja, da ne morejo istega intenzivno obdelati. To pa le v krajih, kjer <lobn> obrode poljske okopavine in se iste v večjem obsegu pridelujejo kakor: krompir, ko-
niza, pesa itd. Pri zadnjih dveh je prvo oko-panje izvršiti raje na roko, posebno če ni zemlja čista in drobljiva, a okopalnik temu delu primemo preurejen. Skrbeh je treba la jesensko praho, spomladi pa orati, preden ee ruša zaraste, ker bi sicer bilo delo z oko-palnikom otežkočeno. Tudi odtok na koncu njive mora biti zadosten, da se zemlja po dežju hitro osuši, ker dela se uspešno le tedaj, ko živina zemlje ne stlači. Setev ajde po žito se na široko obnese dobro. Slabša pa je pridelek repe, kakor je tudi delo manj priročno in zamudneje nego pri s etri na li raje. To pa velja le tam, kjer vsled deževja močno raste plevel, s katerim se polnijo ob plečvi razori.
Prednost oranja na štiribrazdue kraje bi 1 ila upoštevanja vredna povsod tam, kjer je spodnja plast zemlje malo ali neprodirna, dosti cenenih delavnih moči; torej pri možnosti intenzivnega obdelovanja. Prednost takemu oranju dajejo stoletne izkušnje naših dedov. Te so sledeče: v krajih, kjer imamo temi jo težje prodirno ali nepredirno in na-morsko podnebje (veliko padavin), je odtok vode hitrejši, zato se zemlja hitreje osuši, pri delu ostane rahla, ker se ne stlači na površju, kar je za dostop zraka in razvoj korenin posebne važnosti. Gnoj se podorava rastlinam ugodneje, ker pride vsa množina gnoja v sredino kraja, kamor morejo doseči korenine vseh sadežev, ki rastejo na kraju. Iz sredine starega kraja pa se pri oranju obrnejo brazde tako, da pride starejši že razkrojem hlevski gnoj (humus), ki je vrlo važen /a hitro rast mladih rastlinic, na površino. Zato žito pri dobrem gospodarstvu tudi za razorom dobro lispeva. Sploh so sadeži na štiri brazdnih kra» Jih, kjer je zemlja težje prodirna. a nasprotno mnogo padavin, bolj sigurni, kar so potrdile in uveljavile stoletne izkušnje naših dedov. Zato tako obdelovanje naši gospodarji. ki obdelujejo s svojo lastno družino intenzivno svoja polja, ne bodo radi opustili, ker v intenzivnem ročnem obdelovanju je v najslabšem slučaju pridelek siguren vsaj lastni družini.
Našemu kmetu nI bilo nekdaj, kakor tudi n i danes postlano z rožicam). Ni pa vzrok temu ta, ker je neuk v svoji stroki in nazadnjaški, ampak pravi vzrok leži pač v tem, ker kmetu primanjkuje vsled slabega ustroja <>snovno ponavljalnih ozir. nadaljevalnih šol tiste splošne življengke naobrazbe, ki bi mu služila v borbi za njegov težko pridobljeni kruh. Iz tega vzroka ee drži le takega načina gospodarstva, ki mu istega zaaigura, ker le tako more biti siguren trdnemu obstanku v današnjih težkih gospodarskih časih. Zato je in bo odklanjal vsako komoditeto aH novo-tarijo, ki se priporoča po raznih tujerodnih receptih, ki »o oe že neštetokrat izkazali za »aše razmer© neprimerni, četudi so se s t rokovnjaško toliko priporočali. To pa ne značt, da je kmet nazadnjaški, če je tz teh in zgoraj navedenih vzrokov pri vsaki spremembi v gospod a rsrtvu skrajno previden.
Kes je, da bi se sedanji način poljedelstva dal tu pa tam znatno izpopolniti s primernejšim obdelovanjem, gnojenjem in kolo-barjenjem, ako se bodo meTodajni krogi ozirali na težko finančno 6tanje našega poljedelca in bodo po vzgledu predvojnega deželnega odbora dali v ta namen potrebni kredit kmetijskim podružnicam In tudi posameznikom, 81
/ftk Budilke In zlatnino
JSSfv kupite najceneje pri urarju L Vllhar, l,|ubl|ona,
j&ij* Sv. Petra e. »• (pri Zm.Jiktm rnosln).
ki bd si pridobili zaslug za izpopolnitev polje« delstva v dotičnem okraju. V ta namen bi vrlo dobro služila krajevna zasebna vzorna posestva, ki bi po navodilih okrajnih ekonomov imela nalogo, preizkušati, kateri način obdelave je za dotični okraj in razmere najbolj priporočljiv.
Želeti pa bi bilo, da bi tu šla davčna oblast posameznim posestnikom v slučaju cškodovanja po moči na roke, da se ne bi pra.vticiTalo tako, kot se je godilo v naši občini, ko smo bili obdavčeni ekozi vsa zadnja leta po tistem letu, ko smo imeli vsled suše izvanredno ugodno letino, med tem, ko se zadnja mokra leta pridelek nI obnesel teko ipovoljno.
To pa leži v nas samih: Bodimo poštenjaki, a ne škodoželjni — davčni ovaduhi.
Anton Janša, absolvent kmet. šole:
Pomislek na članek:
Novodobnost in naša kmetija.
Pisec že v uvodu svojega članka posveča vso snov predvsem absolventom kmetijskih šol.
No morem zanikati njegove sodbe, kako da se novodobnost v nekaterih slučajih radi pomanjkljive strokovne izobrazbe kru'o maščuje. Vendar pa pisec, kakor je razvidno iz njegovega članka, nima niti pojma, koliko strokovne izobrazbe in koliko temeljitega znanja si pridobijo kme-tiškl sinovi na kmetijski šoli.
Pisec v svojem Članku v kratkem besedilu pretrese obširno gospodarsko snov v posameznih panogah kmetijstva. Vendar pa njegov članek niti oddaleč ne dosega one vsebine specijalnih panog kmetijstva, ki jo strokovni učitelji prav temeljito in podrobno razlagajo kmotskim sinovom. Da bi pa absolvent kmetijske šole niti ne poznal vrste umetnega gnoja ter njegovega delovanja in učinkovitosti v zemlji pri posameznih rastlinah in bi tako rekoč mislil, da je samo ena vrsta umetnih gnojil, ki so uporablja kol hlevski gnoj, potem bi bilo pač najboljše, da bi se vse kmetijske šole ukinile, ker bi bila v tem slučaju država, kakor tudi kmetski stan na boljšem.
Po mojem mnenju danes že skoro vsak starokopitni hribovski kmet ve, da je umetnih gnojil več vrst in da se ne upo-trebljava kakor hlevski gnoj. Zatorej svetujem, da pisec v prihodnje posveča svoje članke onim kmetskim sinovom, ki niso imeli prilike pridobiti 6i strokovne izobrazbe v šoli. Omenjeno naj pa tudi bo, da se tudi med dobrim zrnom dobi seme, ki ne obrodi sadu In da se tudi najbolj spreten hribolazec lahko ponesreči ter pa de v globino.
Pravo gospodinjsko milo
|e naše milo »GAZELA«. Zakaj? Zato, ker j« sestavljeno iz takih snovi, ki ne kvarijo perila, ampak ga res temeljito čistijo In belijo.«
Obvetno signiranje hmelja.
Na podlagi zakona o zaščiti industrij, ske svojine jo kmetijsko ministrstvo v s po-razumu s trgovinskim ministrom izdelalo naredbo o obveznem 6igniranju hmelja. Najvažnejša določila te naredbo so:
V	svrho zaščite kakovosti hmelja, pri. pravljenega za izvoz, se predpisuje ob. vezno signiranje Istega, ki se ima vršiti pri izvozu potom posebnih znakov, predvidenih v tej naredbi. V ta namen bodo morala vsa organizirana hmeljarska društva v naši državi v svrho zaščite teh zna. kov ter na podlagi obstoječih zakonskih predpisov prijaviti svoje znake kot kolektivne žige pri upravi za zaščito industrijske svojine v Belgradu.
V	primerih, če hmelj Iz okoliša dru. štva ni standariziran in Če obstojajo razlike v kakovosti, ki se upoštevajo na inozemskih tržiščih bo ta razlika v kakovosti hmelja iz posameznih krajev označena v kolektivnem žigu doti o nega hmeljarskega okoliša.
V	žigu se ima oznučiti leto produkcije, zato se hmelj različnih letnikov ne smo mešati in označiti kot hmelj enega letnika. Prav tako ni dovoljeno mešanje hmelja raznih okrajev. Kolektivni žig more staviti samo na hmelj čl?nov društva, ki je po predpisih prepariran in konzerviran. Za izvoz pripravljeni hmelj se mora istočasno plombiraH in opremiti i žigom ter uverenjem, ki mora imeti vse podatke, ki so razvidni iz žiga. Uverenje iadn pristojno hmeljarsko društvo in mora biti podpisano po dveh zapriseženih članih društva. Hmelj društvenih članov, ki <-e no preparira in baše v skladiščih, se more plombirati in žigosati le tedaj, če je komisija ugotovila, da odgovarja predpisom o klasifikaciji hmelja.
Prav tako se vrši obvezno signiranje kvalitetnega, za izvoz pripravljenega hmelja nečlanov društva, ki odgovarja predpisom o klasifikaciji, kakor tudi pogojem za plombiranje, toda z razliko, da morajo biti znaki, s katerimi nečlani oznamujejo svoj hmelj, zaščiteni na ime njihovega podjetja pri upravi za zaščito industrijske svojine,
Denar
g Vrednost denarja 27. t. m. Stanje večine valut je bilo stabilno. Edino italijanska lira je nazadovala, ko je italijanska vlada liro stabilizirala na zlati podlagi po nižjem kurzu. Dinar v Curihu je vedno stalen na 9.13 centimov. Na ljubljanski borzi so se plačevale tuje valute kako* sledi: 1 angleški funt 276.90 Din, 1 ameriški dolar 56.68 Din, 1 holandski goldinaj 22.98 Din, 1 nemška marka 13.56 Din, 1 Švicar, frank 10.95 Din, 1 madjarski pcngl 9.99 Din, 1 avstrijski šiling 8.01 Din, 1 italijanska lira 2.98 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 čehoslovaška krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.75 Din, 1 bolgarski kv 0.41 Din, 1 rumuniskl lej 0.35 Din. - Pi"0" mota Je bilo v zadnjem tednu na ljubljenki borzi nad 18 milijonov dinarjev.
g Italijanska lira ustaljena. Italijanski ministrski svet je z veljavnostjo od 22. t. m. ustalil liro pri tečaju 19 lir za 1 dolar (1 lira = 2.98 Din), določil na tej višini Elato pariteto in bo torej 1 zlata lira vredna 3.66 papirnatih lir (= 10.92 Din). Po tem dekretu je Banka d' Italia od tega roka nadalje obvezana zamenjati svoje bankovce z odgovarjajočo kovinsko vrednostjo. — Da je ministrski svet tako nenadoma izvedel ustalitev lire in sicer na nižjem tečaju nego je to prvotno nameraval, pomenja to, da je moral vsa j deloma upoštevati želje gospodarskih krogov, ki eo zahtevali še nižji tečaj, da bi se mogla dvigniti produktivnost in izvoz. Vendar je ta popust premajhen, da bi mogel ugodno vplivati na izvoz industrijskih izdelkov. Ta ustalitev lire bo vsekakor dobro vplivala na razvoj jugoslovansko-italijanske trgovine, ker bo odstranjena negotovost in podana podlaga za normalno kalkulacijo.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. V zadnjem tednu je bilo le malo prometa, ker se je konzum že prej kril za praznike. V kolikor se je prodalo blaga, so veljale cene za 100 kg pri vagonskih dobavah postavljeno v Ljubljano: Pšenica baška 347.50—352 Din, sremska 345—347.50 Din, slavonska po 342.50—345 Din. Koruza baška stara po 272.50 Din, nova umetno sušena po 267.50 Din, času primerno 3uha po 252.50 Din. Moka baška >0g« v Ljubljani plačljivo po prejemu 500 Din. — Les: Lesna kupčija je sedaj bolj mirna.
V	kolikor se je prodalo blaga, veljajo cene za kubičen meter lesa postavljenega v vagon na nakladalni ali obmejni postaji. — Cene so bile: Testoni franko vagon Sušak po 520 Din, deske, smreka, jelka, na nakladalni postaji 500 Din, bukovi plohi ne-obrobljeni na nakl. postaji 450 Din, hrastovi neobrobljeni plohi franko vagon Sušak 1050 Din, isti obrobljeni, paralelni fko vagon meja 1325 Din, bukova drva suha na meji po 22 Din za 100 kg.
g Lesni trg. Položaj na domačem tržišču ie miren. Ker se je končala gradbena doba, ni doma povpraševanja po lesu, pač pa gre nekoliko v inozemstvo. Večja podjetja lesne industrije so prejela naročila iz Madjarske, Grčije, Italije, Španije In Francije. Dosežene cene so manj zadovoljive. Na italijanskem tržišču se občuti predvsem vpliv avstrijske konkurence, deloma tudi nekak gospodarski bojkot, ki ga hoče Italija uvesti proti naši državi. Ta bi znal imeti slabše posledice za Italijo nego za našo državo.
g Tržišče hmelja. Na nurnber-Š k e m hmeljskem tržišču je kupčija mirna, cene nespremenjene. Za izbran haller-tauski hmelj je bila dosežena izjemna cena 315 mark za 50 kg (82.50 Din za kg).
V	S a v i n j s k i dolini se prilike se niso zboljšale, pač pa deloma še poslabšale. Cene za dobro blago se gibljejo med 20-25 Din. V zadnjem času se je kupno več partij celo samo po 15 Din za kg. t<es čudno je; da se tukaj držijo cene ki niso v nikakem razmerju s svetovnimi cenami.
Hmeljarsko društvo bi moralo dognati vzroke tega nerazmerja cen. - Bačko tržišče ne kaže posebnih sprememb. Hmelj se plačuje od 5—35 Din za kg. Vendar je kupčija v splošnem bolj mrtva.
g Tržišče s kožami. Na tržišču sirovih k o z je kupčija čvrsta. Ker tvornice usnja obratujejo sedaj zopet v polnem obsegu, je povpraševanje znatno in so tvornice pri-morane pristati na višje cene. Za kg noti-rajo: lahke goveje kože, do 30 kg težke, po 20 Din, težke po 22 Din, telečje kože 27 do 28 Din, brez glave s kratkimi nogami po 34—35 Din kg. Na tržišču usnja so cene zaenkrat ostale nespremenjene. Plačuje se za kg: vaš-polovice 53—57, težke 58—G0 Din, kruponi lahki 66—69, težki 71 do 75 Din, vratovi lahki 38—42, težki 36 do 38 Din, kravine rjave 88—95 Din, črne 85—95 Din, pitlingi rjavi 108-120, črni 102—114 Din za kvadrat, kravji boks 15.50 do 20.95 Din, telečji boks 17.50—25 Din.
g Vinska trgovina. Vinska kupčija v Sloveniji jc v splošnem dovršena, kajti v prvih rokah jc le malo več vina. Večje trgovine in gostilničarji so se že založili. Cene, ki so se v zadnje plačevale za letošnji pridelek, so se vrtele od 8—10 Din. Izjemno dobra sortna vina so se pričevala po 12—14 Din.
V
M sta.
ŽIVINA.
g Živinski sejem v Mariboru. Na ta živinski sejem je bilo prignanih: 8 konj, 12 bikov, 131 volov, 524 krav, 4 teleta, skupaj 739 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 8—8.50 Din, poldebeli 7—7.50 Din, vprežni voli 6.25 do 7 Din, biki za klanje 6—7.25 Din, klavne krave debele 7—8.25 Din, plemenske krave 6—6.75 Din, krave za klobasarje 3.73 do 4 Dn, molzne in breje krave 5—6 Din, mlada živina 7—8 Din. Prodanih je bilo 279 komadov, od teh 42 za izvoz v Avstrijo Mesne cene so bile: goveje meso 10—18 Din, telečje 15-22.50 Din, svinjsko 17 do 27.50 Din. Kupčija je bila srednja.
g Prašičji sejem v Mariboru. Zaradi nugodnrga vremena je bil dogon prav slab in je znašal samo 86 prašičev, med katerimi ni bilo nobenih 5—6 tednov starih. Povprečne cene so bile: 7-9 tednov stari 180—200 Din, 3—4 mesece stari 350 do d00 Din, 5—7 mesecev 450—180 Din, 8 do 10 mesecev 550-650 Din, 1 leto 1000 do 1200 Din komad. Za kg žive težejse je pla-gevaIo 10—11.50 Din, mrtve teze 15-17 Din. Prodalo se je 52 komadov.
g Zaklana živina v l. 1926. Po statistiki kmetijskega ministrstva je bilo v letu 1926 zaklane živine: l^ bikov, 107.050 volov 31.394 juncev, 123.074 krav, 53.09o [im?c 317.768 telet, 661 bivolov, 362 bivo- |
c 450.278 ovac, 676.880 jancev, 205 546 jarceV, 93.882 koz, 593.096 svinj, 92.402 prašičev in 1453 konj.___
Darila z« Novo"leto
„0 nitanih cenah • rohavtc^ nogav ce »ton« robci, krnvaie, lino damsko trlKO £ertIo. <1i^» mil«, »orbS«. Jipke - pn |
3oiis5 Peteline, LfubSlana ,
blizu Prešernovega spomenika .
Razno.
g Vinska razstava In sejem v Ljutomeru. V dneh 6. in 7. januarja 1928 priredijo ljutomerski vinogradniki v dvorani predsednika gostilničarske zadruge Julija Strasserja vinsko razstavo in vinski sejem. Razstava je namenjena predvsem ljutomerskim vinogradnikom v svrho čim boljšega spoznavanja in negovanja tvojega vinskega pridelka, vinski sejem pa v dosego čim ožjih stikov z vinskimi odjemalci, ki so navajeni na izborna ljutomerska vina. Za drugi dan razstave je določeno nazorno predavanje o vinogradih in sadnih škodljivcih s filmom po ameriškem vzoru, kar bo za vse posetnike zanimivo. Da se obisk te razstave omogoči čim širši publiki, je razstavni odbor določil vstopnino s katalogom in kupico vred samo na 10 Din.
g Soboslikarski tečaj v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenccv v Ljubljani namerava prirediti skupno z umetniško šolo »Probudo« šolski odsek, enomesečni celodnevni soboslikarski tečaj za ljubljansko oblast, ki bi se pričel s 16. januarjem 1928. V tečaju bo poučeval g. prof. Saša Šantel teoretične predmete, praktičen pouk bo pa prevzel slikarski mojster g. Josip. Božič. Vsi interesenti naj prijavijo svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg 10-1., najkasneje do 12. januarja 1928.
g Tečaji Urada za pospeševanje obrti kraljevine SHS v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani je nakazala Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani večji prespevek, s katerim mu je, vsled izčrpanja uradovega kredita, omogočila prireditev čevljarskih prikroje-valnih tečajev na Vranskem in v Kamni-ku. Oba tečaja se bosta vršila zaporedno po novem letu. Nadalje bo priredil Urad ! za pospeševanje obrti v Ljubljani damski ! in moški krojaški prikrojevalni tečaj. In-! teresenti — mojstri in mojstrice, pomočniki in pomočnice — naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pismeno v pisarni urada, Ljubljana, Krekov trg št. 10-1. 0 pričetku tečaja bodo vsi udeleženci pravočasno obveščeni._
Jablana.
(Nadaljevanje.)
Marsikateri od teh poznejših prepirov se je že davno srečno ali nesrečno končal, pravda o jablani pa se je vlekla brez konca naprej kakor kača. Ne vem, kaj je bil vzrok tej zavlačitvi, ali je mogoče ta prepir postal lasinina posestva, ali pa je stri na poli njegovega pravilnega poteka kak dokaz, ki ga ni bilo mogoče doprinesti — ne vem, ne razumem se na te stvari. Go-tovo pa jc to, da je Prohazka dosedaj pn vsakem obisku vprašal: »Kako daleč pa smo, prosim, z jablano? »Kmalu bo dokazovanje končano,« mu je odgovoril od-dvetnik. — »Naj stane kar hoče, — le naprtite ji mnogo stroškov.«
Ni bilo čudno, da )e želel dobri Pro-hazka svoji sosedi vse najslabše. Kot vdovec brez otrok in posestnik lepega grunla
bi laliko užival popolno zcmsko srečo, ako mu ne bi zla usoda namerila za sosedo baš Brhcabko. Ta mu je v resnici grenila življenje. Na treh straneh je mejilo njegovo posestvo na njeno, toda to ni bil iskren objem ljubezni sosedov, temveč objem lačne zveri, ki steza svoje smrt prinašajoče kremplje po svoji žrtvi, Meje tega posestva niso tvorile mirne, mrtve črte, temveč predmet, od vseh strani poželjivo napadan. Mejniki so vzbudili sumnjo, da se od leta do leta pomikajo naprej. Da, celo hiša sosede Brhcabke, z lepo gostilno se je zdela Prohazki kot da se steguje proti njegovemu posestvu, njeno ostrešje, kot da se mu zaničljivo posmehuje in njene buče silijo v njegov vrt.
Jaz seveda ne vem, kdo je bil v tem slučaju ovca in kdo volk; toda gotovo je, da je del pisarne sprejemal Prohazkova opisovanja položaja z dvomljivim smehljajem. Ta smeh tudi tedaj ni izginil, ko je Prohazka svečano prisegel, da ga bo nemirna soseda privedla tako daleč, da bo prodal svoje posestvo ter se izselil kam v Rusijo ali Ameriko. Teh neprestanih prepirov da je že preko ušes sit, ta ženska da je pravi satan, ki ima na vesti predčasno smrt svojega moža in lahko bi povedal o njej stvari, da bi se človeku ježili lasje.
Medtem je sledila pravda pravdi. Šele nedavno jc bil tram, ki ga je predrzna soseda za dobro ped pomaknila v ozračje Prohazkovega posestva, sodnijskim potom srečno zopet pomaknjen na prejšii/e mesto in že je vložil Prohazkov zastopnik novo tožbo radi motenja posesti, ki jo je povzročilo nasilno izruvanje dveh drogov neke ograje. Začel je zadevo vedno s tem, da je napravil na sredo pole piko z beseaami: »Tu stoji torej jablana —«
»Je stala,1- ga je popravil, kakor ze večkrat prej, Matija Prohazka.
Pripomniti moram namreč, da nesrečna jablana ni dočakala konca pravde. V neki viharni noči je izginila z zemeljskega površja od strele zmleta, svečano in lepo kakor bleščeč meteor. To pa ni niti najmanj vplivalo na pravdo, ki je šla brezbrižno preko podrtega, ožganega drevesa svojo počasno, svečano pot. Za njo je jablana šc vedno stala, za njo je zelenela, cvetela in rodila kisel sad — quod non est in aetis, non est in mundo!'
Nekaj dni po vložitvi te tožbe, se je Prohazka zopet pokazal v pisarni;
»Tožba je že vložena,« ga je nagovoril njegov pravni zastopnik. »Ali ste preskr-
Kar ni v spisih, t<.ga ni n« svelu.
beli za to, da se ne bo nihče dotaknil stvari?«	A'
»Drogova težita tako, kot sta padla.«
»Dobro. Gre za to, da bo dobila ko-misija pri ogledu na licu mesta čim najbolj verno sliko o motenju posesti.«
(Toda pri tej stvari je neka neprijetnost, gospod doktor.«
»Kakšna pa?«
»Skozi odprtino v ograji — veste — prihajajo kokoši v celih jatah z njenega dvorišča na moj vrt in mi delajo velikansko škodo. Moja ranjka žena je imela zelo rada perutnino in tudi jaz rad gledam ru. menkaste goske, pegaste piške, ki se gne-tejo okoli stare kokoši. Toda Brhcabka pa tudi tu ne pozna meje.
Njeno dvorišče je pravi perutninski hlev. Vse križem se gnetejo petelini, ko-puni, kokoši, purani in gosi. A ona jih ne goji radi zafcave ali dobička, ne, ampak samo zato, da me do smrti jezijo od zgodnjega jutra do poznega večera s svojim vpitjem in kokodakanjem, da zahajajo preko ograje v moj vrt, mi ga pustošijo, da se Bogu usmili.
Izredno veliko truda
si prihranit«
ako pri pranju uporabljate »aun,
MILO .GAZRI.A«.
Kako le kmet udarjen pri cenah.
Gospodarska In socialna slika. — Napisal Fran Erjavec.
(Nadaljevanje.)
Pridelki				Potrebščine			
	Enotna osna		Torej je zviAala za %		Enotna cena		Torol
Vrsta	t.itn T 1 kronali	1.1K6 v dinarjih		Vrsta	1. i;r>J v tronnh	1. lMfi v dinarjih	se Je /.višal a »a * «
pšenica	0-21	350	6.600	testenine	0-60 |	lf—	7.300
rž	0-17	2*70	6.300	kara	2-50 |	62--	9.900
jeCmen	0*16	2-40	6.000	kavina primes	036	20-	22.200
ajda	0-22	3-50	6.300	sladkor	072	16--	8.900
koruia	0-18	220	4.800	rlž	0-16	9-—	22.500
fižol	0-30	4-25	5.600	olje	1-44	20-—	5.600
krompir	0-05	1-50	12.000	sol	0-22	3--	5.500
zelje	0-03	0-75	10.000	petrolej	0-38	7-	7.400
deteljno seme	1-30	30--	9.200	klobuk	3-—	KiO--	13.000
seno	070	1 —	5.700	čevlji	13-	250* -	7.700
vino	040	T—	7.000	hlutevina	2 —	40'—	8.000
jabolka	0-07	3-—	17.100	polvolneno bi.	1-60	56'—	14.000
hruške	010	5--	20.000	volneno blago	3-50	180'—	20.500
govedo	0-85	T-	3.300	konienina	0-80	13'—	6.500
prašiči	0-95	10 —	4.100	kambrik	0-90	17'-	7.500
okr. smrek, les	30'—	210 —	2.800	polk. železo	0-24	3'50	5.800
bukova drva	14-	125-—	3.600	Tunina žlindra	0-07	1'42	8.100
okr. hrastov les	46-—	|400-—	3.500	mezda kosca	2-—	25-	5.000
seveda nujno moralo vplivati tudi na izdatno poslabšanje njegovega gospodarskega jx>io'/.aja. To nam nazorno kaže naslednja razpredelnica:
Potrebščine				Pridelki			
	Knot:ia oenn v dinarjih		TuroJ •o Je 7.ul/.ala x«		F.notna cena ▼ dinarjih		ToruJ KO Jf »nt tal t »
Vrsta	poleti i. ISM	poloti 1. 1501!		Vrsla	poleti 1 19:15	polnit 1.192«	
sol	4-	3"—	25-—	pSenica	4-60	3-50	24'-
olj«	25'—	20--	20-—	koruza	3-25	2'20	32'3
kava	70--	62'-	11*2	tižol	6"-	4'25	29'2
sladkor	20 —	16-	20"—	krompir	1-75	1-25	28-
petrolej	T—	7 —	—	zelje	2'50	0-75	70'-
ievlji	325-—	250-—	23-1	sadje	4--	3-50	12*5
polvolneno bi.	70'—	5r>'—	20--	vino	I0-—	T—	30--
bombaževina	19'-	17-	10-fi	goveja živina	13-	T—	46'2
podk.želero	7 —	350	50-—	prašiii	25—	10-	(X)'—
kalijeva sol	1-50	1-60	-	okr. smrek. les	325'—	210-	35'4
mezda kosca	25 —	25 —	—	bukova drva	175 —	125 —	28'6
Slabo gospodarsko politiko države nam jasno izpričuje dejstvo, da so zadnja leta stalno naraščali vsi davki, dočim je cena kmetiških pridelkov — padala. Še očitneje nam kaže za kme-tiški stan slabo državno gospodarsko politiko dejstvo, da so se cene kmetiških potrebščin napram predvojni dobi bolj povečale, nego pa cene p r i d • 1 k o v, kar je 7»
Iz tega pregleda prav jasno vidimo, da so se cene kmetovih skoro vseh potrebščin napram predvojnim časom mnogo boli dvignile nego pa cene njegovih pridelkov. Posledica tega je, da ima kmet razmeroma manjše dohodke in večje izdatke, nego jih je imel pred vojno, zaradi česar seveda tudi gospodari mnogo težje. Ce pa pomislimo, da so razen tega tudi davki razmeroma večji, nego so bili pred vojno, je jasno, da vodi to le v — polom našega kmetijstva.
Isti pojav opazujemo tudi v samih povojnih letih. Draginja, oziroma razvrednotenje našega denarja je doseglo svoj višek 1. 1923. Od tedaj so cene nekoliko padle in se 1. 192.6' nekako ustalile, a zopet na škodo kmeta, kakor nam kaze sledeča razpredelnica.
Od 1. 1923. so torej padle cene kmetijskih p r delkov prav znatno bolj nego njegovih potrebščin, a davki so se pa celo občutno povečali, iz česar jasno sledi, da gre gospodarski položaj našega kmeta tudi v samih povojnih letih vedno bolj na slabše-