Gospodarstvo. KMETIJSKA DELA V MESECU MAJU. Na dvorišču in pri živini. Mesec maj je najlepši in najzdravejši mesec v letu, vsled česar ga opevajo pesniki in naravoslovci. V maju se nadebudna mladina suče radostno po zelenih pašnikih in livadah, kar pospešuje njeno telesno rast in krepi zdravje. Ko odide staro in mlado od doma, je skrbeti z"a varnost stanovanj proti požaru in tatvini. Česlokrat se namreč pripeti, da deca, ki smo jo pustili doma iz nevednosti zaneti požar. Pri menjavi v krmljenju živine pazinio na to, da ne naslopijo molenja v prebavilih. To se utegne pripetiti, ako preidemo od suhe 'krme prehilro na zeleno. Mlado zeleno klajo, je mešati s suho vselej lako, da prideta v začetku dva dela suhe krme na en del zelene krme. Od dne do dne zvišujemo potem zeleno klajo in znižujemo suho. V teku štirinajstih dni se polagoma žival privadi na novo krmo. Iz zelene klaje se razvijajo v živalskem želodcu prav pogosto plini, ki povzročajo nappnjanje živali, zlasti če smo krmili mlado, mokro ali v kupu razgrelo deteljo. V hudem slučaju se utegnejo plini razvijati tako naglo in silno, da poči vamp in žival pogine, ako ni hitre pomoči. Da ohranimo žival pred lakšnim nevarnim napenjanjem, moramo biti pri paši in pokladanju zelene deielje zelo previdni. *Xapetim živalim je odvoditi pline iz vampa s pomočjo požiralnikove cevi, ki se naroča pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Molzno govedo je pasti najbolje samo toliko, kolikor je potrebno, da se živali izprehodijo. Najboljši način izkoriščanja pašnikov je ta, ako Iravo kosimo ter jo pokladamo živini v hlevu, pri čemer preprečimo škodo, ki jo povzročijo živali s pohojo trave. Pri molznicah dofoimo največ mleka, ako jih krmimo s tečno zcleno ki-mo v hlevu ter spuščamo obenem po dve uri dnevno na dirkališče. Urbana solnce če greje zelo, Vinska trgatev preslaba ne bo. In dan Vnebohoda vreme rosi. Krma živinska se težko suši. V vinogradu. V slučaju nevarnosti pomladanske slane kurimo v vinogradu s tvarinami, ki povzTOČajo mnogo težkega dima. Proti pomladanski pozebi je trta najobčutljivejša tedaj, ko so popki toliko pognali, da se morejo videti trtni listki in naslavek. Beli popkov mah varuje nežne notranje dele pred pozebo. Ko so mladike postale 10—15 cm dolge, jih poškropimo prvič proti peronospori z eno odstotno raztopino modre galice ob lepem vremenu. V istem času žveplamo trto tudi proti plesnobi ali oidiju. Pri žvepljanju je paziti na to, da žveplenega prahu ne nasipljeino na listje in mladike, temveč ga razpršimo v prav fino -meglo, ki se vsede na trtne dele in od pripekajočega solnca prime. Pokončujmo grozdnega sukača in trtnega zavijača. To delo opravljajo najlažje otroci, ki s priostrenimi lesenimi kaveljčki pobirajo mrčcs ter ga uničujejo. V sadonosniku. Obnovimo drevesne kolobarje, ki imajo nalogo dovajati dežiiico, katere mlada drevesca v prvem času mnogo potrebujejo. Drevesni kolobar pa omogoča tudi pristop zraka io korenin, kar pospešuje rast drevja v znatni meri. Kolobar je držati trave in plevela prost, da drevesu ne odtegujemo po nepotrebnem hranilnih snovi in potrebne vlage. Velika napaka, katero opazujemo prepogostokrat pri neveščih sadjerejcih torej je, potrošati kolobarje s plevami ali senenim drobom. Pokončujmo gosenice od prstenčarja, zlatnice i. dr. v kolikor jim moremo priti še do živega. Težko je namreč zatirati to golazen, ko se je razlezla po drevju. Jabolčnemu cvetoderju letošnje pomladansko vreme sicer ni kaj posebno prijalo. Zategadelj je upati, da se mrčes ni v toliki meri razmnožil, kakor druga leta. Po sadovnjakih vidimo v tem času pogosloma, da se melje iz luknje v deblu črvojedina in pada na tla. To je znamenje, da je v deblu črv — vrbarjeva ličinka. Z ozkim rezilom razširimo rano, odkoder prihaja na dan črvojedina. Potem pa z žico segamo tako dolgo po rovu, da zmečkamo zajedaka. Vrbarja v luknji uničimo tudi na ta način, da zažveplamo odprtino ter jo nato dobro zadelamo s cepilno smolo. Bujno rastočemu drevju z na peto kožo še sedaj lahko puščamo na deblu. Proti škrlupu škropimo, ko je drevje že ozelenelo z 1 odstotno raztopino modre galice, dočim smo v nezelenem stanj,u škro pili s 4 odstotno raztopino. Listne ušice, ki se pojavljajo v tem času večkrat že v ogromnih množinah, pokončujemo z raztopino tobačnega izvlečka in mazljivega mila. V 10 1 vode raztopimo 15 dkg tobačnega izvlečka in približno toliko mazljivega mila. Zoper krvavo ušico nam služi kot najcenejše sredstvo petrolejeva mešanica, ki jo prircdimo iz pol kg mazljivega mila, pol kg petroleja in 10 1 vode. Tudi drevesni karbolinej ali dendrin' služi kot iztborno sredstvo zoper tega škodljivca. Na 5 1 vode vzamemo 1 litef dendrina. Pri novo nasajenem drevju pazimo, da ni preveč trdno privezano in se zemIja lahko seseda ž njim. Odstranjujmo poganjke. ki izhajajo iz divjega dela debla pri lleh. V drevesnici okopajmo ob lepem vremenu ter odslraujujmo vsc poganjke iz nežlahtnega dela. Zgodnje cepljence nadzorujmo, da se vezi ne zajedajo vanje. Prerezane vezi naj ostanejo na cepiču, ker pozneje odpadejo same. Vsa dela v drevesnici izvršujemo z največjo skrbnostjo in previdnostjo. Nerodnež lahko povzroči pri teh opravilih veliko škode. Na polju in travnikib. Dovršujmo sajenje krompirja. Sejemo koruzo in drugo jarino ter sadimo fižol. buče in šolncnice. Ozi- mino plejemo, predno se prikaže klasje. Ko je vzrastel kroinpir in koruza približno 1 drn visoko ter se je napravila pi-stena skorja, je napočil čas okopavanja. — Okopavanje ima namen, da uniči plevel in omogoči pristop ziaka v zemljo. V suši okopavamo tudi zategadelj, da varujemo zemljo pred prevelikim izsušenjem. Po zakonu o lasovitosti (kapilariteli) izhlapeva zemlja največ llage tedaj, če so vse plasti zemlje enako goste in kompaktne. Če pa napravimo zgornjo plast rahlo, tedaj pretrgamo kapilariteto in preprečimo izhlapevanje vlage iz spodnjih plasti. Rahla zgornja plast služi torej kot nekaka odeja za spodnjo plast, kjer se razprostirajd korenine. Zatorej velja pravilo, da je motika polovica dežja v sušnih letinah. Koncem meseca maja začnemo s košnjo detelje in travc. Deteljo je sušiti kolikor mogoče počasi, — najbolje na kozolcih in ostrvih, da ne odpade listje, ki daje najboljšo krmo . Na vrtu. Sadimo fižol, kumare, melone, paradižnike, papriko, kolerabo in drugo zelenjavo. Sejemo salato v več presledkih, da imamo poleti v vsakem času dovolj užitne salate na razpolago. V kleti. Preločimo mlada vina v drugič, predno nastopi poletna vročina. V vročem poletnem času ni dobro pretakali, ker izgubi vino preveč alkohola in dišečin in s tem na svoji kvaliteti. Praznih sodov ne postavljajmo na solncc, da se ne zaredi cik in posoda ne pokvari. V Čebelnjaku. Vsak čebelar mora voditi zapisnik, v katerega zapisuje vse važne dogodke in spremembe posameznih1 panjev. če imajo čebele potrebo za vodo, se jih napaja ob slabcm vremenu v panju z gobo, ali pa se nalije vodo v kak satnik. Sicer pa je polrebno napajališče v bližini čebelnjaka. Združujmo šibke družine, kajti čebelar se more nadcjati ob lepi paši le tedaj obilnega donosa, če so družine krepke. Pri združevanju dveh panjev je treba uničiti slabšo matico in pustiti močnejšo. — Vrednost matice spoznamo po množini in pravilnosti zalege. Vzgojevanje matic je eno najvažnejših opravil v pomladi, 'ker je usoda vsajce družine odvisna od dobre matice. V maju vse na vasi je veselo, V radost tuga se povsod spreminja; Cvetje višnjevo, riuheno, belo, Na lepoto rajsko nas spominja. Vekoslav Šlampar, ekonom. Stanje goric. Že v zgodnji spomladi se loieva vsa*« kega razumnega %inogradnika prva velika skrb: kako je prezimila gorica? Večkrat se pripeti, da uniči huda zimS in pomanjkanje zemeljske vlage trsna očesa. Glavno in najmočnejše oko pozebe in zato iztira stransko oko, ki p» ni tako rodovitno. Rez v goricah se ravna po teh preizkušnjah in če je pozeblo precej cčes, pustimo na trsu veŁ in daljše reznike. Trda in dolgotrajna letošnja zima je opravičila bojazen, da je pozeba naredila precej škode, ki pa ni povprečno tako huda, kakor se je mislilo, ker je bUo precej zemeljske vlage. V splošnem se lahko reče^ da so gorice srednje dobro prezimile. Prva spomladanska dela pa so radi slabega vremena zelo zaostala. Še v aprihi ni bila rez končana in sedaj v maju se še najdejo kopi. Tudi gorica je v rasti zaostala. Na Filipovo (1. maja) se mora baje po starih izkušnjah videti mladje od brega na breg, danes pa še je komaj »otep.« Lepo in toplo vreme bi sicer te nedostatke kmalu popravilo, kajti tuKli leta 1917 je gorica v rasti zaostala, čeravno smo imeli potem se izbomo vino. Topel in brezdežen maj v zvezi z lepim vremenom ob času cvetja bi pcpravil vse. Ako pa tega ne bo, bo virvska letina bolj#labo izpadla. Vinske cene so ostale rveizpremenjene. Letnik 1922 se prodaja po 16—20 K, letnik 1923 po 18—34 K, kako je pač vino. Sortirane vrste, ki kažejo 10—11% alkohola, tudi po 26—32 K, boljše vrste, tako: mali rizling, muškatni silvanec, silvanec, muškat, tudi po 40—48 kron. Vinske cene bodo odvisne od nadaljnjega razvoja goric in od pogodbe z Avstrijo. ¦*. LICENCOVANJE V SLOVENJGRAŠKEM SODNEM OKRAJU. Kakor vsako leto, se je tudi letos dne 28. aprila vršilo v slovenjgraškem sodnem okraju licervcovanje bikov. Saj je licencovanje in odbira plemenjakov prvo, glavno in temeljno sredstvo za zboljšanje živinoreje. Dobri plemenjaki — dober zarod in od dobrega zaroda tudi boljši in večji užitki ter večji dobiček. V zadoščenje nam je, da se tega dejstva zavedajo tudi že naši kmetovalci vedno bolj in bolj. In prav posebno nas je vzradostilo, da letos tudi slovenjgraški okraj glede števila in kakovosti pri licencovanju razstavljenih plemenjakov prav nič ni zaostal za drugimi okraji ter da nas je tozadevno naravnost presenetil in prijetno iznenadil. Presenetil nas je pred vsem Tadi tega, ker smo se lahko prepričali, da vojne posledice in zadnje skrajno slabe letine vendarle niso popolnoma uničile in skvarile naše že dobro zasnovane in nekdaj celo že sloveče govedoreje ter da prizadevanje in trud za povzdigo živinoreje toliko zaslužnih mož, kot višji živinczdravnik Pirnat, g. Giinther, Schondorfer itd., vse eno ni bil zaman. Prvotni uspehi vpeljanih boljših živalTin boljše reje so vsled slabega oskrbovanja v zadnjih letih navidezno sicer izginili, vendar je sedaj opažati, da se zopet uveljavljajo bol}" še oblike in bcljša kri. Nesebično in požrtvovalrvo delo, ki so ga z ozirom rva povzdigo tukajšnje govedoreje izvršili imenovani možje, svedočijo še dandanes v prenovIjeni in poživlje*ni obliki naše pleroenske živali. ^^ Od vseh prignanih bikov-plemenjakov se jih je licencovalo 35. Bilo je vmes tudi par prvovrstnih živali. Večina bikorejcev je dobila nagrade. Obče zadovoljstvo je bilo med živinorejci, ko je po končanem licencovanju na zbrano abčinstvo naslovil g. živinozdravnik Peršuh par vspodbudnih besed. Nepristranski opazovalec pa je pri pogledu na zadovoljive in celo dobre oblike plemenjakov moral dobiti vtis in prepričanje, da je dana vsekakor že podlaga boljše govedoreje. Na živinorejcih je sedaj ležeče, da gradijo s skrbno febiro in z razsodno rejo na tej pcdlagi dalje, da dosežemo enkrat v naši govedoreji ono visoko stopnjo, za katero je tukajšnji okraj že od narave ustvarjen. »Naprej in navzgor« naj bo tudi naše geslo v živinoreji in prepričan sem, da pri vseh danih predpogojih ne bo izostal gospodarski uspeh. Wernig, okrajni ekonom. Društvo za konjske dirke v Ljutomeru, ki obstoja že 49 let. priredi v nedeljo, dne 11. maja t. 1. svojo vsakoletno spomladansko kasačko dirko združeno z dirko v galopu na dirkališče žrebčarne Cven pri Ljutomeru. Maribforsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 2. maja t. 1. se je pripeljalo 460 svinj, 3 koze in 3 kozliče. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 120—225 din., 7—9 tednov 250—410 din., 3—4 mesece 600—700 din., 5—7 mesecev 850—900 din., 8—10 mesecev 1050—1150 din., 1 leto 1425—1625 din., 1 kg žive teže 17.50—18.75 din., 1 kg mrtve teže 21.25 —26.25 din., 1 koza 300—350 din., 1 kozlič 62.50— 90 din. Pozor, sadjarji! Tvrdka Feliks F. Forster, grad Borl, pošta Sv. Barbara v Halozah, namerava urediti v zvezi z neko slovečo švicarsko firmo za likerje v letošnji in bodočih sezonah več postaj za kuhanje žganja iz črešenj in drobnic (lesnih črešenj), v svrho izdelovanja likerjev za izvoz. Ker se bo rabilo v ta namen okrog 10.000 kg tega sadja, se pozivajo posestniki črešnjevih dreves kot tudi lastniki kotlov v okrajih Marenberg, Maribor, Sv. Lenart v Slov. gor., Ormož, Ljutomer, Ptuj in Slov. Bistrica, da javijo nemudoma svoje naslove podpisani podružnici. V omenjenih središčih se bo tudi zbiralo in sprejemalo črešnje in drobnice ter plačevalo po dnevnih cenah. — Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru, vinarska šola. Žitni trg. Trgovina z žitom je postala živahnejša. Nenadni padec dinarja je nekoliko obodril kupce, da so uakupili večje zaloge, nadajoč se, da bo dinar nadalje padal ter bo postal izvoz ugodnejši. Med tem pa se je dinar zopet očrvstil ih špekulanti so jo pošleno izkupili. Dovoz je vsled poljskih del, katera so se vsled pozne spomladi nakopičila, omenjen na manjše količine. Cene, ki so se v začetku nekoliko popravile, so proti koncu minulega tedna zopet padle. Moka, nularica stane 520—530 D, prodaja se precej črne moke, katero kupuje vojaštvo. Pšenica, ki je v začetku prošlega tedna poskočila na 325—330 D, se prodaja sedaj zopet po 320—325 D. Koruza je v ceni istotako popustila. V Bački se prodaja po 235, v Sremu po 240—245 D, v Zagrebu po 260 do 265 D. Oves se še vedno čvrsto drži. V Zagrebu se prodaja po 260—265 D. Fižol se ponuja v manjših količinah; cena mu je 600—700 D. Otrobi se prodajajo po 220 D. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 78—79 din., franooski frank stane 5.15 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 237 din., za 100 laških lir 361 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 7 centimov.