ANNALES 14/' 98 izvirno znanstveno delo UDK 904(497.4 Sermin) OSTANKI ZGODNJERIMSKIH ZIDANIH STRUKTUR NA SERMINU (Mestna občina Koper, Slovenija) Poročilo o arheoloških zaščitnih izkopavanjih v januarju 1997 Andrej GASPARI SI-1000 Ljubljana, Štefanova 1 S IZVLEČEK Prispevek opisuje rezultate zaščitnih arheoloških izkopavanj na Serminu pri Kopru v januarju 1997. Med II; raziskavami so bili odkriti ostanki rimskih zidanih struktur in redki predmeti drobne materialne kulture iz prvega stol. ?;/' ' n. št. Terase in zidovi, grajeni v suhi tehniki, predstavljajo prve arheološko dokumentirane, dobro ohranjene ostanke Sil arhitekture iz zgodnjecesarskega obdobja na območju Semina. Verjetno gre za sledove gospodarskih objektov, ki 0' tih morda lahko povežemo z bližino pristanišča. §§¡ Ključne besede: Sermin, arheološka izkopavanja, rimsko obdobje, zidovi, arhitektura UVOD TERENSKI IZVIDI £ Dominantna in strateško pomembna lega serminske- Glede na rezultate zaščitnih izkopavanj v letih 1987, ; ga griča ob izlivu Rižane v morje je, po dosedanjih ugo- 1990 in 1991 smo na prostoru, predvidenem za gradnjo, $¡|S'tovitvah, vplivala na človeško poselitev že od neolita izkopali pet sond dimenzij 7 m x 2 m. Zaradi izredno f§gi naprej. Naše vedenje o arheoloških sledovih preteklih debelega recentnega nasutja smo prekinili ročni izkop v '• dogajanj ;e povezano predvsem z živahno gradbeno prvih treh sondah. Po dodatem ogledu mikrotopografske !};'; aktivnostjo v preteklih desetletjih, ki je na eni strani situacije smo se odločili, da sondi 4 in 5 postavimo Sip zn/namovala podobo Sermina, obenem pa omogočila izven območja umetno zvišanega terena, saj kljub stroj -§|S' Vsai delen vpogled v njegove zemeljske plasti. nemu izkopu nikjer nismo dosegli orne zemlje, ki je - Med letošnjimi sondiranji na jugozahodnem delu predstavljala površino pred gradbenimi posegi. Delo na v; serminskega griča smo odkril i pomembne ostanke zgod- prvih treh sondah smo zaradi naštetih razlogov opustili, .njenmskih zidanih struktur, ki so jih spremljali sicer Tudi druga od dveh naknadno prestavljenih sond številčno skromni predmeti drobne materialne kulture. (sonda št. Si, narejena na njivi tik ob Rižani (južni rob Medtem ko so dosedanja zaščitna izkopavanja prinesla bodočega gradbišča), ni posegla v arheološko pomembna dan predvsem obilico premičnega arheološkega gra- ne plasti. Stratigrafijo sonde sestavlja več plasti temno-diva, smo imeli tokrat prvič priložnost dokumentirali rjave zemlje, ki predstavljajo sledi preteklega navažanja ostanke zidov. Ker so bih izsledki dosedanjih terenskih orne zemlje na teren z neplodno mastno ilovico tik ob raziskav publicirani v monografiji (Horvat et. al., 1997), novi strugi Rižane. V treh premešanih plasteh smo tiskani v času tokratnih izkopavanj, smo se zaradi za- odkrili tudi nekaj fragmentov poznosrednjeveške in re-nimivosti odkritja odločili, da objavimo še rezultate na- centne keramike, ki je sem zašla verjetno pri gnojenju z ših raziskav.1 domačimi odpadki. V globini od 1,2 m do 1,5 m (0,03 Zaščitne arheološke raziskave so bile opravljene na območju, predvidenem za gradnjo Avtopolnilnice Sermin (pare. št. 5811/!, 5812, 5013, 6018/2, 5828, k.o. Bertold), in sicer na podlagi vloge investitorja, podjetja Istrabenz Koper, ter v skladu z Zakonom o naravni irt kulturni dediščini. Terenska dela so potekala mod 6. in 29. januarjem 1997 pod vodstvom zunanjega sodelavca MZVNKp Piran dipl. arheologa Andreja Gasparija. 99 ANNALES 14/' 98 Andrej CASPAR!: OSTAKl ZCODNIERIMSKIH ZIDANIH STRUKTUR NA SE RM! NI i . , «MOfr SI. T: Območje sondiranja MZVNKD Piran leta 1997 na Serminu glede na predhodna izkopavanja. Dopolnjeno po Horvat et al. ¡997, si. 9. Fig. 1: The area of trenching by the Inter-regional Office for the Protection of Natural and Cultural Heritage Piran in 1997 at Sermin in wciv of the earlier excavations, Supplemented according to Horvat etal. 1997, Fig. 9. m - 0,2 m nadmorske višine: odslej rimv) smo naleteli na čiščenjem njive. sivozeleno ilovnato podlago, takoj zatem pa je sondo Pod humusom se nahaja od 0,4 m - 0,8 m debela zalila voda. plast navožene svetiorjave ilovice, pomešane z večjimi,; kamni, betonom in odpadki. Plast je bila nasuta ob SONDA 4 gradnji rezervoarjev okoli leta 1970. Debelina plasti pari da od 0,3 m na zahodnem delu do 1,3 m na vzhodnem Sondo smo izkopali na blago nagnjenem pobočju ob delu sonde, kar dokazuje, da je nasipanje odpadnega njivi, na južnem robu območja, predvidenega za novo- materiala segalo nekje do zahodnega dela raziskovane gradnjo. Šiiši topografski položaj sonde označuje podol- površine. govat zaobljen hrbet, ki se od vznožja serminskega Pod navoženo ilovico smo končno naleteli na po- hriba blago spušča proti zahodu, sonda 4 pa je po- višino nekdanje orne zemlje na višinah med 3,6 m in stavljena prav na njegovem severozahodnem robu in je 2,7 m nad morjem. Plast iemnorjave 2emlje, debela usmerjena v smeri jugovzhod - severozahod. Sondo med 0,15 m in 0,6 m, je vsebovala množico recentnih prvotne velikosti 7 m x 2 m smo glede na sprotne od- odpadkov in manjše število odlomkov rimskodobnih ločitve povečevali do končne velikosti 7 m X 17 m, strešnih opek - tegul. skupno pa smo v njej raziskali 104 m*'površine. Po odstranitvi orne zemlje se je skoraj na vsej Ob začetku izkopa sonde je nadmorska višina povr- površini sonde pokazala velika kamnita groblja, ki je šine humusa segala od 3,5 rn do 4,59 m. Humozna plast dala slutiti, da se ped njo skrivajo kamnite strukture, enotne debeline 0,05 m - 0,1 m je sestavljena iz pre- Pravilnost domneve je kmalu potrdil izkop. Preden pre- pcrelega rastlinja in odpadkov, na nekaterih mestih pa idemo k opisu kamnitih struktur, ki smo mu zaradi je prekrita s kamnito grobljo, ki se je nabirala med preglednosti dodali še podatke o nadmorskih višinah, se 100 ANNALES 14/'98 Andrej CASPAR!; ÜSTAKI ZCODNIŠKIMSKIH ZIDANIH STRUKTUR NA SERMINU .... 99-106 Sl. 2: Položaj sonde 4 na Serminu 1997. Fig. 2: Position of Trench 4 at Setmin in 1997. 101 ANNALES 14/' 98 Amlre; GASPARI : OSTAKI ZGODNIERIMSKIH ZIDANIH STRUKTUR NA SERMINU .... 99-106 'fe. ■.».'•i- S5 , P® B ffSgf ■■ I Si ■ ■ si I 1 wsr. mM Tab. 1: Keramika. Sermin, Sonda 4, 1997. Tab. 1: Pottery. Sermin, Trench 4, 1997. ?Mk I .ÂÏ X^iîI: ' ■• • . .....! - 102 ANNALES 14/' 98 Awliej GASPARI OSTAKIZCOONjERIMSWHZIDANIH STRUKTUR NA SfRMINU .., 9ÍÍ-I06 Ijišča so bili zidovi v zgornejm jugovzhodnem delu son- KATALOC IZBORA NAJDB de ohranjeni zgolj v višini ene vrste kamnov, medtem ko je višina zidu v severozahodnem deiu sonde znašala (Okrajšave: ohr. v. - ohranjena višina; š. - širina; r. p. 1,2 m. Zaradi naklona podlage se je zemlja akumulirala - rekonstruiran premer) predvsem v zahodnem delu sonde. Deloma so jo pred nadaljnjim odnašanjem zavarovali zidovi, za katere se T. 1:1; kuhinjska keramika: lonec; fragment ustja z zdi, da so služili predvsem za terasiranje zemljišča. To ramo; izdelan na lončarskem vretenu; okras na rami velja za zid 1, ki poteka skoraj po celotni dolžini sonde posode v obliki pasov tankih vrezov; oranžnorjave (dolžina 13 m, višina od 0,1 m oz. 1 vrsta kamnov - 2,7 barve: porozna; oksidacijsko žganje; r. p. 10,6 cm; ohr. m na jugovzhodnem delu sonde do 0,5 m oz. 5 vrst v. 3,6 cm. kamnov - 2,2 m nmv na jugozahodnem delu sonde), T. 1:1; kitchenware; pol; fragment of a mouth with katerega kamni na S strani tvorijo dokaj navpično linijo shoulder; made on potter's wheel; decoration in the - fronto, za njim pa je bila za izravnavo nasuta ilovica, form of thin incisions on vessel's shoulder, orange- pomešana s kamni. Izravnava v višini od 2,2 m do 2,6 brown; porous: oxidant baking; reconstructed diameter m nmv. razen natančneje zloženih manjših kamnov v ,10 6 cm; preserved height 3.6 cm. vzhodnem delu (površina 3 m x 2,1 m; tlak ?}, ne daje T. 1: 2; kuhinjska keramika; lonec z izvihanim ust- vtisa, da bi bila natančneje izdelana. Na vzhodnem rojem; fragment ustja; izdelan na lončarskem vretenu; bu se natančneje zloženi kamni po višini navezujejo na rjavooranžne do temnosive barve; r. p. 16,8 cm; ohr. v. flišno podlago, na zahodnem pa se končajo v ravni črti 2,6 cm. pravokotno na podporni zid. Terasiranju zemljišča je T. i. 2; kitchenware; pot with turned down mouth; služil tudi zid 2, ki smo ga lahko sledili samo v mouth fragment; made on potter's wheel; brown-orange vzhodnem delu sonde (dolžina 7 m, višina od 0,7 m oz. fo dark grey; reconstructed diameter 16.8 cm; preserved 4 vrste kamnov -2,93 m nmv na severovzhodnem delu height 2.6 cm. sonde do 0,2 m oz. 1 vrsta kamnov - 2,28 m nmv). T. 1: 3; kuhinjska keramika; lonec; fragment ostenja Zunanja - severna fronta je zgrajena nad manjšim prez ramo; izdelan na lončarskem vretenu; rjavooranžne lomom v flišni podlagi, s čimer so pridobili nekaj višine, do temnosive barve; ohr. v. 2,5 cm.; š. 2,9 cm. Notranjo stran domnevno podpornega zidu je zapol-T. 1: 3: kitchenware; pot; fragment of pot wall with njevala ilovica, pomešana s kamni, ki je segala do naj-shoulder; made on potter's wheel; brown-orange to dark višje vrste kamnov v zidu. Minimalne višinske razlike grey; preserved height 2.5 cm; width 2.9 cm med spodnjim nivojem zidu 1 in zgornjim nivojem zidu T. 1: 4; fragment ustja in ostenja manjšega do sred- 2 potrjujejo, da je spodnji zid podpiral teraso, ki je n;e velikega eno - ali dvoročajnega vrča; svetlooranžne horizontalno segala do zgornjega zidu I. Zid 3 (viš. 0,1 Barve'; oksidacijsko žganje; izdelan na lončarskem m oz. 1 vrst kamnov - 3,0 m nmv na jugovzhodnem de-vretenu; porozon; r. p. 8 cm; ohr. v. 8,9 cm. lu sonde do 0,8 m oz. 5 vrst kamnov - 2,52 m nmv v T. 1: 4: fragment of mouth and wall of a small to vzhodem delu sonde) poteka nad (južno) zidom 2 in za-medium-sized single- or double handed pot; light hodno od zidu I v dolžini 14 m, sprva v smeri zidov 1 orange; oxidant baking; made on potter's wheel; porous; in 2, kasneje pa polkrožno zavije proti jugozahodu. Tam reconstructed diameter 8 cm; preserved height 8.9 cm. se ne priključi zidu I, temveč se odsekano konča, tako da __znaša presledek med zidovoma 0,4 m. Na zid 3 se po vsej verjetnosti navezuje tudi skupina večjih neobdelanih kamnov, brez reda naloženih drug preko drugega, velja spomniti, da je bila na istrski obali ob začetku znotraj t. i. polkrožncga prostora (npr. 0,45 m x 0,3 m x antike morska gladina okoli 2 m nižja kot danes (Koz- 0,15 m). Pod in med bloki je ležala od 0,02 do 0,2 m ličič, 1966, 140!. debela kulturna pfast temnorjave barve, ki je vsebovala Na širšem območju izkopnega poija litološko osnovo školjčne lupine, drobce oglja, maloštevilne močno frag- predstavljajo flišni sedimenti svetlorjave do sive barve, meni ¡rane drobce lončenine in le en fragment ustja lon- Nadmorska višina podlage pada od najvišjega jugo- ca. Vzporedno z zidom 3 in nad (južno) od zidu 2 poteka vzhodnega dela sonde (2,9 m nmv) proti najnižjemu zid 4 (dolžina 10 m, višina 0,2 m oz. dve vrsti kamnov- severozahodnem delu (0,95 m nmv). Površina flišne 2,83 m nmv na vzhodnem deiu sonde do 1,1 m oz. 12 podlage je kompaktna, enotna ploskev, ki ima le nekaj vrst kamnov - 2,72 m nmv). S padcem terena raste tudi manjših prelomov. Tem prelomom so uspešno prifa- njegova višina., ki celo preseže najvišjo teraso. Kot pri godil; tudi zidove, ki so povsod postavljeni neposredno ostalih zidovih je zunanja fronta navpično izdelana na "a flišno podlago. Zidovi so grajeno izključno v suhi severni strani, za njo pa je polnilo - izravnava iz ilovice, tehniki iz neobdelanih pravokotnih, večinoma enako- pomešane s kamni Zdi se, da tvorita zidova 3 in 4 celoto memo velikih (od 0,15 m x 0,1 m x 0,05 m do 0,4 m x v smislu na terasi postavljenega dvojnega zidu z vmes- A2 rri x 0,15 m) flišnih kamnov. Zaradi obdelave zem- polnifom. Na severnem delu osrednjega dela sonde 103 ANNALES t4/t98 Andrej GASPARI: OSTAKl ZGODNJER1MSKIH zaradi omejenega izkopnega polja nismo mogli zadovoljivo raziskati omenjene povezave. Zid 5 (dolžina 2,35 m, višina 1,0 m oz. 9 vrst kamnov - 2,34 m nmv do 1 ,1 m oz. 13 vrst kamnov - 2,20 m nmv) v skrajnem severozahodnem delu sonde se od predhodno opisanih zidov loči po kvalitetni izdelavi. Njegov profil ni navpičen, temveč nekoliko stopničasto vleknjen navznoter. Zgrajen je natančno, z majhnimi presledki med kamni, v polkrožnem loku nekoliko zamaknjeno od pravokotne smeri stran od zidu 1, vendar s presledkom, v katerem bi lahko opazili podobnost s tistim pri zidu 3. V izkopnem polju smo očitno zajeli samo njegov manjši del, saj zid izgine v zahodnem profilu. Glede na položaj teras je tudi njegova zunanja fronta obrnjena proti severovzhodu, ozadje, ki pa ni v celoti raziskano, je, analogno prejšnjim, zapolnjeno s kamni. Frontalno od zidu 2 in med polkrožntma strukturama zidov 3 in 5 smo odkrili skupino večjih ploščatih kamnov (3,5 m x 1,8 m), ki domnevno predstavljajo ruševino, saj smo tudi ob njih in pod njimi zasledili slabo ohranjeno kulturno plast z drobci oglja, školjčnimi lupinami in fragmenti keramike. Zaradi relativno strmega padca matične podlage in s tem vedno pogostejših vdorov talne vode in vode iz bližnje drenaže nismo zmogli raziskati tudi nadaljevanja konstrukcije proti severu, zato je težko govoriti o nadafjevanju teras proti Rižani. Sliko konstrukcije dopolnjuje tudi tanka in razpršena kulturna plast. Ta se pojavlja v obliki manjših ali večjih lis, večinoma tik nad flišno podlago ali pa se nahaja med ruševinskim materialom. Brez dvoma jo lahko postavimo v neposredno zvezo z arhitekturnimi ostanki. Kot rečeno, je plast vsebovala številne drobce oglja in keramike, školjčne lupine, živalsko rebro, odlomek steklenega bal-zamarija ter le nekaj odlomkov nekoliko bolje ohranjene keramike. Trije kost pripadajo t. i. grobi kuhinjski keramiki, ki je kronološko težje opredeljiva, saj se dlje časa ni spreminjala. Pri tovrstni keramiki je glina slabo prečiščena in neenakomerno žgana, oblike so enostavne, okras pa ostaja večinoma omejen na metličenje in vreze. Naša fragmenta pripadata loncem z izvihantm ustjem, ki bi jih lahko umestili v 1. stol. n. št. Podobni tipi loncev so bili najdeni npr. v sondi A na Serminu (Horvat et al., 1997, T. 25:14), Fornačah pri Piranu (Stokin, 1992, T. 4: 2, 3), zgodnjerimskem naselju pod Grajskim gričem v Ljubljani (Vičič, 1994, T. 0: 14,15; T, 23:s10; id„ 1993, T. 2: 4; T. 20: 5, 18), Štalenškem vrhu na avstrijskem Koroškem (Schindler - KaudeJka, 1989, T. 32: 38; T. 33: 6} in Sirmiju (Brukner, 1981, T. 113: 54; T. 123: 145, 147). Odlomek vrča pripada enoročajnemu vrču, kakršne so ZIDANIH STRUKTUR NA SERMINU ... 90-106 našli tudi pod Grajskim gričem (Vičič, 1994, T. 17: 36) in na naselbini na Štalenškem vrhu (Schindler-Kaudeika, 1989, T. 9:66,68). POSKUS INTERPRETACIJE ARHITEKTURNIH OSTANKOV Kljub pozornemu izkopavanju nismo odkrili sledov naravne sedimentacije na opuščenih površinah, ki bi nam morda lahko pomagala pri rekonstrukciji prvotne višine posameznih zidov. To je v največji meri povzročila pobočna erozija in pa seveda gospodarska izraba prostora v mlajših obdobjih. Leta 1987 so na pobočju zahodno od obravnavanih struktur med zaščitnimi raziskovanji na trasi današnje ceste Ankaran - Bertoki, izkopali tr: sonde, ki so bile arheološko negativne. V vseh treh so kmalu pod površjem naleteli na flišno podlago (G, H, I; Horvat et al., 1997, SI. 9). Relativno dobro ohranjeni ostanki arhitekture predstavljajo zaenkrat edinstven primer tovrstnega načina gradnje, za katerega v širši okolici ne moremo najti primerjav. Skromne in natančneje kronološko neopre-deljive najdbe datirajo arhitekturne ostanke v zgodnje-cesarsko obdobje, celotna struktura zidov, teras in hodnih površin pa zaenkrat še ni pojasnjena, zato tudi ne moremo točneje opredeliti namembnosti arhitekture. Zaenkrat lahko rečemo le, da odsotnost keramičnih ostankov nakazuje, da ni šlo za bivalno arhitekturo, temveč za objekte ali naprave, povezane z gospodarskim življenjem rimske naselbine (bližina pristanišča). Zaradi ugodne lokacije ob vznožju dominantnega griča na izlivu reke v morje si moramo serminsko naselje predstavljati kot pristanišče in tržišče, na novo odkrite ostanke pa bi lahko pripisali gospodarski infrastrukturi. Rimska naselbina je ležala na prostoru južnega roba. ravnice na blago nagnjenem podolgovatem polotoku, kler so ob gradnji železniške postaje opazili zidove in debelo kulturno plast. Gfede na pripovedi očividcev se je de! naselbine očitno širil tudi proti severnem rebu ravnice nad Rižano, so pravi v območje, ki smo ga raziskovali med letošnjimi izkopavanji. ZAHVALA Na tem mestu se iskreno zahvaljujem za potrpežljivost in usluge g. Zmagu Gačniku :z podjetja Istrabenz Koper Zahvalo sem dolžan še dr. Ljudmili Ples-ničar-Gec za pomoč, pri določitvi keramike. 104 ARHEOLOŠKA SONDA 4 - SERMIN 1997 ARCHEOLOGICAL PROBE 4 - SERMIN 1997 Zid - Wall 5 Zidovi - Walls 1-3 polnilo / filling kamenje / stones rob zidu! / wall edge! ' rob zidu2 / wall edge2 il* irl. Vi r°b zidu3 / wall edge3 ro':) 2'c'u4 / waH edge4 «■^V ^ rob zidu5 / wall edge5 4 ANNALES 14/' 98 Andr«! GASPARI: UiTAKI 7.GC;.T>NttRIMSKIH »DAMI I STRUKTUR NA SERMINU .. 98-l 06 REMAINS OF THE ROMAN BUILT STRUCTURES AT SERMIN (Koper Municipal Council, Slovenia) Report on archaeological protective excavations in January 1997 Andrej CASPAR! Si-Ljubljana, Štefanova 15 SUMMARY The dominant and strategically important site of the Sermiri hill at the outlet of the Rižana river into the sea has, according to the so far existing findings, strongly influenced the human settling since the Neolithic. Our knowledge of the archaeological traces of the past events is connected especially with the lively constructional activity in the past decades, which has marked the image of Sermin and has at the same time made it possible to have at least a partial insight into its earth layers. During this year's field survey trenching in the southwestern pan of the Sermin hill we discovered some very important remains of the Early Roman built structures, which were accompanied by rather numerously modest artefacts of small material culture. While the previous protective excavations have brought to daylight above ali a lot of movable archaeological material, we now took the opportunity to document the remains of the walls. As the results of the so far carried out ground research were published in a monograph