BI1TEN-G1ASNIK-ZIVILSKE0A KOMBINATA-ZITD LJUBLJANA, JANUAR—APRIL 1972 LETO VII — ŠT. 1—4 Spet bomo volili Pred člani delovnega kolektiva kombinata se je pojavila nova naloga, ki je hkrati pravica in dolžnost vsakega delavca — volitve v del samoupravnih organov. Po uskladitvi statuta kombinata s 15. ustavnim amandmajem je že minila prva mandatna doba, ko so bili v samoupravni sestav vneseni novi elementi — kolektivni in individualni izvršilni organi. Pred dvema letoma so namreč v okviru delavskega sveta začele delovati samostojne komisije in poslovni odbor s posebnimi, na vsak način pa bolj samostojnimi nalogami in odločanjem. Ko jim sedaj poteka njihova mandatna doba, je ta trenutek zelo ugoden in primeren, da ocenimo in analiziramo kakovostne premike, ki so bili doseženi z uveljavitvijo amandmajev, da kritično ocenimo določila statuta kombinata in delo teh organov v preteklem dveletnem obdobju. Takšna ocena bi morala biti izhodiščna za razprave v času trajanja kandidacijskega postopka, ki bo Potekal v vseh delovnih enotah. Seveda pa bi bila ocena lahko precej pomanjkljiva, če naši delavci ne bi bili seznanjeni s podrobnostmi dela posamez-nih komisij in torej tudi z njihovo uspešnostjo ali neuspešnostjo. Prav iz tega razloga pa je dolžnost dosedanjih komisij, da takoj Pripravijo izčrpna poročila 0 svojem delu in jih posredujejo med vse delavce. Takšnega mnenja je bil tudi DSK na svoji zadnji se-Jt» ki je s svojim sklepom Ualožil komisijam to na-iogo. Druga, še bolj konkretna naloga, ki je pred vsemi, te vprašanje sestava posameznih komisij v prihodnje, ker so bile pri nekaterih komisijah ob njihovem dosedanjem sestavu in delu ugotovljene določene Pomanjkljivosti. . Glede na to, da so komi-SlJe samoupravna telesa, JUorajo biti v njih ljudje, kl bodo zastopali interese vseh kategorij delavcev, zaposlenih v kombinatu. Pri dosedanjem sestavu je bilo v komisijah preveč ljudi iz Uprave kombinata in iz Uprav enot. To pa je bila Posledica precej močne topnje centralizacije vo-. cnja v upravi kombinata m upravah enot ter dej-tyo» da se je hotela zagotoviti predvsem strokov-ost komisij in le-te niso »mo določale predlogov, mveč so jih tudi izdelo- 1 ®le- Normalno pa je, da ma DSK možnost zahtevala odločitve potrebno nih komisij, ki jih lahko imenuje v takšne namene. Kolektivni izvršilni organi pa naj bodo dejansko samoupravni organi, pri katerih naj bi se združevali interesi kolektiva in njegovih članov, in naj bi odločali o predlogih, ki jih izdelajo strokovne službe. Zato naj na zborih delovnih ljudi vsi tisti, ki bodo na njih razpravljali in predlagali kandidate, stremijo za tem, naj bi bili izvoljeni najbolj razgledani proizvajalci. Le-ti pa naj imajo tudi dobre politične in karakterne lastnosti, da bodo znali pravilno prenašati želje, stremljenja in predloge svojih sodelavcev navzgor, istočasno pa, da bodo znali pravilno pojasnjevati določene sprejete ukrepe v svojih enotah. Pomembno je tudi to, da bomo volili takšne ljudi, ki so sprejeli program celovitega razvoja kombinata, ne pa da bi samo zastopali težnje posameznikov. Posebej še zato, ker bo treba v prihodnji mandatni dobi uveljaviti ustavne amandmaje v samoupravni praksi ter zagotoviti celovitost razvoja. Odveč bi bilo posebej poudarjati, da bodo imele ob teh volitvah, ki bodo v aprilu, glavno breme dela vsekakor družbeno politične organizacije, ki se morajo na volitve predvsem temeljito pripraviti, že v okviru ZK, sindikalne organizacije, aktiva ZZB in aktiva ZM je treba razmišljati o ustreznih kandidatih, ki imajo resnično vse potrebne kvalitete in ki bodo kos odločanju o pomembnih problemih in predlogih. Iz dobrih delavk in delavcev ne bo težko sestaviti dobrih samoupravnih organov, le-ti pa bodo imeli na takšen način tem lažje delo v prid razvoja kombinata ter v korist vseh članov kolektiva. Jasno pa je, da družbeno politični dejavniki ne smejo pri svojih prizadevanjih ostati sami, temveč je dolžnost tudi slehernega člana kolektiva, da sodeluje s predlogi, pozitivno kritiko in z izbiro kandidatov v okviru svojih delovnih enot. Le na ta način bo uspeh volitev in sestave, komisij povsem zagotovljen! To je stroj za izdelavo Bazooke. Na levi je miza, s katere gre masa žvečilnega gumija, na desni pa gredo iz stroja že zaviti koščki Bazooke (članek na 11. strani) Ob načrtu za leto 1972 Načrt za leto 1972 smo pripravljali in sprejemali po malo daljšem postopku, kot je bila praksa v preteklih letih. Na tromesečni postopek so vplivali tako spreminjajoči se predpisi in ukrepi na področju gospodarskega sistema, kot želja, da na osnovi pripomb posameznih služb, kolegijev, svetov enot in zborov enot pride do dokumenta, ki bo odražal hotenja in spoznanja na vseh. bil Načrt, kakršen je sprejet, prinaša že s postopkom sprejemanja novosti, nov pa je tudi po vsebini. Vsebuje posamezne obveznosti za strokovne službe in za posamezne delovne enote. Predvsem naj poudarimo, da je sprejeti načrt še z nekaterimi sklepi ob njegovi osvojitvi pravzaprav naš stabilizacijski program. Pogoji poslovanja oziroma gospodarjenja se z gibanji na trgu in ukrepi tekoče ekonomske politike (devalvacije, zamrznitev cen, omejevanje uvoza) in ob rastoči nelikvidnosti bistveno poslabšujejo, kar se odraža v ocenjeni ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja v letu 1972. Po do tedaj znanih ukrepih nam bo ekonomičnost padla za 4,6 °/o, kar izhaja iz izračuna, da bomo za vsakih 100 dinarjev realizacije porabili letos za 76,8 din sredstev, medtem ko smo 1971 porabili le 73,4 din. Na zmanjšano ekonomičnost vpliva predvsem podražitev surovin, dodatkov, embalaže in usluge ter delno tudi povečana amortizacija po ponovni ocenitvi vrednosti naših osnovnih sredstev. Z druge strani vpliva na zmanjšano ekonomičnost tudi raven način cen, katerih zaradi zamrznitve oziroma maksimiranja ne moremo zvišati. Načrt predvideva zamrznitev cen za kruh do 1. aprila, ko naj bi prišlo do uveljavitve spo-razumskih cen, kakor tudi do ureditve cen pri izdelkih na osnovi ječmena in ovsa. Odločitev o podaljšanju zamrznitve cen do 1. julija pa naša programska predvidevanja še znatno poslabšuje. Zmanjševanje uspešnosti poslovanja se odraža tudi v zmanjšanju rentabilnosti, saj predvidevamo, da bomo na vsakih 100 dinarjev, uporabljenih v našem poslovanju, ustvarili le 35,3 din sredstev dohodka in amortizacije, medtem ko smo v letu 1971 dosegli 41,8 din. To pomeni, da se rentabilnost v našo dejavnost Konec na 2. strani IvanZore novi predsednik RAZPIS VOLITEV V POSLOVNI ODBOR IN KOMISIJE PRI DSK — SLOVO OD DOSEDANJEGA PREDSEDNIKA — POTREBA PO LASTNI OBRATNI AMBULANTI Delavski svet kombinata je imel v četrtek, 23. marca, eno izmed zelo pomembnih sej, na kateri je sprejel več pomembnih sklepov za delovanje samoupravnih organov v nadaljnji prihodnosti. Treba se je bilo namreč pogovoriti o volitvah v samoupravne organe, ki jim sedaj poteka mandatna doba, o imenovanju komisije za razpis za zasedbo delovnega mesta glavnega direktorja, izvoliti novega predsednika DSK in razpravljati o problematiki boleznin. Dnevni red je bil to pot sklep, naj bo, namesto de- ODPRAVLJANJE NEPRAVILNOSTI — V TEKU JE REORGANIZACIJA _V OSPREDJU DELAVCI — VESNA POTREBUJE POMOČ POČITNIŠKI DOM V UKANCU — LETOS ŽITU DVA POKALA TEŽAVE, A VENDAR USPEH — BAZOOKA NOV PROIZVOD IMPERIALA __ BOLEZNINE V LETU 1971 — INFORMIRANJE torej zelo pester, čeravno ne zelo dolg, razprava pa glede vseh prej omenjenih vprašanj precej živahna in plodna. • V uvodu so najprej pregledali sklepe prejšnje seje, pri čemer so se nekoliko dlje ustavili ob letnem odmoru de- Icmnotr in nmetih cnhntnh lovnega dne v petek 28. aprila, delovni dan na sicer prosto soboto, 22. aprila. Na ta način bodo imeli delavci prostih več dni skupaj, od 27. aprila dalje, skupaj s prvomajskimi prazniki. • Ker je po statutu kombi- nota rlnlnčonn rla +raia man. Ob načrtu za leto 1972 Nadaljevanje s 1. strani naloženih sredstev zmanjšuje za skoraj 16%. Nadalje načrt kaže, da bomo pri načrtovani proizvodnji in realizaciji ustvarili na zaposlenega 46,474 din bruto dohodka, kar je za 4,2% več kot v letu 1971. Po prehodnih določbah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka bi se za ta odstotek smeli povečati tudi naši osebni dohodki. V skladu z napotki ekonomske politike za leto 1972 smo že sprejeli sklep, da se del tega dopustnega povečanja osebnih dohodkov porabi za popravke naj nižjim osem kategorij osebnih dohodkov. Zaostreni pogoji gospodarjenja in podaljševanje zamrznitve cen postavljajo pred vsakega posameznika, predvsem pa še pred organizatorje proizvodnje v enotah in tudi v strokovnih službah mnogo nalog. Vsa naša prizadevanja morajo iti v to, da najdemo trg za naše proizvode in zagotovimo čim boljšo izrabo naših zmogljivosti ob istočasni zahtevi prilagajanja izrabe proizvodov, kjer nam cene še omogočajo rentabilno poslovanje. — Pri proizvodnji je potrebno kar se da varčno uporabljati vse surovine in embalažne materiale tako, da izmet kar najbolj zmanjšamo. Zavedati se je treba, da prav surovine in embalažni material tvorijo 70 in več odstokov naše cene ter da kalo in izmet marsikje presegata 2 %. — Prav tako je treba v proizvodnji iskati nove postopke, izboljšavo receptur zaradi pocenitve surovin in predvsem zamenjave uvoženih sestavin z domačimi; to še zlasti velja za embalažne materiale. — Naslednja naj večja postavka v sestavu naših cen so osebni dohodki. Tudi tu bo teba v teku leta nujno poiskati rezerve in to ne v zmanjševanju osebnih dohodkov, ampak v bistvenem povečanju produktivnosti. V pripravi je nov pravilnik o delitvi o-sebnih dohodkov, katerega sestavni del bodo tudi na novo določeni normativi. Prihranke pa ne gre iskati le s povečevanjem normativov, ki pomenijo v bistvu večjo pospešenost dela na obstoječih delovnih mestih, ampak moramo več časa in znanja posvetiti študiju dela, organizaciji delovnih mest in organizaciji celotnega poslovnega postopka. Ob povečani skrbi za pogoje dela na delovnem mestu, doslednem izvajanju pravic do prostega dne v tednu in ostalih preventivnih mer bi morali doseči znatno višjo izrabo letnega fonda delovnih ur vsakega posameznika. — Ostale stroške, ki nastajajo v posamezni delovni enoti, bo potrebno redne je spremljati in analizirati v enoti ob pomoči okrepljenega analitskega oddelka in ob sodelovanju tehnološke in razvojne službe. — Strokovne službe imajo za leto 1972 prav tako določen svoj budžet, ki predstavlja določen delež od vrednosti proizvodnje, določen z načrtom. Sistem preverjanja teh deležev in stimulacije uprave na zniževanje stroškov pa je še v pripravi. Porazdelitev stroškov na posamezne dejavnosti je izvedena na novo in v večji meri ustreza zavzetosti teh služb s problemi posamezne dejavnosti. — Pospešeno je potreba iskati možnosti za izvoz in to ne le na vzhodnoevropska tržišča, ampak predvsem na področje konvertibilnih valut. Že v letu 1972 bo treba izvoziti določene količine žvečilne gume in Šumijevih izdelkov na ta tržišča. Nadaljevati pa je tudi z iskanjem možnosti za izvoz mehkega peciva. Na ta način bi skušali izrabiti prednosti, nastale z devalvacijo dinarja in hkrati priti do lastnih deviznih sredstev za uvoz surovin oziroma embalaže. To so le nekatere naloge, od reševanja katerih bo bistveno odvisno, kakšen dohodek bomo dejansko ustvarili, to pa zopet pogojuje koliično sredstev za osebne dohodke kot tudi za investicije v osnovna in obratna sredstva. Vprašanju zadostnih obratnih sredstev moramo po- svečati v pogojih splošne nelikvidnosti vse več pozornosti. V težnji, da ustvarimo določena lastna obratna sredstva, pa ostajamo brez razpoložljivih sredstev za nakup nove opreme. Z zoževanjem razpoložljivih bančnih in tudi lastnih sredstev moramo pričakovati počasnejšo gospodarsko rast v prihodnjih letih, tako da bo potrebno ponovno oceniti realnost izvedbe že sprejetega petletnega načrta. Tudi prognoze, vsebovane v letnem načrtu, bo treba na osnovi trimesečnih in polletnih rezultatov poslovanja ponovno preveriti in sprejeti ustrezne rebalanse, zlasti še, ker ukrepi ekonomske politike že odstopajo od predvidenih (podaljšana zamrznitev cen, omejevanje uvoza ...). Naj dodam na koncu še nekaj nalog, ki jih načrt direktno ne vsebuje, so pa vezane na naš prihodnji razvoj. Poleg naporov za čim smotrnejšo porabo vseh sredstev in varčevanje moramo v letu 1972 posvetiti vso skrb uresničevanju ustavnih amandmajev in izpopolnjevanju na ših notranjih pravic, ki naj povečajo zavzetost samoupravi j alcev na celotnem področju poslovanja in gospodarjenja. M. Samar IvanZore novi predsednik Nadaljevanje s 1. strani dat poslovnega odbora in komisij pri SDK ter v DE dve leti, je treba izvesti letos nove volitve v te samoupravne organe. Volitev ne gre jemati le zgolj kot formalnost, temveč se je treba kritično ozreti na delo dosedanjih komisij, ugotoviti, ali so opravljale delo zadovoljivo, kakšne so bile napake in pozitivne lastnosti njihove dejavnosti. V kandidacijskem postopku je treba predvideti resnično prave kandidate, ki bodo zares delovni. Družbeno politične organizacije bodo imele pri tem odgovorno nalogo. Stremeti je za tem, da bo v bodočih komisijah več neposrednih proizvajalcev. Od dosedanjih komisij sta bili najaktivnejši in tudi najuspešnejši komisija za sklad skupne porabe ter komisija za OD, medtem ko sta bili manj delovni in uspešni komisija za informiranje ter komisija za racionalizacijo in nagrajevanje. Zato naj bi vse dosedanje komisije pripravile poročila, na podlagi teh pa naj bi v času kandidiranja novih članov ocenjevali kvaliteto njihovega opravljenega dela, ne pa tega, koliko aktov so komisije izdelale. Važna je torej kvaliteta in vsebina dela! SKLEP: S kandidacijskimi pripravami je treba začeti takoj, volitve pa naj bodo do 25. aprila. Komisije naj takoj pripravijo poročila o delu in o dosedanji problematiki. • Glede na to, da poteče 25. junija letos 4-letna mandatna doba glavnega direktorja Franca Puterla, je treba razpisati natečaj za zasedbo delovnega mesta gl. direktorja in sestaviti razpisno komisijo. Razpis je treba narediti 3 mesece pred iztekom mandatne dobe, traja pa po zakonu od 15 do 30 dni. SKLEP: V razpisno komisijo so bili imenovani Franc Kovačič, Drago Petrovič, Gabrijel Pugelj, Tomo Vukelič in Ivan Zore. • Predsednik delavskega sveta kombinata Bogo Bratina je informiral člane DSK, da je bil izvoljen za organizacijskega sekretarja mestnega komiteja ZKS Ljubljana in da bi želel s 1. 4. letos prevzeti dolžnost. Ob tem je predlagal delavskemu svetu, da bi ostal še v delovnem razmerju s kombinatom in da bi se po preteku mandatne dobe pri MK znova zaposlil v kombinatu na približno enakem de-lovem mestu kot doslej. S tem je dal predlog, naj bi ga člani DSK razrešili dolžnosti predsednika DSK. SKLEP: Člani delavskega sveta kombinata se s predlogi strinjajo in so dali raz-rešnico tov. Bratini. • Nato so se zedinili, naj bi izvolili novega predsednika DSK, in sicer z javnim glasovanjem. Kot kandidat je bil predlagan Ivan ZORE, ki ima vse kvalitete v samoupravnem delovanju, na delovnem mestu in v družbeno političnem delu. V dosedanjem delu si je pridobil dovolj izkušenj in je vse naloge doslej dobro opravljal. S tega stališča je njegoova kandidatura povsem utemeljena. SKLEP: Za novega predsednika DSK so člani izvolili soglasno Ivana Zoreta. Potem, ko so z živahnim ploskanjem in odobravanjem pozdravili izvolitev, je tov. Zore prevzel vodstvo seje ter se iskreno zahvalil za zaupanje, izrazil pa je upanje, da bo DSK tudi v prihodnje uspešno opravljal sprejete obveznosti in naloge. Obenem se je odhajajočem predsedniku tov. Bratini zahvalil za njegovo dosedanje delo. V imenu kolektiva in vodstva kombinata je nato tov. Petrovič izročil tov. Bratini darilo in šopek nageljnov ter mu zaželel mnogo uspeha na novem položaju. © Zelo živahno razpravo je vzbudilo poročilo o bolezninah, ki po zbranih podatkih naraščajo. Vzrokov je več, med njimi pa so najpoglavitnejši neupravičeno izostajanje z dela brez upravičenih potreb po bolniškem staležu. Nedisciplinirani delavci se zatekajo k raznim zdravnikom, ki jim pa izdajajo potrdila o bol- niškem staležu, čeprav neutemeljeno. Da bi se temu izognili in s tem povečali možnost kontrole nad obolelimi delavci, še bolj pa nad si-mulanti, naj bi ustanovili lastno obratno ambulanto. SKLEP: Ker je zakonitost glede določanja zdravnika zagotovljena, naj socialna služba naredi predlog pogodbe z Zdravstvenim domom glede zdravstvenih storitev. Pri tem je treba predvsem upoštevati preventivo. Ta predlog naj bo pripravljen, do naslednje seje DSK. Glede ustanovitve obratne ambulante pa naj se prav tako pripravi predlog z vsemi potrebnimi osnovami in utemeljitvami, to zamisel pa naj bi začeli uresničevati ob gradnji nove tovarne kan-ditorskih izdelkov Šumi. S še nekaterimi manjšimi predlogi, ki so bili sprejeti, je bil dnevni red seje delavskega sveta izčrpan. Spodbudno za delavce POPRAVKI OSNOV ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Na svoji seji 3. februarja letos je delavski svet kombinata, na predlog komisije za osebne dohodke, sprejel pomemben in spodbuden sklep o povečanju oziroma popravkih osebnih dohodkov delavcem v najnižjih kategorijah. To je seveda v skladu s priporočili republiškega sveta sindikatov, naj bi znašali najnižji neto osebni dohodki delavcev v podjetjih najmanj 1.000 dinarjev. V zvezi s tem je dal podrobna pojasnila dosedanji predsednik komisije za OD, tovariš Ivan Zore: Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki je bil sprejet in verificiran konkretno za našo dejavnost v okviru živilske stroke, je predvidel razvrščene skupine glede na notranje dejavnosti, kvalifikacijske sestave in težavnostne stopnje. Ta samoupravni sporazum določa kalkulativne osebne dohodke tako, da morajo podpisniki sporazuma upoštevati in pravilno vrednotiti posamezna delovna mesta skladno z določili sporazuma. V zvezi s tem bo treba izdelati v okviru kombinata tudi nov pravilnik o OD, vendar to zahteva veliko dela in ponovno analitično oceno vseh delovnih mest v kombinatu. Iz tega razloga je povsem razumljivo, da je novi pravilnik o delitvi dohodka in OD praktično nemogoče izdelti v zelo kratkem času. Da bi pa rešili najnujnejše primere delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki, je komisija za OD, ob podanih možnostih in v skladu z načrtom za leto 1972, smatrala, da je treba problem naj nižjih kategorij delavcev delno in začasno rešiti s predlogom, ki ga je nato sprejel "tudi DSK in ki velja za obračun od 1. februarja dalje. Delavski svet se zaveda, da s tem še ni v celoti rešil perečih problemov najnižjih in tudi drugih osebnih dohodkov. To bo pač mogoče rešiti z novim pravilnikom, ki bo usklajen s samoupravnim sporazumom, osebni dohodki pa se bodo gibali v mejah finančnih možnosti kombinata. V nadaljevanju prikazane tabele pojasnjujejo izvedene popravke najnižjih osebnih dohodkov. Seveda pa se ob tem ponujata dve možnosti, za koliko bi se povečali osebni dohodki de-Konec na 3. strani Preventivni oddih delavcev V letu 1971 je bilo dodeljenih sredstev za preventivno okrevanje delavcev kombinata v višini 30.000,00 dinarjev. Od tega so bila porabljena sredstva takole: Alpe Adrija 8.262,00 din za 30 članov Počitniški dom »ŽITO« 13.003,20 din za 60 članov Zdravilišča 7.105,30 din za 8 članov SKUPAJ 28.370,50 din za 98 članov. Prijav iz delovnih enot je bilo 105, od tega je bilo 7 članov izločenih. Po enotah je bilo na preventivi naslednje število članov: Pekarna Kranj 6, pekarna Lesce 4, pekarna Tržič 4, Domžale 3, Pekatete 6, Gorenjka 1, Imperial Krško 5, Uprava 9, Vrhnika 3, Ljubljansko področje 10, pekarna Ljubljana 12, obrat Samova 6, pekarna Novo mesto 4, Šumi 15, Trgovina 8. Pripomnimo naj, da so bili na preventivnem okrevanju delavci iz neposredne proizvodnje, in to predvsem starejši, fizično izčrpani in delavci po operacijah. Ker pa se opaža, da je vedno več članov bolnih, in to starejših, je komisija predlagala DSK, naj bi sredstva v ta namen povišali. Spodbudno Nadaljevanje z 2. strani lavcev pri preseganju normativov za 30% ali za 50 %. To pa bo možno namreč spet v okviru pogojev, ki naj bi jih zagotavljala na eni strani produktivnost Pri delu, na drugi strani pa uspehi uvrstitve posameznih proizvodov kombinata na tržišču. Torej nastopa kot zelo važen dejavnik tudi pri delavcih samih, ki naj bi si s svojo prizadevnostjo pri proizvodnji zagotovili določene pogoje za zvišanje OD! Omenimo naj še, da je primer peseganja normativov v okviru 30% do 50% za delavce naveden zaradi tega, ker se v teh mejah poprečno gibljejo preseganja v posameznih delovnih enotah kombinata. V skladu ž omejenimi možnostmi, podanimi z načrtom 1972, s poslovno politiko in politiko nagrajevanja, kakor tudi v skladu z ekonomsko političnimi smernicami razvoja republike v letu 1972 ter sklepi 3. konference ZKS je delavski svet 3. februarja letos sprejel popravke osnov za obračun osebnih dohodkov v naj nižji skupini: Skupina Število zaposlenih Sedanja osnova Popravek Nova osnova Povečanje 2 3 159 120 635.00 662.00 73.00 65.00 708.00 727.00 12% 10% 4 122 699.00 55,00 754,00 8% 5 116 729,00 44,00 773,00 6% 6 141 754,00 28,00 782,00 4% 7 96 791,00 19,00 810,00 2% 8 100 819,00 9,00 828,00 1 % Skupaj 854 Doseženi osebni dohodki v omenjenih skupinah bi se gibali za 184 ur v razponih : Odstotek Skupina Uma p. Nova ocena preseganja 50 °/o 30 «/o 2 3,85 708,00 920,40 1.062,00 3 3,95 727,00 945,10 1.090,50 4 4,10 754,00 980,20 1.131,00 5 4,20 773,00 1.004,90 1.159,50 6 4,25 782,00 1.016,60 1.173,00 7 4,40 810,00 1.053,00 1.215,00 8 4,50 828,00 1.076,40 1.242,00 Ob osvojitvi omenjenega predloga, ki ga je sprejel to potrdil DSK, bomo potrebovali letno: Skupina Popravek Število Mesečno neto 2 159 73,00 11.607,00 3 120 65,00 7.800,00 4 122 55,00 6.710,00 5 116 44,00 5.104,00 6 141 28,00 3.948,00 7 96 19,00 1.824,00 8 100 9,00 900,00 Skupaj neto mesečno Preseganje 150 prispevki (52,5%) skupaj bruto mesečno skupaj letno 37.893,00 56.839,50 29.840,73 86.680,23 1,040.162,76 Razpored zaposlenih po popravljenih skupinah pa je naslednji: 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj Uprava 7 1 — 1 — — — 18 Uj. področje 5 9 — 29 22 3 3 71 Pekatete 4 2 6 — 6 6 3 47 Pek. Srnartinska 26 19 14 7 8 7 16 97 Pek. Samova 6 1 18 2 8 4 6 45 Sumi 28 14 5 40 36 5 14 142 Trgovina _ 38 3 41 Pek. Krani 7 5 8 1 5 4 12 42 Pek. Tržič 1 4 3 — 8 Gorenjka 15 34 5 1 1 — 56 Domžale 2 7 14 11 34 Vrhnika 1 6 4 2 13 Pek. Kočevje Pek 1 2 10 4 17 Novo mesto 4 9 3 1 9 26 Dolenjska 6 1 7 Metlika 4 1 5 Itoperial 33 2 35 6 6 5 87 5^Uka 20 5 25 5 17 12 14 98 Skupaj 159 120 122 116 141 96 100 854 Odpravljanje nepravilnosti SKUPNA STALIŠČA REPUBLIŠKEGA ODBORA, PREDSEDSTVA IN KOMISIJ ZA SAMOUPRAVNE SPORAZUME PRI REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA DELAVCEV V KMETIJSTVU, ŽIVILSKI IN TOBAČNI INDUSTRJI Rep/ubliški odbor sindikata se je po navodilih predsedstva odločil, da bo informiral delovne kolektive o pomembnih vprašanjih zakona in splošnega družbenega dogovora ter izvajanja samoupravnih sporazumov, istočasno pa o delu komisij RO sindikata na tem področju ter o stališčih do odprtih problemov in predlogih za njihovo reševanje. I — V SR Sloveniji je doseženo soglasje in dobljen tudi pristanek zveznih organov, da v SR Sloveniji, glede na to, ker imamo samoupravne sporazume, ne bo prišlo do zamrznitve osebnih dohodkov, — za leto 1971 po vsej verjetnosti, glede na dosedanja stališča, praviloma ne bo revalorizacije KOD za življenjske stroške. Pojasnila v tej zvezi gredo predvsem v smeri splošnih ukrepov stabilizacije gospodarstva, — valorizacija KOD za leto 1972 trenutno ni predvidena, ker bodo podatki o stanju osebnih dohodkov znani dejansko šele po zaključnem računu, oziroma po obračunih KOD za leto 1971 — predviden rok za obračun je 5 dni po oddaji. V tem času bo tudi možno vsaj približno oceniti rezultate gospodarske stabilizacije, — v tem času se tudi ugotavljajo določene pomanjkljivosti in slabosti v zakonu in splošnem družbenem dogovoru in nejasnosti, vendar do teh ne bo prišlo pred zaključnim računom; nekih večjih sprememb pa sicer sploh ni pričakovati, — naše komisije za samoupravne sporazume in tudi sama republiška verifikacijska komisija je ustanovila posebne delovne skupine, ki preučujejo vso zadevno problematiko in zbirajo predloge, — republiški odbor sindikata in komisije za samoupravne sporazume so v zadnjem času dobile več pisem od podpisnic sporazuma glede valorizacije OD zaradi porasta življenjskih stroškov, odprave omejit venih plavzul (člen 10), priznavanja dejanske strokovne izobrazbe v službah izven neposredne proizvodnje, glede neusklajenosti posameznih osnov z drugimi sorodnimi skupinami (trgovina, gozdarstvo, živilska in tobačna industrija), — ugotavljamo, da so to odprta vprašanja, vendar moramo pojasniti, da se pri odpravi teh vprašanj dela v dveh smereh: a) da se slabosti odpravijo, b) da se sprožijo usklajevalni postopki, c) da se dopolni zakon in splošni družbeni dogovor. II — V zvezi z uveljavljanjem samoupravnih sporazumov, odkritimi slabostmi in odprtimi vprašanji je republiški odbor sindikata, skupaj s prizadetimi komisijami, opozoril na nekatera najpomembnejša praktična vprašanja in to: — glede na restriktivno politiko, ki je neizbežna kot posledica stabilizacijskih ukrepov obstaja nevarnost, da bodo nekateri kolektivi, ki jim dohodek po samoupravnem sporazumu za leto 1971 po lanskih pogojih gospodarjenja omogoča relativno višja izplačila OD. Takim svetujemo, naj zadržijo izplačila OD na ravni OD ob sklepanju samoupravnih sporazumov, medtem ko naj morebitne večje možnosti za izplačilo OD iz naslova faktorja stimulacije v pretežni meri, če že ne celo v celoti, namenijo za sklade; zaradi spremenjenih in težjih pogojev gospodarjenja v letu 1972 bo namreč ustvarjanje dohodka veliko težje, kar velja tako za kmetijske kot živilske delovne organizacije spričo zamrznjenih cen itd. Zato obstaja celo bojazen, če bo povsod sploh mogoče zadržati OD na ravni iz leta 1971. Enako previdnost pri obračunavanju OD svetujemo tudi onim delovnim organizacijam, ki so jih pogoji gospodarjenj a že v lanskem letu omejevali pri izplačilih OD, ker je v teh primerih še težje predvideti izboljšanje gospodarskega stanja, ki bi omogočalo višja izplačila OD. Tako ravnanje svetujemo zaradi tega, ker je mnogo lažje kasneje, ob morebiti boljših pogojih gospodarjenja in poslovanja, popraviti OD navzgor, kakor pa nižati akontacijo na OD. — Naš sindikat si bo brez ozira na navedena opozorila prizadeval, da se odpravijo nepravilnosti v gospodarskem položaju naših dejavnosti oziroma panog in za izboljšanje OD na osnovi tako doseženega materialnega položaja, ter zavzemal za dosledno uveljavljanje samoupravnih sporazumov. III — Ugotavljamo, da prihaja v razpravah o urejanju notranje delitve v gospodarskih organizacijah med enotami do različnih zadreg ter napačnih tolmačenj in nesprejemljivih teženj. Ustavna dopolnila navajajo delovne organizacije, da čimprej uredijo delitev dohodka in OD tako, da izoblikujejo TOZD in v smislu tega uskladijo medsebojna razmerja. Da glede tega ne bi prišlo do nesporazumov, pojasnjujemo, da je za delitev OD v podjetju za leto 1971 treba upoštevati dosedanje odnose in določila pravilnikov in statutov. Nesprejemljive so namreč težnje, da bi zaradi samoupravnega sporazuma enostransko izvajali interno delitev v tem smislu, da bi manj akumulativnim enotam že v načelu odrekali pravico do KOD, dokler podjetje kot celota tako višino z dohodkom lah- ko pokriva. Tako stališče utemeljujemo s tem, ker menimo, da so KOD po samoupravnem sporazumu minimalno plačilo za opravljeno delo delavcem tudi v takšnih enotah. Zavzemamo se za stališče, da je prelivanje sredstev v teh primerih upravičeno, če je kolektiv take enote v celoti opravil svoje delo in poslovne dolžnosti, oziroma če za tako nerentabilno poslovanje enote tak -kolektiv objektivno ni kriv in odgovoren. V takih primerih so nesprejemljive težnje za kakršne koli kreditne odnose za OD v teh enotah, razen če taka praksa ni rezultat že dosedaj veljavnih sanacijskih programov. Prav tako se ne moremo strinjati s težnjarhi,' da bi akumulativne delovne enote, ki so doseglč boljše rezultate na podlagi ugodnejših pogojev poslovanja, na račun tega izplačevale tudi tisti del OD, ki jih slabo stoječe enote ne morejo realizirati, čeravno bi jim samoupravni špiorazum v globalu to dopuščal (dol. 1. odst. 1. člena SS). Vsa navedena stališča za interno delitev OD zagovarjamo predvsem zato. ker to predstavlja določen izraz solidarnosti delavčev v kolektivih. vtv '• — Enako : Zagovarjamo solidarnost tudi v primerih, kadar podjetje kot Celota ne bi dosegalo dovolj dohodka za1 polno izplačevanje KOD pcr samoupravnem sporazumu, kajti tudi v takih primerih gre žh skupna prizadevanja vseh članov kolektiva. ' ' IV ... — Sporočamo vam, da imajo komisije in ROS za prihodnje pas tem področju naslednji program: . , — na plenarni seji boste prejeli izdelan pregled delovanja samoupravnih sporazumov za kmetijske kombinate, kmetijske zadruge, živilsko in tpbačno industrijo, trgovino in gozdarstvo, — ROS bo na osnovi tega in drugih pripomb, posebno iz gospodarskih organizacij Sprožil postopek za morebitne dopolnitve samoupravnih sporazumov in predlagal - postopek za uskladitev z drugimi, — v tem času zbiramo in preučujemo pripombe n^ zakon in splošni družbeni dogovor, da bi lahko sodelovali pri predlaganju sprememb in dopolnitev zakd-na in splošnega družbenega dogovora. Prav tako bomo do tega časa na podlagi že dospelih podatkov za uveljavljanje čl. 1 samoupravnega sporazuma pripraviti ustrezne predloge za upoštevanje določil tega člena pri obravnavanju OD pri zaključnem računu, " 1 — ugotavljamo, da so bili doslej samoupravni organi in osnovne sindikalne organizacije marsikje prč-malo seznanjeni s cilji, merili in učinki samoupravnih sporazumov; zato pozivamo vse sindikalne organizacije, da se zavzamejo za tako seznanjanje in to storijb v čim krajšem času. Področni strokovni odbori našega sindikata naj poma- Konec na 4. strani V teku je reorganizacija Osnovna organizacija ZK kombinata žito je imela 10. februarja sestanek, na katerem je — ob navzočnosti 46 in odsotnosti 21 članov — obravnavala naloge po 2. konferenci ZKJ, evidentiranje kandidatov za člane mestne konference ZKS, organiziranost komunistov v kombinatu, pregled plačevanja članarine in naloge v zver5 s sprejemanjem novih članov ter dopolnitev akcijskega programa. Najprej je tov. Bratina podrobneje razložil naslednje: Druga seja konference ZKJ je sprejela akcijski program, s katerim določa osnovne smeri delovanja in najvažnejše naloge ZK. Pri tem je kritično ocenila delo zveze komunistov ter nedosledno izvajanje sklepov 9. kongresa in prve seje konference ZKJ. Zveza komunistov je preživela idejno krizo, ki se je izkazovala v oportunizmu, nedoslednostih, odstopanju, v pojemanju elana za samoupravljanje ter v vseh ostalih oblikah negativnega ravnanja. Ti in vsi ostali pojavi niso rezultat njihove moči, temveč naše nedoslednosti. 2. seja konference ZKJ omogoča večjo organiziranost, učinkovitost, daje podlago za odgovornejše reševanje vprašanj družbeno gospodarskega in političnega sistema. Akcijski program 2. konference se okvirno nanaša na naslednja področja: — krepitev vloge delavskega razreda v samoupravnih družbeno političnih odnosih, —• gospodarsko stabilizacijo in razvojno politiko, — aktualna vprašanja razvoja političnega sistema in neposredne socialistične demokracije ter na — aktualna vprašanja razvoja in delovanja ZKJ, Sklepi 2. konference posegajo predvsem v: uresničevanje ustavnih, predvsem 21., 22. in 23. dopolnila, okrepitev materialne osnove samoupravlja- nja, samoupravne sporazume in družbene dogovore, odstranjevanje socialnih razlik, politiko cen, zunanjetrgovinski in devizni sistem, sistem in politiko davkov, gospodarsko stabilizacijo in njene naloge, vključevanje delavcev v ZK, uresničevanje interesov delavskega razreda in izobraževanje članov ZK. Razprava je nakazala zlasti naslednje: OO ZK je dolžna vsa določila akcijskega programa, v mejah možnosti, prenesti na kombinat, ustrezno dopolniti svoj akcijski program, pospešiti in okrepiti dosedanje delo. Prvi rezultati naše akcije se kažejo pri zmanjševanju socialne razlike v kombinatu v tem, da je realizirana pobuda naše OO, da se vsem zaposlenim, ki imajo mesečni OD pod 1000 din, popravi na 1000 din tako, da od 1. februarja ne bo v kombinatu več nobenega, ki bi imel nižji OD od 1000 din. — Leto 1972 je nekakšna prelomnica glede na samoupravni sporazum kot temeljni akt usklajevanja različnih interesov z realizacijo načela delitve po delu, da so sredstva, namenjena za OD, odvisna od produktivnosti dela in pogojev poslovanja, izkoriščanja poslovnih sredstev, organizacije dela in pogojev poslovanja ter da morajo biti delitvena razmerja takšna, da zagotovijo hitrejšo rast skladov ob istočasni rasti sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Poleg te osnovne težnje posega sporazum v uravnovesenje prejemkov, ki se izplačujejo iz sklada skupne porabe (regres, odpravnine, podpore, kulturne potrebe itd.) in v breme materialnih stroškov (razna nadomestila, povračila dnevnice itd.). — Istočasno pa je za nas izredno pomembna problematika okoli cen kruha ter, v kolikor ne uspemo cen spraviti na raven rentabilnega gospodarjenja, bomo imeli okoli 600 milijonov starih din izgube. Potreb- Odpravljanje nepravilnosti Nadaljevanje s 3. strani gaj o, da se te naloge v delovnih kolektivih uspešno opravijo. Pri razpravah je treba posebej raztolmačiti kolektivom, da KOD in druga določila glede oblikovanja OD po samoupravnih sporazumih v nobenem primeru niso že avtomatično tarifne postavke OD, temveč je to le masa za neobdavčeni del OD, kar pomeni, da je treba delitev čim temeljiteje v skladu s konkretnimi razmerami urediti z internimi samoupravnimi akti v samih gospodarskih organizacijah. Pri tem opozarjamo tiste, ki svojih samoupravnih aktov še niso uskladili, da je rok že potekel, zato je treba v iz-ogib posledicam to urediti čimprej. V — V zvezi z določili samoupravnega sporazuma glede porabe sredstev skupne porabe za izobraževanje, stanovanjsko gradnjo, dopuste, zlasti pa še za družbeno prehrano naj sindikalne organizacije vztrajajo, da se ta sredstva dejansko tudi v te namene uporabijo. Pri uporabi sredstev za družbeno prehrano so se namreč pojavile nekatere nepravilnosti, kot npr. izdajanje raznih bonov (naročilnic) za nakup živilskih artiklov v trgovskih podjetjih itd., kar ni v skladu z namenom samoupravnega skorazuma. Namen teh sredstev je izključno spodbuditi organizirano družbeno prehrano v delovnem času. Republiški odbor sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Slovenije no pa bi bilo tudi prizadevanje, da vsako leto kupimo določeno število stanovanj, s čemer bi postopoma bistveno zmanjšali socialno razliko. —• Problematiko vrača- nja črnega kruha v predelavo bo obravnaval aktiv ZK v delovni enoti. Po razpravi so bili na sestanku sprejeti naslednji sklepi: —• do razjasnitve uporabe 21. in 22. ustavnega dopolnila ostane organizacija ZK v kombinatu v sedanji obliki, to je OO ZK v okviru kombinata ter aktivi v delovnih enotah, —■ aktivi ZK v delovnih enotah morajo razčistiti problem glede nerednega plačevanja članarine in udeležbe na sestankih ZK, — dopolni se akcijski program OO ZK kombinata Žito v smislu sprejetih sklepov in stališč 2. seje konference ZKJ, — ZK mora še plodne j e in bolj zainteresirano spremljati vsa dogajanja v kombinatu in se zavzemati za reševanje vseh problemov, — komunisti naj se med sebeoj tikajo, —• nerazčiščena vprašanja s kateregakoli področja se postavijo na sestanku OO ZK, strokovne službe pa bodo pripravile ustrezen odgovor, v kolikor ne bi bilo mogoče tega dati na samem sestanku. Kot kandidata za člana MK ZKS na volitvah v okviru občinske konferen- ce ZKS sta bila predlagana tov. Bogo Bratina in Tomo Vukelič. Na podlagi lastne želje in vsestransko delovnega in političnega sodelovanja so bili v članstvo OO ZK sprejeti naslednji delavci kombinata: inž. Branko Mihelič, inž. Alenka Griinfeld, Mihael Ham in Vinko Bogataj. PRIPIS: Organizacija ZK v kombinatu je že začela z reorganizacijo po novih načelih. Sekretariat je doslej ustanovil aktive ZK v naslednjih delovnih enotah: Ljubljansko področje, Pe-katete, Ljubljanske pekarne, Šumi, Trgovina in Uprava. V DE Imperial je samostojna organizacija. O-stajajo pa še aktivi v ostalih enotah, kjer potekajo organizacijske in kadrovske priprave. ill. ZASEDANJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS V ospredju delavci! TUDI V MOSTAH PREDLOG, NAJ SE TOVARIŠU TITU DRUGIČ PODELI RED NARODNEGA HEROJA — BOGO BRATINA IZVOLJEN ZA ORGANIZACIJSKEGA SEKRETARJA MK ZKS Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste Polje je imela 22. februarja svojo tretjo sejo, predvsem z namenom izvoliti člane za mestno konferenco ZKS Ljubljane. Ob tej nalogi pa so člani občinske konference hkrati še obnovili poglede na nedavno sprejete ukrepe CKZKJ in CKZKS v zvezi z nadaljnjim delovanjem in potrebnimi stališči v prihodnje. V uvodu je sekretar občinskega komiteja Franc Rejc v dokaj podrobnem referatu nakazal minule dogodke, pri tem pa poudaril, da je dolžnost organizacij ZK in njihovih članov dosledno stati na stališčih v prid delavskega razreda in krepitvi njegove vloge. Le-ta ponovno prevzema vodilni položaj v gospodarskem in tudi družbeno političnem življenju. Zato pa morajo proizvajalci postati resnični družbeni gospodarji v okviru samoupravnega sistema. V zvezi s tem bo seveda potreben še vedno odločen boj komunistov za uveljavitev teh načel. Z utrditvijo samoupravnih odnosov pa se bodo vsekakor večali in krepili tudi demokratični odnosi. Vsi moramo preprečevati, da ne bi nekateri posamezniki ali skupine pod krinko demokracije izkoriščali delavski razred in samoupravljanje za svoje namene in osebne koristi. Tudi ne smejo člani ZK, ki se pošteno borijo za pravilne odnose med ljudmi in njihove pravice, biti pri tem osamljeni, pač pa jih morajo pri njihovih prizadevanjih podpreti njihove osnovne organizacije ali vodstva ZK. Enako naj bi člani ZK podprli svoje osnovne organizacije ali vodstva pri zavzemanju za uveljavitev pravičnih zahtev! Obojestranska medsebojna podpora mora vsekakor obstajati! Kar najbolj bo treba uresničevati naloge iz sprejetega akcijskega programa. Z reševanjem teh nalog bo mogoče postopoma rešiti veliko problemov. Pri tem gre med drugim za stabilizacijske ukrepe, za odpravo socialnih razlik, za ideološko izobraževanje, _ za krepitev vloge in vpliva članov ZK iz delavskih vrst, iz vrst neposrednih proizvajalcev. Popraviti bo treba medsebojne odnose v osnovnih organizacijah, odstraniti oportunizem in ostale slabosti, nato pa uresničiti zdrava in napredna stališča ter jih uve-vljati. Sledila je razprava o nalogah organizacij ZKS na območju občine Moste Polje. Osnovne organizacije ZK so dolžne sprejeti lastne akcijske programe. Uveljavljati je treba pravice delovnih ljudi v podjetjih in v krajevnih skupnostih. Sprejeti je treba v vrste ZK čim več delavcev, neposrednih proizvajalcev. Pri sprejemanju pa je treba paziti na to, da delavci morajo sprejeti program in statut ZKJ, biti opredeljeni za razvoj samoupravnega socializma in v redu opravljati svoje delovne naloge. Člani ZK naj bi tam, kjer delajo in živijo, lahko organizirano delovali in vplivali na oblikovanje stališč ter usmerjanje akcij svojih organizacij. Ustanovili naj bi občinski aktiv članov ZK, ki so na vodilnih delovnih mestih, aktiv članov ZK v vzgojnih in izobraževalnih zavodih ter aktiv mladih komunistov. V okviru krajevnih skupnosti pa naj bi ustanovili koordinacijski organ, ki bi povezoval vse organizacije in člane ZK, ki žive na območju KS. V osnovnih organizacijah je treba pregledati članstvo glede na disciplino udeležbe na sestankih in glede plačevanja članarine, starejše ali bolehne člane naj bi pa oprostili obveznosti sodelovanja na sestankih ali dela v raznih drugih političnih organizacijah. Ob razpravi so bili podani nekateri zelo umestni predlogi: — člani občinske konference podpirajo predlog, naj bi bil predsedniku republike, tovarišu Titu, še drugič podeljen red narodnega heroja, — po številu prevelike osnovne organizacije naj bi se zaradi uspešnejšega dela razdelile v manjše, — razne strokovne službe v podjetjih skušajo OO ZK vsiliti odločanje o posameznih aktih, da bi se izognile odgovornosti in jih naprtile ZK. Osnovne organizacije naj bi sicer razpravljale o podani problematiki, ne sprejemale pa naj bi svojih sklepov, pač pa naj bi se komunisti na svojih sestankih bolje pripravljali na seje samoupravnih organov in tam dajali svoje predloge, —- izboljšati bo treba informiranje članov delovnih kolektivov o vseh dogajanjih v delovnih organizacijah, da ne bi prišlo do nepravilnosti ali celo prekinitev dela, — še vedno je v ospredju boj z organizacijskimi problemi, premalo pa je reševanja konkretnih problemov in nalog, —- v prihodnje naj bi seje občinske konference obravnavale poročila o konkretnem delu ObK in osnovnih organizacij v času med eno in drugo konferenco, —• višja vodstva ZK naj bi upoštevala pametne in napredne predloge, ki jih dajejo osnovne organizacije in njihovi člani. Ob volitvah kandidatov za člane mestne konference ZKS Ljubljana je izmed 14 predlaganih kandidatov 40 prisotnih članov občinske konference s tajnim glasovanjem izvolilo naslednjih 12 članov MK: Boga Bratina, Obrada Dju-rico, Sahiba Galiča, Janeza Kavčiča, Poldeta Mačka, Janeza Meška, Franca Pleterskega, Franca Rejca, Vilija Škrlja, Bogdana Šturma, Lada Zajca in Cirila Zupančiča. Ob koncu naj omenimo še, da se je medtem že konstituirala mestna konferenca ZKS, ki je iz svojih vrst izvolila mestni komitet, za sekretarja tov. Vinka HAFNERJA, za organizacijskega sekretarja pa tov. Boga BRATINO, dosedanjega direktorja DE Ljubljansko področje in predsednika DSK, ki je s 1. aprilom že prevzel novo dolžnost. T. B. GLASNIK »ŽITO« Izdaja Živilski kombinat »ŽITO«. Ljubljana, šmartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Slovenc. Tehnični urednik Slava Gozdni kar. Naklada 1900 izvodov — Klišeji Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna v Ljubljani Vesna potrebuje pomoč! na obisku pri NAJNOVEJŠI DELOVNI ENOTI »VESNA« v Kamniku — obstoječi delovni prostori ne ustrezajo niti splošnim delovnim, še manj pa sanitarnim pogojem — USPEŠNA IN ZELO DONOSNA SLAŠČIČARSKA DEJAVNOST — V PRIČAKOVANJU NOVE PEKARNE Ni dolgo tega, ko se je h kombinatu priključilo spet eno manjših podjetij živilsko predelovalne stroke, ki je v tem našlo najboljši način za svoj nadaljnji razvoj in za uspešno poslovanje v prihodnosti. S to odločitvijo pa je kolektiv tega Podjetja naredil korak bliže k zadovoljitvi potreb svojih odjemalcev na dokaj širokem območju, ki ga mora oskrbovati predvsem s kruhom in drugimi izdelki iz svoje dejavnosti. To je Podjetje slaščičarna in pekarna VESNA v Kamniku, ki je torej Postala osemnajsta delovna enota Žita. Lepo sončno sobotno jutro nas je pozdravilo, ko smo namenili svoj obisk temu kolektivu. Vožnja po ne preveč »simpatičnih« cestnih vdolbinah ni motila in kmalu se je Pokazalo dokaj razgibano Predmestje Kamnika, Duplica. No, ob vhodu v sam Kamnik Pa sem kar obstrmel. Resda je ta kraj že iz daljne preteklosti znan kot pomembno turistično križišče, vendar takšnega vrveža po kamniških ulicah nisem pričakoval. Vsepovsod polno pešcev, kolesarjev in motornih vozil, skorajda ihtiva naglica gospodinj 'z trgovine v trgovino, vmes dostavni avtomobili, vozniki s konjskimi vpregami, skratka živahno mravljišče ... OKOLICA SODOBNA, SREDIŠČE V STAREM SLOGU Na poti proti Kamniku je bilo, ob sicer bežnih pogledih sem in tja, res mogoče veliko videti. Od glavne ceste Ljubljana—Celje—Maribor v smeri proti Kamniku, že pri Trzinu in ob Mengšu, rastejo ob asfaltni cesti nove hiše kot gobe po dežju, grajene v gorenjskem ali najmodernejšem slogu. Vse to pa se pokaže pravo nasprotje iz davčne ohranjenemu starinskemu okolju, ki ga je moč videti v Kamniku samem. Starinska pročelja hiš, v starinskem s!°gu izdelani napisi nad raz-Pirni trgovskimi in drugimi lokali, vse to naredi na človeka poseben vtis in občutek spoštljivosti, pogled na s sne-gojn še dokaj obeljene Kam-n'ške Alpe pa ponudi opazovalcu -------------—-:-~ precej naravne svežine. POTREBA PO NOVEM! Prvi koraki so bili pač namenjeni pekarski delavnici, oziroma prostorom, kjer potekata proizvodnja in proda- no na Kidričevi 8, ki je bila v lasti zasebnika. D oleta 1943 je bila v njenj krušna peč, ki so jo kurili z drvmi, za tem pa jo je tedanji lastnik predelal v parno peč. Podjetje, ki mu je bila priključena še slaščičarska dejavnost, se je pred desetimi leti preimenovalo v pekarno in slaščičarno Vesna. Težki pogoji dela in poslovanja so silili ta kolektiv k razmišljanju, da bi se obstoječe podjetje priključilo h kakšnemu večjemu podjetju. Sklepali so o tem, da bi se združili s podjetjem Kočna ali pa Merx, vendar iz tega ni bilo nič. Ker pa jim DE Domžalsko področje dobavlja su- Direktor najnovejše DE kombinata, pekarne in slaščičarne Vesna v Kamniku je Jože KOS, po poklicu slaščičar. Rojen je bil 24. novembra 1942 v Depali vasi pri Domžalah v delavski družini. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1960 izučil slaščičarske obrti v Ljubljani in bil tam zaposlen 4 leta — vmes pa je odslužil vojaški rok v JLA. Leta 1966 je odšel na izpopolnjevanje svojega poklica v Zahodno Nemčijo, kjer je veliko pridobil za znanje v slaščičarstvu. Po vrnitvi iz zamejstva je lani 1. maja prevzel mesto direktorja v podjetju Vesna, kjer je svojim sodelavcem doslej posredoval le mnogo koristnih izkušenj. Sicer je tudi ljubitelj športa, včasih je tekmoval v boksu pri ljubljanskem Odredu in smučal. Zaradi težkih življenjskih pogojev in pomoči doma pa je moral s športom prekiniti PRVE INFORMACIJE IN ... V takšnem občutju se je Načelo moje novinarsko delo. Najprej sem obiskal enega od okalov z napisom Vesna. V pjem je ena izmed prodajaln 'n slaščičarn tega podjetja. Prvi vtis? Obisk zadovoljiv, to-eJ so obiskovalci zadovoljni prodajnimi artikli in s po-tJr®žbo. No, povem naj, da je a lokal blizu središča mesta, 0l"ej kaj »pri roki« za obisko-aice, vendar bi bil potreben saj delne preureditve. Pa to a zdaj ni važno, bolj pa in-n rrnacija, ki sem jo dobil, v”mj"eč._kje je uprava te no-v • ^ita in kje so odgo-rni- ki naj bi posredovali Potrebne podatke za tale za-PlS' Prijazna prodajalka je po-v®dala, da je uprava na Kranjci (iesti 3- Zares, tam sem kasel direktorja, ki je bil ta-°j pri volji pojasniti vse po-re n°- Povedel me je nazaj I mesto, kjer je pekarska de-'avnica in prodajalna. ja najvažnejšega življenjskega artikla za ljudi — kruha. Skozi ozek hodnik, založen z vrečami in drugimi predmeti, ki služi kot edino možno skladišče za moko, smo prišli v pekarno. Temačen prostor je to, ozek in podolgovat, razprostrt komaj na 30 kv. m. površine. V njem je delavnica, kjer mesijo in vzhajajo ter nato oblikujejo testo, v njem je tudi dvoetažna stara že povsem dotrajana peč, ki ji pravijo »šorfarica«. Človek ima vtis, kot bi prišel v staro rimsko katakombo, iz katere kar »diha« vlaga. Ta prostor je povezan še z manjšim, kjer je zasilna kopalnica s prho za delavce, zraven pa je še kotiček za premog, s katerim kurijo pekovsko peč in ogrevajo vodo za kopanje. Menda ni treba posebej poudarjati, da je ta edini pekovski obrat Vesne resnično neprimeren in »kliče« po novem, po novi pekarni ... POGLED NAZAJ Ne bo napak, če na kratko prikažemo, kako je nastalo podjetje Vesna. V februarju letos je minilo 20 let, odkar je bilo leta 1952 ustanovljeno podjetje mestna pekarna Pecivo. To podjetje je takrat prevzelo že obstoječo pekar- rovine, se pravi moko, so lani na povabilo direktorja te DE, tov. Puglja, obiskali obrat na Viru, ogledali pa so si tudi novo pekarno v Trbovljah. Tako se je porodila zamisel za priključitev h kombinatu Žito, za kar so se navdušili vsi delavci in delavke. Referendum za priključitev k Žitu je bil uspešno izveden in dosedanje podjetje Vesna je postalo s 1. januarjem letos devetnajsta delovna enota kombinata. Omenim naj še, da je svoj delež k združitvi dala tudi občinska skupščina Kamnik, ki se je porazumela o tem s kombinatom Žita na podlagi predloženega in predvidenega programa razvoja tega podjetja, sedaj DE Žita. KLASIČNO ROČNO DELO Povrnimo se nekoliko nazaj in pojasnimo bralcem, kako poteka delo v pekarni. Le-ta komaj zmaguje delo, da bi zadostila potrebam domačinov po osnovnem življenjskem artiklu, kruhu. Komaj zmaguje tudi zato, ker so delovni pogoji, kot smo že rekli, skrajno neprimerni. Precej delavcev, sicer kvalificiranih pekov, je že odšlo drugam, kjer jim je bolje, pa čeprav v podjetja, ki nimajo s to stroko nič skupnega. Delo poteka v dveh izmenah, od 21. ure zvečer do 5. ure zjutraj ter od 5. ure do 12., 13. ure, ali, dokler je pač potrebno. V dveh izmenah izdelajo in spečejo 1200 kg črnega ter 500 kg belega kruha, 2400 žemelj, 300 kifeljcev, 60 soljencev, 40 pletenk, 40 buhteljnov, 100 slanih prest in 50 kg maslenega kruha. V petkih in sobotah je pro. izvodnja seveda nekoliko večja, ker je po izdelkih tudi večje povpraševanje. To delo opravlja 7 kvalificiranih pekov, pač na klasičen način, brez posebnih aparatov ali avtomatov, ki so jim takore-koč za zdaj še neznanka — skratka ročno. Vsi izdelki gredo v prodajo takoj, takorekoč neposredno sproti iz peči. Mnogokrat se v majhni prodajalni, ki je v isti hiši kot pekarna in je velika komaj dobrih 20 kv. m, kar gnete kupcev in je vrsta pred vhodom dolga tudi po 20 metrov. Ljudje so s kvaliteto kruha namreč zelo zadovoljni, zraven tega pa je tudi čutiti precejšen vpliv turizma. Pavle Urankar — VKV pekovski mojster — je obratovodja pekarne Vesna na Kidričevi 8. V podjetju je že od ustanovitve leta 1952. Na kratko je opisal zgodovino te pekarne KAMNIČANI SO »SLADKI« DE Vesna ima, poleg pekovske, tudi slaščičarsko dejavnost, ki je zelo dobro vpeljana in seveda tudi ekonomsko močno donosna, saj ustvari mesečno okrog 8 milijonov starih dinarjev prometa. Slaščičarska delavnica je v istem poslopju kot uprava enote in je dokaj lepo urejena. Prostori so povsem primerni in svetli, tako da delo nemoteno poteka. V tej dejavnosti je zaposlenih 9 delavk, od tega 3 kvalificirane in 3 polkvalificirane slaščičarke, 3 nekvalificirane delavke, zraven njih pa še^ve va-Konec na 8. strani Zelo prikupen je lokal slaščičarne Vesna. Urejen je povsem sodobno, prostoren in svetel, postrežba solidna, obisk pa nad vse zadovoljiv. V njem gost dobi vedno sveže izdelke slaščičarske delavnice te delovne enote. Le eno napako ima — preveč Je skrit za obiskovalce, zadaj za prostori SDK, razen tega pa kamniški urbanisti ne dovolijo nad vhodom dom ali ob cesti postaviti vidnejšega reklamnega napisa Vesna z vseh strani V tem poslopju je uprava DE Vesna (zgornji dve okni) in slaščičarska delavnica ter skladiščni prostori Takoie temna je, ozka in higiensko dokaj neprimerna sedanja pekarska delavnica. Prostor je zelo vlažen, v strop je pa kar grozljivo pogledati Ozka in majhna prodajalna kruha na Kidričevi 8 je za številne obiskovalce skoraj vedno premajhna Takole ročno tehtajo testo za 1 kg štruce kruha. Vsekakor bo v novi pekarni rešen tudi ta problem Tudi ta peč je zelo zastarela in dotrajana, vrh tega pa ima majhno zmogljivost Tam, kjer stoji sedanja garaža in malo desno od nje, bo stala nova prepotrebna pekarna v Kamniku Slaščičarska delavnica je dovolj velika, svetla in solidno opremljena. V njej se urno gibljejo slaščičarke in izdelujejo različne vrste sladkih dobrot ; §jl 1. ^ ^ n Delavka je prinesla v delavnico že izdelano pecivo, ki bo šlo takoj v prodajo. Treba je hiteti, zakaj povpraševanje po izdelkih slaščičarne je veliko Kranjska cesta 3 je naslov uprave DE Vesna v Kamniku Sodobna peč za peko slaščičarskih izdelkov Prav ob obisku so izdelali 80 tort za Jožice in Jožete. Na sliki je le polovica teh sladkih dobrin Vesna potrebuje pomoč! Nadaljevanje s 5. strani jenki. Izdelujejo vse vrste mehkega peciva, sadne torte, čajno pecivo, krofe, buhteljne, pa tudi potice. Vse to sproti prodajo v lastnih prodajalnah in tudi v prodajalnah drugih podjetij. Kaže, da so Kamničani zelo »sladki«. To dokazujeta dva primera. Ob pustu so letos ročno izdelali 5000 krofov, ki pa so bili še isti dan do 10. ure dopoldne vsi prodani, pred praznikom Jožic in Jožetov pa so dobili naročilo za izdelavo nič manj kot 80 (!) tort. Kupci se pojavljajo celo iz Domžal, Mengša in ostale širše okolice, ker na tem področju ni nikjer podobnega obrata, ampak je Vesna edina. Žal pa ne morejo zadostiti vsem potrebam in željam. Dekleta delajo vsak dan od 6. do 13. ure in v sobotah od 6. do 12. ure, vsako nedeljo pa delata še dve dežurni delavki, da dobijo prodajalne sproti sveže izdelke. Nekaj časa so poizkušali s svojimi izdelki zalagati tudi trgovini Žita v Ljubljani na Vodnikovem trgu in na Gosposvetski cesti, a tega za zdaj še ne zmorejo. Poudariti moram, da tudi slaščičarska delavnica, čeprav ima nekaj sodobne opreme in tudi svojo dokaj novo peč, potrebuje nekaj sodobnih strojev, predvsem hitri mešalec (kneter) za mešanje testa v količinah od 2 do 50 kg ter stroj za valjanje testa. Glede na to, da je slaščičarska dejavnost v tej enoti nedvoumno zelo donosna, bi ne bilo napak, če bi odgovorni v kombinatu prisluhnili željam kolektiva po tej izpopolnitvi. Bržkone bi nabava novih strojev še povečala donosnost te dejavnosti. Omembe vredno je še, da si kolektiv prizadeva, poleg smotrnosti pri delu, nabavljati tudi surovine po čim nižjih cenah, na primer jajca, razen tega pa so doslej uvedli nekaj novih slaščičarskih izdelkov, ki so se zelo hitro uveljavili na tržišču in je povpraševanje po njih veliko. Za prodajo svojih izdelkov imajo sedaj štiri slaščičarske lokale, kjer je promet zelo dober. Zlasti v najnovejšem lokalu z novi zgradbi, kjer je podružnica Službe družbenega knjigovodstva. Tu promet iz dneva v dan narašča, čeprav je lokal zelo nerodno nameščen, zadaj za ostalimi poslovalnicami drugih delovnih organizacij. Omenim naj še, da je v vseh poslovalnicah zaposlenih 15 prodajalk, v delovni enoti pa v celoti 36 delavk in delavcev. PROBLEMI IN ŽELJE V razgovoru z direktorjem te najnovejše delovne enote kombinata, tov. Jožetom Kosom, sva se dotaknila tudi nekaterih problemov, ki so v tej enoti najbolj pereči. Predvsem si želijo izboljšati pogoje dela v pekarstvu s tem, da bi bila čimprej zgrajena nova pekarna, podobna oni, ki so si jo ogledali v Trbovljah, pa seveda opremljena s sodobnimi stroji, ki jih sedaj še ne poznajo. S tem bi se na eni strani povečala produktivnost, laže bi zadovoljevali potrebe prebivalstva, utrdila pa bi se tudi delovna disciplina. Ta je bila zlasti med peki še do lani precej razrahljana in je bilo treba narediti red. Ko je eden nediscipliniranih delavcev zapustil podjetje, se je vzpostavil red. Želja kolektiva pa je, da bi po priključitvi h kombinatu, za katero so se izrekli povsem na lastno pubudo, dobili v novem okolju dovolj moralne in materialne podpore za nadaljnji razvoj in uspešno delo enote v zadovoljstvo delavcev samih in širokega kroga odjemalcev tega turističnega središča pod Kamniškimi Alpami. Tone Bančič Ukancu vetje pod streho, tako nas je ob vstopu v notranjost doma prijetno prevzelo. Že v veži, kjer smo morali obvezno sezuti obutev in odložiti plašče, nas je objela prijazna toplota, ko pa smo stopili v jedilnico, smo bili kar presenečeni. Svetel in topel, a nadvse domačen prostor — v njem je bilo kar precej obiskovalcev, ki so se umaknili pred močnim sneženjem v zavetje doma, vsega ogrevanega s centralno kurjavo. ZADOVOLJIVA PROSTORNINA Zunaj novi počitniški dom ne kaže velikih razsežnosti. Ob vstopu vanj pa obiskovalec takoj spremeni svoje mnenje. V notranjosti je namreč zelo prostoren. Ima kar štiri etaže — klet, pritličje, nadstropje in podstrešje. V kleti je garaža, ki služi pozimi za shrambo smuči, sank, čevljev in drugih zimskih rekvizitov. Zraven je še rezervna soba, ki je uporabljena za shrambo, a jo je moč tudi zasesti za bivanje, poleg je še stranišče in manjša kopalnica s prho. Pritličje obsega prostorno, lepo urejeno jedilnico, kjer se naenkrat lahko prehrani od 15 do 18 ljudi. V jedilnici sta tudi televizor in radio. Zraven jedilnice je zelo sodobno opremljena kuhinja s potrebnimi štedilniki, hladilnikom in umivalnim koritom, delovno mizo ter ostalimi pripomočki. V tej etaži je tudi soba za oskrbnico. V ostalih dveh etažah je še Z solidno opremljenih sob z 18 ležišči, dve kopalnici z banjama, umivalni- koma ter s toplo in mrzlo vodo, na podstrešju in v kleti pa sta še dve shrambi za živila. Vsepovsod je zelo udobno, prijetno in privlačno za slehernega obiskovalca, čistoča in red pa sta seveda osnovni pogoj za vsakogar, ki stopi v ta dom. ZADOVOLJSTVO JE OCENA Med prvimi obiskovalci smo srečali Pavlino Simčič, Jožu Zalaznik, Cveto Žumer, Janeza Slovenca in še nekatere. Vsi so bili enotnega mnenja, da se v domu počutijo zelo dobro in da so zadovoljni. Pa poglejmo, kaj so povedali nekateri: CVETA ŽUMER: Vtis v tem domu je zelo dober, najprej človeka prevzame lep pogled na hišo, nato dobra, sploh je pa zelo pri-prijetna domačnost. Kuhinja je v redu, hrana zelo dobra. Edino odeje na posteljah so preveč kosmate. Sicer pa lahko rečem, da je to zelo primeren dom za ljudi, ki niso navajeni na hotele, predvsem za družine z otroki in za ljudi, ki imajo radi mir. JOŽICA ZALAZNIK: Zelo sem navdušena nad domom. Prostori so lepi, okolje prijetno. Hrana je zelo merno za otroke. Za nas, ki nismo zahtevni, je takšen dom kot nalašč. Še se bom kdaj pa kdaj rada vrnila v ta dom, samo če bo prostor. No, za tiste, ki se ne znamo dobro smučati, bi bilo potrebno kakšno majhno pobočje. IN ŠE OSKRBNICA Tov. Ivanka MESIČ je prevzela skrb nad tem do- mom. Je skratka oskrbnica, kuharica in še kaj. Za uvod je povedala, da ima veliko dela, ker je sama. Naprave v kuhinji so skoraj vse popolne, še kakšne malenkosti pa bo treba nabaviti. Manjka tudi posoda, ki jo je komaj za eno večjo družino. Za število gostov, kot je predvideno, bo treba več posode. Glede prijav predvidenih gostov ni bilo zadrege, le včasih morajo malo počakati. — Vidim, da vam pomagajo tudi mladi pomočniki? »Zares, nekateri otroci so se kar hitro vživeli v to delo in pomagajo pri strežbi gostov.« —■ Kako imate določen red za hrano? »To uredimo sporazumno z gosti in se tega držimo. Če gredo smučat, pripravim kosilo prej, ali pa tudi kasneje, pač po želji.« — V sosedstvu so tudi drugi domovi. Vam sosedi kaj pomagajo? »Da, tu so delavci iz elektrarne, ki kurijo centralno kurjavo, kidajo sneg in delajo pot do našega doma. Tudi sicer, če je potreba, kdaj tudi prinesejo kakšne stvari, ki jih rabim pri preskrbi doma. Predvsem naklonjen mi je pri vsem tem Mirko Košnik, vodja elektrarn-:.« — Ali se boste vživeli v to okolje? »Upam ,da bo šlo,« je povedala tov. Mešičeva ob koncu. Počitniški dom v Ukancu v Bohinju je torej široko odprt in pričakuje »letne« in »zimske« goste. Pričakovati je, da ne bo sameval. T.B. Počitniški dom v ODPRT JE POČITNIŠKI DOM ZA DELAVCE ŽITA V UKANCU — POZIMI TOPLO, POLETI HLADNO ZAVETJE SREDI SMREKOVEGA GOZDA — DOM BO ODPRT VSE LETO Lani se je začelo. Govorili so, da bo kombinat pridobil nove zmogljivosti za oddih, tako za one, ki se radi ukvarjajo z zimskimi športi, predvsem s smučanjem, kot za druge, ki iščejo mir in sveži zrak pod planinami. To se je kasneje tudi dokončno uresničilo — v Ukancu v Bohinj o, kjer je bila na razpolago manjša hiša. To hišico je odkupil kom- njihovih staršev. Tisti dan binat in jo začel obnavljati. Veliko truda v to delo je vložil direktor DE Gorenjska Anton Pintar. Obnovitvena dela so bila končana lani, tako da so sedanji počitniški dom odprli 10. decembra lani. PRVI OBISKOVALCI Na ogled doma smo odšli ob koncu januarja, oziroma ob koncu zimskih šolskih počitnic. Zato ni bilo nič čudnega če smo našli v domu največ najmlajših gostov, šolskih otrok, in je sneg kar medlo. Pri Zlatorogu sem pustil avto in krenil peš po ozki gazi, snega pa je bilo vedno več in več. Sredi debele snežne odeje in smrek, ki so se kar pripogibale pod težo snega, je hišica, zgrajena v gorenjskem slogu, prav ljubka, skoraj pravljica. V njej so našli zavetje prvi zimski obiskovalci. PRIJETNA TOPLOTA Kot je bilo vreme zunaj zelo snežno »razgibano« in si je večina ljudi iskala za- Jedilnica in hkrati dnevna soba v novem počitniškem domu v Bohinju je zelo prostorna in nad vse prijetno opremljena Počitniški domovi vabijo Čas dopustov se bliža. Zato bi vam radi posredovali nekaj podrobnosti in navodil za čas, ki ga nameravate preživeti kjerkoli v naših počitniških domovih, ali na morju ali pa v planinskem okolju. Izbira glede domov je dokaj pestra: na morju sta počitniška domova »MILAN SELAN« v Drami ju in »ZATIŠJE« v Bašaniji — Savudriji, na Gorenjskem pa počitniški dom »UKANC« v Bohinju in »GORELJEK« na Pokljuki. Je pa še hišica za 4 osebe v Poreču v okviru Počitniške skupnosti Krško, ki pa jo večinoma uporabljajo člani kolektiva DE Im-perial. Domovi so, oziroma bodo odprti: »Milan Selan« v Dramljo od 11. junija do 10. septembra 1972, »Zatišje« Bašanija od H-junija do 15. septembra '1972, medtem ko sta »Ukanc« v Bohinju in »Goreljek« na Pokljuki na razpolago vse leto. Konec na 10. strani Prav prijetno urejene so tudi spalnice doma Pogled v »srce” doma Novi dom na Ukancu — sredi košatih dreves je zgrajen v pristnem gorenjskem slogu. No, bil je kar dobro zakopan v visok sneg Takšni dve kopalnici s toplo in mrzlo vodo ter banjo nudita gostom vse ugodje 'ie nadobudneži preizkušajo trdnost stopnic, ki vodijo v zgornje spalnice Kuhinja v domu je opremljena z najsodobnejšimi gospodinjskimi aparati Letos Žitu dva ZARADI NEKOLIKO OSLABLJENE EKIPE SKORAJ NEPRIČAKOVANA ZMAGA — SOLIDNA ORGANIZACIJA — PREHODNI POKAL SINDIKATA ZA ENO LETO V KOMBINATU. V soboto, 25. marca, je bilo — spet na Voglu — že šesto republiško prvenstvo v veleslalomu za smučarje podjetij živilske stroke iz Slovenije. Udeležba tekmovalcev je bila tudi letos solidna, saj jih je nastopilo v treh članskih razredih in pri članicah kar 105. Tehnično izvedbo tekem so imeli člani smučarskega kluba Transturist iz Škofje Loke, ki so svojo nalogo solidno opravili v zadovoljstvo vseh sodelujočih. DVE TEKMOVALNI PROGI Traserji SK Transturist so v sporazumu z organizatorji — letos je imelo organizacijo v rokah podjetje Slovenija vino — in s predstavniki nastopajočih ekip pripravili daljšo in krajšo progo. Daljša proga, dolga 920 m z višinsko razliko 125 m in 24 vrati, je bila pripravljena za člane I. in II. razreda, torej za mlajše člane. Krajša proga, v dolžini 600 m z višinsko razliko 90 m in 16 vrati pa za člane lil. razreda, torej za starejše člane, in članice. Start na obeh progah je bil predviden ob isti uri. Vreme je bilo lepo, sončno, sneg pa za izvedbo celotne tekme povsem prime- ren. Posledica tega je bila, da je letošnje prvenstvo poteklo v neprimerno ugodnejših vremenskih pogojih kot lani prav tako na Voglu, toda ob hudem snežnem metežu. PRESENETLJIVE UVRSTITVE Žitova ekipa je nastopila to pot brez zelo dobrih tekmovalcev Šlambergerja, Glavana in Kajdiža (ki je v JLA), vendar so preostali skoraj v vseh tekmovalnih razredih dosegli zelo lepe uspehe. V konkurenci članic, kjer ni nastopila lanska zmagovalka Tolarjeva (le-ta ni več v Žitu), je zasedla zelo solidno drugo mesto Rudolfova le z 2 desetinkama sekunde zaostanka za zmagovalko ivanči-čevo iz Kolinske (0,37,4 sek.). Na 3. mesto se je uvrstila Berčeva, na 5. Griinfeidova, na 9. Rojinova, torej kar štiri Žitovke med prvimi 10 tekmovalkami, ki jih je skupaj star-talo 25. Med starejšimi člani sta si — ob startu 15 tekmovalcev — priborila dvojno zmago Kuret (0,34,1 sek) in Podboršek (2,6 zaostanka), Lipicer pa je pristal na solidnem 4. mestu. Uspeh je dosegel tudi Pirc, Počitniški domovi vabijo Nadaljevanje z 8. strani Vsak član kolektiva in otroci, ki se šolajo, lahko uživajo dopust po znižani ceni v času 10 dni v kateremkoli počitniškem domu. Zaposleni družinski član (mož ali žena) ga lahko izrabi prav tako 10 dni, vendar po ceni 35 din za penzion dnevno. Vsi ostali pla čajo penzion 40 din dnevno. Cene penzionskih uslug pa so: za člane kolektiva in otroke nad 10 let, če se šolajo, 20 din, za otroke članov kolektiva do 10 let 10 din, za zaposlene družinske člane (moža — ženo) 35 din, ista cena velja za poslovne partnerje, za vse ostale odrasle goste 40 din, njihove otroke do 10 let pa 20 din. Prenočišča zaračunavamo v naših domovih (Dramalj, Zatišje in Bohinj) za člane ter otroke 8 din, v najetih sobah v Dram-Iju pa po cenah, kot jo plačamo, za tuje goste je cena za prenočišče 15 din. Če otrok nima lastnega prenočišča, zaračunamo polovično ceno. Posamezni obroki hrane pa so: pri ceni 20 din (to je pri znižani ceni za člane, ki izrabijo dopust) zajtrk 2 din, kosilo 8 din, večerja 5 din, pri ceni 35 din: zajtrk 4 din, kosilo 16 din, večerja 10 din, pri ceni 40 din: zajtrk 4 din, kosilo 19 din, večerja 12 din. Kot že rečeno, lahko izkoristi dopust z regresom vsak član kolektiva 10 dni. Isto velja tudi za upokojence. Invalidi in bolni lahko izkoristijo več dni, vendar po odobritvi komisije. Prijave točno izpolnite za vsak počitniški dom posebej in jih vrnite najkasneje do 20. aprila na upravo, soba št. 16. S prijavami poberite akontacijo 50 din za osebo. Naprošamo, da upoštevate, da bomo v glavni sezoni, to je v mesecu juliju in avgustu razporedili predvsem družine s šoloobveznimi otroki in zato prijave prilagodite danim možnostim. V vsakem počitniškem domu je dnevni red. Prečkajte ga in se po njem ravnajte! Za prijavljence za dopust v počitniškem domu Ukanc v Bohinju in seveda tudi za vse ostale, ki imajo namen obiskati ta dom, velja še tole obvestilo: Za prevoz čez most z osebnim avtomobilom je potrebno imeti posebno dovoljenje in plačati 5 din takse. Zato bomo vsakemu gostu, ki bo šel na dopust z lastnim avtomobilom, dali dovolilnico ter bo ob plačilu penziona plačal tudi takso. Kdor bo šel pa na izlet z lastnim avtomobilom, ne bo dobil dovoljenja za prevoz z avtomobilom, temveč ga bo moral parkirati pri hotelu Zlatorog in nadaljevati pot peš do doma. Kdor pa nima lastnega , prevoznega sredstva in se bo moral peljati z avtobusom, bo imel možnost, da se odpelje izpred kolodvora po želji, to je vsako uro — ob 6., 7., 8. uri itd. pokala ki je med 35 tekmovalci zmagal v času 0:55,7 sek. Torej kar na treh frontah zelo lepi uspehi in doprinos k osvojitvi pokala ... DRAGO VIDIC ODLOČIL ... le-tega pa je pomagal dokončno priboriti Drago Vidic, ki je nastopil v 1. razredu med 30 tekmovalci. Z zelo solidno vožnjo se je v dokaj ostri konkurenci uvrstil na zelo dobro 5. mesto in s časom 7,5 zaostanka za zmagovalcem tako odločilno vplival na ekipno prvo mesto. Vsekakor podvig, ki zasluži posebno pozornost in pohvalo. Tako se je ekipa Žita v sestavi Rudolfova, Kuret, Pirc, Vidic, nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo uvrstila na sam vrh tega, sedaj že tradicionalnega tekmovanja in osvojila ekipni pokal organizatorja, podjetja Slovenija vino, že četrtič v trajno last, razen tega pa še prehodni pokal, ki ga je letos prvič podelil RO sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije SRS. KAKO PA TEKMECI? Pričakovati je bilo, da bo letos odločilno posegla v boj za prvo mesto Kolinska tovarna, ki je imela najštevilnejše zastopstvo. Pri članih II pa je spodletelo favoriziranemu Žerjavu, ki je bil diskvalificiran, pa tudi sicer tekmovalci Kolinske niso dosegli vidnejših uspehov. Izjema je Lučka Ivančičeva, ki je letos znova posegla po najvišji lovoriki, tako kot predlanskem na Viševniku. Že tretjo zmago po vrsti pa si je letos pri članih I priboril Štefan Kutin iz Planike — Kobarid s časom 0:48,0, ki je prvič zmagal na Viševniku, lani in letos pa na Voglu. 105 TEKMOVALCEV IZ 11 PODJETIJ Glede udeležbe je treba poudariti, da je vsako leto bolj zadovoljiva. Nastopilo je 105 smučark in smučarjev iz podjetij Dana iz Mirne, Droga iz Portoroža, Emona iz Ljubljane, Etol iz Celja, Fructal-Alko, Kolinska tovarna, Planika iz Kobarida, Pivovarna Union, Slovenija vino, Žito in Živilski kombinat Kranj. Najmočneje so bili zastopani Kolinska tovarna z 18, Žito s 17, KŽK s 15 in Slovenija vino s 13 tekmovalkami in tekmovalci. Uspeh smučarjev Žita na letošnjem tekmovanju je vsekakor vreden lepega priznanja, saj sodi v uspešno delovanje rekreacijskega aktiva kombinata. Kaže, da bodo smučarji k dosedanjim tekmovalnim uspehom v prihodnje še dodali nove, seveda če se bodo dela tudi v prihodnje lotevali tako resno. Čestitamo! T. B. REZULTATI ČLANICE: 1. Ivančič Lučka (Kolinska) 0:37,4, 2. Rudolf Mili 0:37,6, 3. Bere Vera (obe žito) 0:39,3, 4. Gaber Irena (Etol) 0:39,7, 5. Grunfeld Alenka (Žito) 0:41,1, 6. Hočevar Katja (Kolinska) 0:43,6, 7. Podlesnik Ingrid (Etol) 0:45,5, 8. Kapel Nataša (Union) 0:46,0, 9. Rojina Cveta 0:46,2, 10. Trček Alenka (obe Žito) 0:47.1. 11. Benko Cveta (Etol) 0:48,2, 12. Kump Maruša (Kolinska) 0:48,5, 13. Kokol) Saša (Žito) 0:50,8, 14. Puterle Neža (Kolinska) 0:51,1, 15. Zupan Katarina (Slovenija vino) 0:55,8, 16. Eržen Maša (KŽK Kranj) 0,56,1, 17.—18. Deželan Fani (Kolinska) 0:56,2, 17.—18. Mubi Tončka (KŽK) 0:56,2, 19. Zore Jožica (Slovenija vino) 1:06,1, 20. Bešter Magda (Union) 1:08,1, 21. Kotar Marja (KŽK) 1:17,8, 22. Turnher Nataša 1:18,2, 23. Gorše Milena (obe Žito) 1:31,5, 24. Bajc Martina (Slovenija vino) 1:40,5, 25. Lulik Mira (Droga) 1:54,3. Prijavljenih 28 tekmovalk, niso startale 3 tekmovalke. ČLANI lil: 1. Kurent Arsenij 0:34,1, 2. Podboršek Albin (oba Žito) 0:36,7, 3. Keršmanc Miran (Etol) 0:37,2, 4. Lipicer Drago (Žito) 0:37,7, 5. Predo-vič Igor (Kolinska) 0:38,1, 6. Hočevar Rado (Union) 0:40,7, 7. Mlakar Janez (Slovenija vino) 0:41,6, 8. Smerkolj Zdravko (Etol) 0:41,7, 9. Bezek Anton (Fructal-Alko) 0:44,9, 10. Černe Anton 0:49,5, 11. Eržen Janez (oba KŽK) 0:51,2, 12. Puš Slavko (Žito) 0:51,4, 13. Veble Ivan (Slovenija vino) 1:09,3, 14. Demšar Jernej (Kolinska) 1:14,4, 15. Cijan Franc (KŽK) 1:28,2. Prijavljenih 18 tekmovalcev, niso startali 3 tekmovalci. ČLANI lil: 1. Pirc Jože (Žito) 0:55,7, 2. Praprotnik Boris (KŽK) 0:57,3, 3.—4. Rožman Tone (Etol) 0:57,5, Kovič Jože (Slovenija vino) 0:57,5, 5. Zule Peter (Union) 0:57,8, 6. Heric Miran (Kolinska) 0:59,4, 7. Hergouth Stojan (Emona) 0:59,5, 8. Eržen Boris (Union) 1:02,2, 9. Bakija Ivo (Eto!) 1:03,0, 10. Pesek Ivan (Tališ) 1:03,8, 11. Potočnik Stane 1:05,0, 12. Kešar Janez (oba KŽK) 1:05,7, 13. Lazar Janez (Dana) 1:06,4, 14. Demšar Stane (Emona) 1:06,5, 15. Razinger Pavle (KŽK) 1:07,0, 16.—17. Tihelj Rado (Emona) 1:09,2, Bobnar Ludvik 1:09,2, 18. Jeršin Milan (oba Kolinska) 1:10,7, 19. Jakup Štefan (Slovenija vino) 1:13,5, 20. Rozman Janez (Kolinska) 1:13,8, 21. Kutin Cvetko (Planika) 1:14,6, 22. Virant Marjan (Dana) 1:15,1, 23. Korbar Franc (KŽK) 1:18,4, 24. Lulik Matija (Droga) 1:19,0, 25. Novak Jože (Slovenija vino) 1:22,6, 26. Valant Janez (Dana) 1:28,4, 27. Robenih Edo (Union) 1:30,0, 28. Veber Blaž (žito) 1:33,5, 29. Romavh Peter (Slovenija vino) 1:37,6. Prijavljenih 42 tekmovalcev, ni startalo 7 tekmovalcev, odstopil Pukel Slavko, diskvalificirani Baškovič Miodrag, Kepa Janez, Jeraj Jože, Žerjav Pavel, Plestenjak Franc. ČLANI I: 1. Kutin-Štefan (Planika) 0:48,0, 2. Vrečar Milan (Etol) 0:51,6, 3. Vozlič Zdenko (Droga) 0:54,5, 4. Medja Boris (Kolinska) 0:55,0, 5. Vidic Drago (Žito) 0:55,5, 6. Kočar Bogo (Union) 0:57,7, 7. Rožič Ljubomir (Slovenija vino) 0:58,1, 8. Vogler Sašo (KŽK) 0:58,5, 9. Radovan Jože (Kolinska) 0:59,9, 10. Krhin Darko (Dana) 1:00,0, 11. čečko Jože (Etol) 1:00,8, 12. 5i-pec Jože (KŽK) 1:01,6, 13. Mlinar Stane 1:02,2, 14. Slabe Alojz (oba Union) 1:03,0, 15. Tomšič Tone (Kolinska) 1:03,6, 16. Ponikvar Mitja (Emona) 1:04,0, 17. Andolšek Mitja (Slovenija vino) 1:04,6, 18. Pepelnik Ferdo (Kolinska) 1:04,9, 19. Torkar Darko (KŽK) 1:05,3, 20. Ham Miha (Žito) 1:05,5, 21. Bočko Uroš 1:06,3, 22. Logar Metod (oba Slovenija vino) 1:15,9, 23. Smrečnik Miha (Emona) 1:16,5, 24. Cuderman Janez (KŽK) 1:16,6, 25. Zupančič Dušan (Union) 1:17,4, 26. Sladič Ivan (Dana) 1:25,2, 27. Selak Željko (Žito) 1:26,6, 28. Žagar Tone (Kolinska) 2:31,0. Prijavljenih 33 tekmovalcev, niso startali 3 tekmovalci, odstopil Kolenc Janez, diskvalificiran Verbič Željko. EKIPE: 1. ŽITO Ljubljana (Vidic Drago 0:55,5, Pirc Jože 0:55,7, Kuret Ar-zenij 0:34,1, Rudolf Mili 0:37,6) 3:02,9, 2. ETOL Celje (Vrečar Milan 0:51,6, Rožman Tone 0:57.5, Keršmanc Miran 0:37,2, Gaber Irena 0:39,7) 3:06,0. 3. KOLINSKA Ljubljana (Medja Boris 0:55,0. Heric Miran 0:59,4, Predovič Igor 0:38,1, Ivanič Lučka 0:37,4) 3:09.9, 4. UNION Ljubljana (Močar Bogo 0:57,7, Zule Peter 0:57,8, Hočevar Rado 0:40,7, Kapel Nataša 0:46,0) 3:22,2, 5. SLOVENIJA VINO (Rožič Ljubomir 0:58,1, Kovič Jože 0:57,5, Mlakar Janez 0:41,6, Zupanc Kati 0:55,8) 3:33,0, 6. KŽK Kranj (Vogler Sašo 0:58,5, Praprotnik B. 0:57,3, Černe Anton 0:49,5, Eržen Maša 0:56,1) 3:41,4. Uspešno delo RA Žito Zaradi velikega zanimanja naših delavcev za športno rekreacijsko delovanje in zaradi poznanega aktivnega športnega delovanj našega kombinata smo organizirali športno rekreacijski aktiv, ki v sedanji obliki zajema večino naših večjih delovnih enot: Uprava, Sumi, Pekatete, pekarne v Ljubljani, Kranju, Lescah, DE Vrhnika in Gorenjka. Ustanovni sestanek je bil novembra 1970, kjer smo se pogovorili o željah ter možnostih delovanja in izvolili 8-članski odbor s predsednikom tov. Aljančičem. Pri organizaciji smo se torej ozirali predvsem na želje naših članov — delavcev kombinata in zato organizirali naslednje panoge: kegljanje, smučanje, planinstvo, telovadbo, balinanje ter priključili še nogometaše. DELO DOSLEJ USPEŠNO Delo po posameznih sekcijah poteka takole: V kegljanju smo uspeli organizirati 4 centre v Ljubljani, Kranju, Lescah in Jesenicah, kjer se na najetih avtomatskih kegljiščih veliko število članov vsaj enkrat na teden primerno razgiblje. Poleg rekreacijskega kegljanja smo organizirali še kegljaško tekmovanje med ekipami Ljubljane, Lesc in Kranja. Ekipe so štele po 6 članov, ki so igrali v disciplini 6 krat 100 lučajev. Za novo sezono, ki je že v polnem teku, nameravamo z agitacijo pritegniti h kegljanju še več članov in v zimskih mesecih organizirati tekmovanje med posamezniki po enotah, spomladi pa še tekmovanje med ekipami kombinata. Poleg kegljanja je naša najbolj množična sekcija smučanje. V preteklem letu je dala ta dejavnost poudarek predvsem na udeležbi pri rekreacijskem smučanju in na tekmovanjih. V teh tekmovanjih smo dosegli lepe uspehe in osvojili 3 pokale, večje število medalj in diplom. Udeležili smo se prvenstva občine Moste v Kranjski gori in zasedli v posameznih uvrstitvah prvo, drugo in tretje mesto pri članicah, člani pa 5. in 9. mesto —- ekipno je to 3. mesto v občini. Na sindikalnem prvenstvu mesta Ljubljane smo tudi dosegli zelo lepe rezultate, saj je ekipa članic dosegla 2. mesto v Ljubljani. Največji uspeh pa smo dosegli na IV. prvenstvu sindikatov živilske industrije Slovenije na Voglu, kjer je ekipa ŽITA osvojila ekipno prvo mesto in svoj tretji zaporedni pokal v tej vrsti tekmovanja. Poleg udeležbe na teh tekmovanjih smo priredili letos tudi nad vse uspel izlet smučarjev in ostalih članov rekreacijskega aktiva v Nass-feld v Avstrijo. Za letošnjo sezono smo svoj načrt razširili in smučanje razdelili na posamezne smeri: — smučarski treningi v sodelovanju s smučarskim klubom Olimpije — zaradi dobre priprave naših smučarjev za V. prvenstvo živilcev Slovenije, smučarska tekmovanja, smučarski tečaj za začetnike, smučarski izlet z avtobusom v zimska središča enkrat mesečno (za smučarje in nesmučarje, in spomladansko turno smučanje. Planinstvo je naša najmlajša, vendar zelo uspešna sek- Konec na 12. strani Težave, a vendar uspeh ZAKLJUČNI RAČUN POSLOVNEGA LETA 1971 JE POKAZAL USPEŠNOST POSLOVANJA KLJUB IZREDNIM TEŽAVAM Leto 1971 je bilo leto izrednih naporov v poslovanju vsega gospodarstva Jugoslavije, saj so nam znani izredno ostri ukrepi zvezne vlade za stabilizacijo našega gospodarstva. Povečanje stroškov vseh vrst in devalvacija tudi ni šla mimo poslovanja našega kombinata. Program, ki smo si ga zastavili v začetku leta, se je bistveno obrnil na glavo. Začeli smo se spoprijemati s težavami glede povečanja stroškov, uvoza reprodukcijskega materiala za naše tovarne, nelikvidnosti zaradi neplačevanja dolžnikov in pomanjkanja obratnih sredstev itd. Vsi ti problemi so terjali največjo zavzetost vseh služb kombinata, da smo vendar kolikor toliko obdržali solidnost v poslovanju. Te težave so se odražale — in se v večji meri še bodo v letu 1972 — že pri delovnih enotah kombinata od proizvodnje do prodaje in pri vseh službah, da smo lahko finančno urejevali poslovanje kombinata. Kljub temu lahko govorimo v kombinatu o porastu indeksa proizvodnje in produktivnosti. Posamezne dejavnosti kombinata so izpolnile proizvodni načrt 1971 takole: mlinska 106,70% testeninska 102,75% Pekarska 105,39 % kanditno- konditorska 114,92% Največji vzpon preseganja Proizvodnje je dosegla DE “.Šumi« z uvedbo nove linije za proizvodnjo trdih bonbo- "— realizacija celotni dohodek ~~ dohodek za razdelitev osebni dohodki — dobiček Minka Pogačarjeva „ Ptsv gotovo smo zadeli v crn°. ko vam to pod predstavljamo kar dvakratno jubi-mntko, Minko Pogačarjevo, eferentko za obračun in evi-enco pri DE Ljubljansko po-i°k-f' Njena življenjska pot i bila zelo razgina, v času . Jne burna in tudi grenka, a in a i danes zelo plodna vn«- i0vna- Pa naj o tem go-ori kar sama. in~T Kie vam je tekla zibelka 'ienTsko pot?2366’’ SVOi° ŽiV" 1 9po°Jena sem bila 31. marca v takratni ljubljanski po- nov in tovarna čokolade DE »Gorenjka« zaradi koncentracije proizvodnje čokoladnih izdelkov, ki smo jih prenesli iz obrata DE »Imperial« Krško. Investicijska dejavnost v kombinatu je bila v letu 1971 usmerjena v glavnem na obnavljanje in rekonstrukcije oziroma modernizacijo strojnega parka v proizvodnji vseh dejavnosti. Tako smo imeli tele glavne investicije: novo pekarno v Trbovljah, adaptacijo obrata mehkih kolačev v Lescah pri Bledu, modernizacijo pekarne Tržič in Kočevje, nadzidavo upravnega poslopja v Ljubljani, nakup kamionov, linijo za žvečilni gumi v Krškem in drugo strojno opremo v pekarstvu. Kljub težavam, ki so med letom obstajale, smo poslovno leto zaključili dokaj uspešno. Zaključni račun izkazuje naslednje postavke: din 308.677.080,39 311.375.606,43 69.956.318,31 44.708.822,30 17.247.155,35 rodnišnici, sem pa domačinka iz Stepanje vasi. Mati je bila delavka. V Hrušici in Ljubljani pa sem obiskovala 5 razredov osnovne šole, nato pa meščanko šolo, ki sem jo uspešno končala z opravljeno malo maturo leta 1937.« — Kdaj in kje ste se najprej zaposlili? »Še isto leto, po končani šoli, sem se najprej zaposlila pri takratni Narodni tiskarni in delala vse do 23. februarja 1943, ko so mi Italijani odvzeli dovolilnico ali »lasciapassare« za prehod skozi žico iz Stepanje vasi v Ljubljano.« — Kaj pa je bil vzrok, da so vam odvzeli dovolilnico? »Že leta 1941 sem začela delati kot aktivistka in terenska obveščevalka za področje od Hradeckega ceste do Hrušice in Dobrunj. Najbolj so me pa zasledovali na terenu domači izdajalci, belogardisti. Pred njimi sem se morala skrivati, kar je bilo še huje, ker nisem več mogla v Ljubljano.« Delavski svet kombinata je namenil v letošnjem letu, predvsem po podpisu samoupravnega sporazuma, precejšnja sredstva za družbeni standard zaposlenih, kjer je namenil vsoto nad 2.905.000 dinarjev, od tega za stanovanjski delež sklada skupne porabe 1.000.000 dinarjev. Glede na zaostrene pogoje in potrebe po obratnih sredstvih je DS razporedil iz sredstev poslovnega sklada za lastna obratna sredstva kombinata še 4.170.000 din, ki so nam nujno potrebna za normalno poslovanje. Tako vidimo, da je bila kljub težavam, ki so bile v letu 1971, poslovna politika kombinata pravilna, predvsem zaradi jasno postavljenega programa in reševanja sprejetih nalog vseh zaposlenih delavcev v kombinatu. Želimo, da bi se uspešnost poslovanja kombinata z napori vseh nadaljevala še v letu 1972. Stane Aljančič — Menda ste bili tudi na črni listi, da bi vas likvidirali na Urhu? »Da, res je. Moje ilegalno delo ni moglo ostati več skrito in zato so me 14. avgusta 1943 domobranci iskali na domu, pa me k sreči niso našli doma. Odtlej pa vse do svobode sem se morala pred njimi skrivati, tudi v gozdnih duplinah in drugod, ostala pa sem vendarle živa.« — Vaše napredno aktivistično delo pa je teklo, kot vemo, tudi takoj po osvoboditvi dalje. Kaj lahko poveste o tem? »Po osvoboditvi sem se sicer takoj leta 1945 zaposlila v Mestni klavnici, za tem pa v tovarni čevljev Zvezda v Ljubljani. Kljub temu pa nisem opustila aktivističnega dela na terenu. Bila sem aktivistka v OF, AFŽ, RK in ZZB, kar sem še danes. Sedaj sem blagajničarka KO SZDL v Stepanji vasi.« — Kdaj ste se zaposlili v Žitu in kakšno delo opravljate? »V kombinatu sem začela delati 1. septembra 1962 in sem vseskozi pri DE Ljubljansko področje kot referentka za obračun in evidenco. Sem tudi v odboru aktiva ZZB NOV Žito, bila pa sem tudi članica delavskega sveta in raznih samoupravnih komisij kombinata. Izven podjetja pa sem še članica republiške skupščinen socialnega zavarovanja. No, mislim, da sem povedala dovolj, čeprav nerada vidim, da bi me preveč popularizirali.« Da, Minka Pogačarjeva obhaja letos dva jubileja: 50-let-nico rojstva in 10 let zaposlitve pri Žitu. Ob teh jubilejih naj ji vsi iskreno čestitamo! To pa še tembolj zaradi njene velike prizadevnosti pri službenem delu in pri delu v družbeno političnem okolju, kjer lahko služi za vzor vsem mladim, ki naj bi se, tako kot starejši, resnično zavestno spoprijeli z odgovornimi nalogami in jemali življenje in delo tako resno, kot naša jubilantka! 31. marca je bila upokojena, zato ji želimo mnogo zdravja v pokoju. Kvaliteta človeka -kvaliteta dela Nekoč smo v našem glasilu uvedli rubriko pod tem naslo-v°m z namenom, da bi, številčno vedno širšemu kolektivu, Predstavljali delavce iz raznih enot, ki so s svojo prizadevno-sti° lahko vzor drugim. Žal je redno objavljanje te rubrike ostalo nekje na mrtvi točki, a upajmo, da bomo z današnjim Prispevkom tradicijo vendarle nadaljevali. K uspešnemu poslovanju kombinata sodijo tudi dobri odnosi med člani DE. Le-ti se povezujejo z obiski in ob tej priložnosti izmenjujejo izkušnje Bazooka nov proizvod Imperiala S 1. februarjem letos je v obratu žvečilnega gumija DE Imperial stekla proizvodnja nove vrste žvečilnega gumija »Bazooka«. Žvečilni gumi »Bazooka« je bil vpeljan s pomočjo našega licenčnega partnerja podjetja TOPPS iz New Yorka v ZDA. Na podlagi sklenjene pogodbe v maju 1971 smo se dogovorili, da bomo od njih kot največjih svetovnih proizvajalcev otroške žvečilne gume prevzeli vse znanje, kar bi lahko uporabili na našem in vzhodnem tržišču. Na razpolago imamo način prodaje, priprave za trg, obdelavo tržišča, tehnologijo in tehnične dosežke. V okviru tega sodelovanja smo kupili in montirali v Krškem novo linijo z zmogljivostjo 1200 kg žvečilnega gumija v eni izmeni. V letu 1972 smo predvideli, da bi dosegli vsaj 70 %■ količin, kolikor jo dopušča zmogljivost ene izmene. Ker v proizvodnji nimamo problemov, je naša osnovna naloga v letu 1972 uvesti žvečilno gumo »Bazooka« na trg in naše odjemalce — otroke opozoriti na kvaliteto tega žvečilnega gumija. Upamo, da bo do konca leta 1973 »Bazooka« postala naš stalni proizvod, ki ga bo poznalo vse jugoslovansko tržišče, prav tako pa upamo, da bomo prodrli tudi na vzhodna tržišča. Trenutno prodajamo »Bazooko« v SRS in nekaterih delih Jugoslavije. 'Težave imamo, ker moramo po zadnjih predpisih v vsaki občinski skupščini prijavljati ceno »Bazooke«. Poprečna maloprodajna cena znaša 0,35 do 0,45 din za zavojček. Istočasno s prodajo smo začeli s propagandno akcijo. Namesto filma na TV smo privzeli drugačen način reklamiranja, in sicer s plakati v maloprodajni mreži, prek časopisov ter prek razdelitve »Bazooke« otrokom v naprej določenih krajih (pred šolami, pred trgovinami, v disko klubih in podobno). Ta način reklamiranja je precej cenejši kot na televiziji, vendar še ne moremo oceniti njegovega učinka. Posebno pozornost med otroki so vzbudile nalepnice z likom »Bazooka« Joea. »Bazooka« se prodaja v 79 deželah, sedaj pa tudi v Jugoslaviji kot 80. deželi. Imamo pravico edini proizvajati in prodajati »Bazooko« v Jugoslaviji in vzhodnih deželah. S specializacijo proizvodnje žvečilnega gumija v Krškem smo odprli možnosti za hitro rast tudi v prihodnosti in s tem potrdili naš namen, da dosežemo v SFRJ prvo mesto v proizvodnji žvečilnega gumija. Naš licenčni partner nas v celoti v teh hotenjih podpira in želi v našem širjenju aktivno sodelovati z vsemi svojimi izkušnjami, tako iz proizvodnje kot s tržišča. Do konca leta želimo izdelati dolgoročni program razvoja proizvodnje žvečilnega gumija, saj vse kaže, da so že sedanje zmogljivosti premajhne in neustrezne, možnosti za razvoj tako v proizvodnji in prodaji pa še premalo izkoriščene. D. P. Delavke pri stroju za proizvodnjo Bazooke Sodelujte v akciji TRIM! TRIM v športu pomeni duševno in telesno ravnotežje, uravnovešen j e dela in razvedrila, torej REKREACIJO. Nagle in pomembne spremembe ob vsestranskem razvoju industrializacije pogojujejo napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Pogoji sodobnega načina življenja pa istočasno kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pojave. Le-ti se kažejo v poslabšanju telesnih in psihofizičnih sposobnosti ljudi. Med drugim se to odraža na zmanjševanju delovnih in obrambnih sposobnosti, na povečevanju telesnih poškodb, bolovanj in invalidnosti, na naraščanju socialnih ravnanj ljudi, kar o-groža telesni in duševni razvoj sodobnega človeka. Upoštevaje ta dejstva, menijo pobudniki akcije »šport za vsakogar«, da je takšno stanje v precejšnji meri pogojeno s tem, da je telesna kultura premalo zastopana v življenju in delu odraslih ljudi. Trenutno stanje na tem področju terja nenehno skrb za zdravje in telesno usposobljenost delovnih ljudi. Pobudniki te akcije (ZZTKS — RSZS) predlagajo, da se vanjo vključi čim več ljudi. V ta namen so pripravili ustrezne kartone in prospekt z navodili za organiziranje skupne akcije. Vsak član, ki se udeleži te akcije, mora redno izpolnjevati karton z navedbo izvedenih aktivnosti v skladu z navodili prospekta. Seveda bo ta akcija še zlasti koristna za nefizične delavce, tiste ki preveč sede, preveč jedo in sel prema- lo gibljejo, zaradi česar preveč hitro narašča telesna teža, ki pa jo je samo z dieto težko zmanjšati. Strokovnjak je takole o-pisal verižne posledice nezadostnega gibanja: »Kdor se premalo giblje, poje več, kot mu je treba. Posledica takega nesorazmerja pa je prevelika zamaščenost, ki dviga krvni pritisk. Oba pojava skupaj pa zmanjšujeta potrebo po gibanju. Veriga se sklene s srčnim infarktom, začetkom konca«. Ugotovili so: — moški stari 35 do 40 let pretečejo 500 m v poprečju počasneje, kot desetletna deklica; — ženske med 35 in 40 leti pretečejo 30 m počasneje, kot sedemletna deklica; — moški med 30 in 35 leti vržejo žogo tako daleč kot petnajstletni deček; — pri voznikih londonskih avtobusov, ki so stari od 35 do 40 let, nastopi srčni infarkt osemkrat pogosteje kot pri sprevodnikih enonadstropnih avtobusov, ki tekajo po stopnicah gor in dol; — pri poslovnem in vodilnem osebju, pri sodnikih in odvetnikih je prezgodnja smrtnost na 1UO.OOO prebivalcev 5,7-krat pogostnejša kot pri gradbenih delavcih, planincih in kmetih; — smučarski tekači na Finskem živijo poprečno 7 let dlje kot drugo prebivalstvo. Kako se počutimo, vemo samo mi, kakšen je naš videz, pa vedo povedati vsi! In kaj smo storili, da bi se naše počutje izboljšalo? Verjetno nič ali pa zelo malo. Ni namreč dovolj, če hodimo samo ob nedeljah na sprehod ali če se odrečemo koščku sladice. To nam še zdaleč ne bo pomagalo! Tudi za nas naj bi veljalo načelo, da bi se morali vsak dan po malem ukvarjati s športom. Tega načela si nismo izmislili, ampak ga priporočajo vsi zdravniki. Če nam je že vseeno, kakšen je naš videz, nam ne sme biti vseeno, kako je z našim zdravjem. Telo ni stroj, ki se z uporabo izrablja! Če telo ena- cija, saj nam je uspelo pritegniti večje število članov aktiva za izlet na naš najvišji vrh Triglav. Ob 15. jubilejnem pohodu po poteh partizanske Ljubljane so tudi člani aktiva prispevali majhen delež k tej politični in športni manifestaciji mesta Ljubljane. Udeležilo se ga je 6 ekip po 5 članov, kar predstavlja res veliko udeležbo članov aktiva. Telovadba: v osnovni šoli Jožeta Moškriča v Jaršah imamo v najemu telovadnico za 2 uri tedensko. Mrežo za odbojko in žoge si je kupil aktiv sam, udeležba članov pa je iz dneva v dan večja. Balinanje: v Bistri pri Vrhniki je bilo v mesecu oktobru 1971 tekmovanje v balinanju med delovnimi enotami Notranjsko področje, pekarna Samova in Pekatetami. Udeležba je bila precej skromna (verjetno zaradi kasnega datuma), vendar je tekmovanje potekalo ves dan in so bili doseženi še kar dobri uspehi. komerno obremenjujemo, se krepi! Človek, ki se dobro počuiti, ki je v dobri kondiciji, laže prenaša tudi psihične napore. Zadnji čas je, da prenehamo »gojiti« šport samo ob televizorju ali branju časopisov. Kartone TRIM naročite pri vodstvu svoje sindikalne organizacije in pričnite z vpisovanjem aktivnosti! Osvojitev značke TRIM naj nam bo važna naloga! Šport je za vsakogar! Nogomet: v okviru rekreacijskega aktiva de'uje tudi nogometni klub ŽITO Ljubljana, v katerem je včlanjenih 26 nogometašev. Nogometni klub je v sezoni 1971 aktivno sodeloval v ljubljanski sindikalni ligi, kjer je dosegel 4. mesto od desetih tekmovalnih klubov. Glede na to, da pri vseh prvouvrščenih klubih igrajo nogometaši, ki so bili do nedavnega še aktivni člani prvo ali drugoliga- Uspešno delo RA Žito Nadaljevanje z 10. strani Poziv mladim Zadnji dogodki v naši državi in sklepi ZKJ nam nalagajo obveznosti, da se, še bolj kot doslej, posvetimo uresničevanju naših programskih izhodišč, v katera smo zapisali, da moramo napeljati mlade ljudi k dialektičnemu načinu mišljenja in analiziranja družbenih dogajanj. Naša spoznanja morajo biti podlaga za uresničevanje samoupravljanja, za vključevanje mladih v samoupravljanje in demokratizacijo družbenih odnosov. Naša naloga je, da se povsod in zmeraj borimo za tako vzgojo in izobraževanje, ki bo mlade vodilo na pot dialektičnega mišljenja. Tu imajo poleg naše organizacije pomembno vlogo tudi mladi komunisti, ki bi morali v vsaki sredini, posebej pa na terenu vplivati na dogajanje okoli sebe. Mislimo, da je ena izmed bistvenih možnosti, ki jim imamo, vplivanje na osveščanje mladih in družbeno ter politično usposabljanje mladih. Zato naj nam ne bodo ovira denarna sredstva, kajti to je danes nujnost, če hočemo imeti mladega človeka pripravljenega ob njegovem vstopu v življenje, moramo imeti mladinca, ki bo kritičen in ustvarjalen. Vse naše oblike dela nosijo v sebi možnost idejno političnega in kulturnega dela, zato moramo razviti čim več oblik dela mladih in čim večje število mladih vključiti v te oblike. V aktivih ZM v KS vidimo eno izmed najboljših možnosti politizacije terena, prav tako pa tudi v aktivih ZM v delovnih organizacijah. Zavedati se moramo, da mora akcija misli postati stvarnost, kritično mišljenje se mora iztekati v kritično delovanje. Prav tu vidimo smisel in obstoj organizacije, pri čemer se idejno politično in kulturno delovanje izteka v delovanje organizacije kot celote. Zato bomo za vsa področja našega delovanja izdelali programe družbeno političnega usposabljanja. Oblike in metode bomo izbirali po potrebi, ob tem pa se nam vsem skupaj odpirajo neizmerne ustvarjalne možnosti. Zavedamo se, kakšno je stanje v naši občini in da bo obdobje dveh let, ki ga sedaj začenjamo, preizkusni kamen in odločilni čas za občinnsko organizacijo ZM, njen biti ali ne biti, njena alternativa, v kateri naj bi se dvignila na raven sodobnega političnega boja za socializem, samoupravljanje in demokracijo. Kakor smo zapisali v programska izhodišča, smo za doseganje teh načel in uresničevanje programa odgovorni vsi, ne samo predsedstvo občinske konference ZM, pred katerim stoji naj dogovorne j ša naloga. Zato se vsi skupaj potrudimo, da bomo potrdili besede, ki jih je v Ljubljani pred leti izrekel tovariš Tito: »Že danes ves svet ve, da imamo mladino, ki ji je težko najti enako. Naša mladina je ostala dosledna sama sebi.« Zvone Cvek L ^ . Najuspešnejši v rekreacijskem aktivu so smučarji ških klubov, je četrto mesto, za nas velik uspeh, zlasti še, ker smo za prvouvrščenimi zaostali samo za 2 točki. Članstvo rekreacijskega aktiva šteje za zdaj okoli 130 članov iz različnih delovnih enot, vsi pa plačujejo mesečno članarino po 5.— din. Odbor aktiva se na svojih sejah redno sestaja. Vsaka sekcija ima svojega odgovornega, ki skrbi, da se na sestankih zadane naloge in načrti tudi izpeljejo. Aktiv se vzdržuje iz članarine in dotacije kombinata Izdatke nam predstavljajo: oprema nogometašev, avtobusni prevozi, treningi in tekmovanja ter najemnine za športne objekte, kot so telovadnica in kegljišče. Glede na vedno večji razmah in zanimanje kolektiva za športno rekreacijo, katero bomo še izpopolnili, prosimo kombinat, da nas v naslednjem letu ravno tako finančno podpre, rekreacijski aktiv pa bo z razširjeno dejavnostjo skušal v svoje vrste pritegniti še več članov našega Imlplčtiva '• Ugodnosti za člane AMZJ Mnogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugodnosti uživajo, če so člani avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi. Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve: — letni tehnični pregled vozila, — službo pomoč in informacije na poziv, — pregled in nastavitev žarometov, — pregled zavor, — pregled podvozja avtomobila, — službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov ter — pravno pomoč in zaščito v inozemstvu. Vsak član dobi: — knjižico avto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve, — mesečno člansko glasilo Moto revija, — informativni priročnik Kompas AMSJ, — nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe. Člani lahko dobijo tudi: — kreditno pismo v vrednosti 8000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji, — kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino, — mednarodno knjižico za taborjenje, ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini. Ugodnosti, ki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, vključene v sistem, AMZJ priporoča. Vseh teh ugodnosti je lahko deležen le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča. V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem avto-moto društvu. NAGRADE ZA NOVOLETNO KRIŽANKO Med 160 poslanimi rešitvami novoletne križanke je komisija izžrebala naslednje nagrajence, ki so poslali pravilne rešitve: 1. nagrada 150 din Janez Malovrh, pekarna Kranj 2. nagrada 100 din Anton Čebular, pekarna Šmartin-ska 3. nagrada 100 din Rezka Krušeč, uprava 4. nagrada 50 din Slavka Pečnak, pekarna Kranj, 5. nagrada 50 din Magda Rahne, uprava 6. nagrada 50 din Darinka Fekonja, Šumi Pravilne rešitve (vodoravno) so naslednje: lokacija, orada, apotekar, tenor, veselo novo leto, psitakoza. Ela, im, okarine, vi, kriti' ka, kavalek, retinitis, tr, zv. mecenas, vime, eminenca. TT, trasat, Timisoara, r£' ni j, ta, nektar, tiara, asket, vrhovatenje, pari, meso, n°' madi, tir, iz, Ženeva, zal6' sketanje, trahom, Narta, tram________1_________^ Boleznine v letu 1971 Izostanki v letu 1971 so v razmerju z letom 1970 narasli. V letu 1971 je bilo v 18 delovnih enotah izgubljenih 24.176, v letu 1970 pa 21.945 delovnih dni. Zaposlenih v celotnem kombinatu je bilo v 1971. letu 1504, v letu 1970 pa 1456, razlika je 48 ljudi več v letu 1971, Skupni izostanek v letu 1970, izražen v odstotkih, je bil 6,07%, v le-tudi 1971 pa 5,82%, to pomeni, da je bil v letu 1971 za 0,25% nižji od leta 1970. Nesreč pri delu je bilo v letu 1971 za 2401 dan, v letu 1970 pa 2451, kar pomeni, da je bil stalež za 50 dni nižji od leta 1970. Porodni dopusti v letu 1971 so znašali 5833 dni, v letu 1970 pa 4669, torej so bili v letu 1971 višji za 1164 dni. Vendar pa se izostanki od dela zaradi teh dopustov ne štejejo kot boleznine, zato so iz skupnega seštevka boleznin izločeni. V letu 1970 je bilo izplačanih nadomestil do 30 dni zadržanosti z dela za celotni kombinat 539.336,70 din, v letu J 971 pa 718.597,20 din; to kaže, da je bilo v lanskem letu izplačanih boleznin za 179.260,50 din več kot v letu 1970. Pri tem lahko ugotovimo, da so delavci v večini primerov v staležu le do 30 dni, kar je posledica stališča, ki ga ima Komunalni zavod za socialno zavarovanje, da se delavcu po enem mesecu, ko gre na komisijo, stalež zaključi; to se tudi zgodi v primeru, kadar je delavec resno bolan. Ponovni stalež in druge diagnoze pa ponovno breme-ne delovne organizacije. Tabela 1 prikazuje izostanke zaradi bolezni v primerjavi z letom 1970 in primerjavo, ali je stalež višji ali nižji. Prvič je prikazan izostanek dni od dela zaradi ostalih bolezni in nesreč, v tabeli 2 po dnevih: od 1 do 2 dni, od 3 do 7, 8 do 15, 16 do 25, 26 do 30 in nad 30 dni. Vsaka rubrika izkazuje število primerov in število dni. Nad 30 dni izostanka zaradi bolezni je v 1971. letu 63 primerov in 4568 dni. Tu je treba pred- vsem upoštevati daljša in težja obolenja, pri katerih poteka zdravljenje v bolnišnicah in specialistih. Predvsem so to obolenja srca in žilja, težja revmatična obolenja, živčna obolenja in razni operacijski posegi ter prometne nesreče. V veliki meri so staleži tudi neupravičeni, vendar tu ne moremo preprečiti ničesar. Lahko navedem primer, da je delavec dva dni neupravičeno izostal, ko pa je tretji dan prišel na delo in so ga obvestili, da bo proti njemu uveden postopek, je šel k zdravniku in prinesel bolniški list. Taki primeri bi se lahko preprečili le, če bi imeli svojo lastno PREGLED BOLEZNIN V ENOTAH Število dni izostanka zaradi Zap. št. Delovna enota 1971 sreče pri delu 1970 1. Ljubljansko področje 210 195 2. Notranjsko področje 140 254 3. Pekatete 175 218 4. Domžalsko področje 112 147 5. Pekarna Samova 250 68 6. Gorenjsko področje 81 — 7. Trgovina 24 56 8. Skladišče Novo mesto 82 9. Uprava in servisne delav. 35 299 10. Pekarna Šmartinska 387 193 11. Kočevje 22 17 12. Pekarna Kranj 349 347 13. Pekarna Novo mesto 189 115 14. Pekarna Metlika 15. Pekarna Tržič 12 16. Šumi 337 406 17. Gorenjka Lesce 24 27 18. Imperial Krško 54 2.401 27 2.451 ■ 50 porod. ostale do- dopust lezni 1971 1970 1971 1970 453 274 2.234 1.668 + 566 325 442 + 117 80 312 1.510 1.553 — 43 605 722 — 117 287 182 804 910 — 106 1.202 547 2.234 1.375 + 859 707 325 1.253 1.098 + 155 539 112 + 427 980 524 1.598 1.451 + 147 240 296 2.978 2.794 + 284 116 213 474 — 261 96 108 894 846 + 48 111 94 433 513 — 80 35 + 35 112 338 — 226 1.047 1.426 2.790 3.200 — 410 370 410 1.352 1.174 + 178 260 55 1.866 824 od 1.4. 5.833 4.669 21.775 19.494 dalje + 1.164 + 2.281 BOLEZNINE PO DNEVIH Primeri in dnevi Zap. št. Delovna enota 1—2 skupaj dni I skupaj dni 8—15 skupaj dni 16—25 skupaj dni 26—30 l . . skupaj dni 1 • Ljubljansko področje 18 31 99 474 75 878 29 570 8 187 2. Notranjsko področje 3 5 22 107 6 65 8 159 2 3- Pekatete 9 12 44 245 35 379 16 297 5 131 4. Domžalsko področje 13 17 36 183 15 162 11 239 2 52 5. Pekarna Samova 12 22 51 271 31 335 11 206 4 95 6. Gorenjsko področje 41 55 70 355 38 427 27 533 12 292 7- Trgovina 10 19 50 238 47 455 22 358 4 105 3. Dolenjsko področje 3 3 10 39 10 93 3 49 3 78 9- Uprava in servisna delavnica 11 16 81 386 44 500 20 396 6 155 10. Pekarna Šmartinska 31 47 123 656 64 699 46 784 8 208 11- Pekarna Kočevje 12. Pekarna Kranj 9 6 15 7 18 -39 98 190 6 47 53 524 2 6 43 109 1 3 26 74 13. Pekarna Novo mesto 11 18 27 118 14 153 7 139 2 52 14- Pekarna Metlika 2 35 — — 5 8 9 37 3 35 1 18 1 26 17 26 88 437 124 1318 32 675 14 343 17- Gorenjka 18- Imperial Krško 12 16 34 167 31 399 25 515 5 118 36 53 75 354 49 483 29 589 8 217 Skupaj 248 350 876 4355 639 6958 297 5704 88 2211 |s ll 6 356 2 79 4 752 2 64 4 125 7 653 2 52 3 277 2 203 8 808 3 339 3 142 4 328 5 161 8 229 63 4568 ^ed urejevanje standarda delavcev sodi tudi skrb za njihovo prehrano med delovnim časom. V nekaterih enotah k°mbinata je ta problem zelo dobro urejen. Na sliki so delavke in delavci DE Imperial v času dopoldanske malice ambulanto, da bi bil zdravnik takoj obveščen o nedisciplini posameznih delavcev in jim seveda ne bi izdajal bolniških listov. V ljubljanski regiji imamo zaposlenih že nad 800 ljudi in bi bilo torej treba nujno organizirati lastno ambulanto. Dolžnost nas vseh je, da razvijamo in ohranjujemo zdravje. Marsikomu se zdi preventiva izguba sredstev, ki se ji včasih prav radi izognemo. Vendar se tako vložena sredstva kasneje bogato obrestujejo z manjšim številom bolnikov in delovnih invalidov. Prav zaradi tega samoupravnim organom in vodstvu kombinata ne bi smela odločitev o ustanovitvi ambulante predstavljati nobene dileme več — temveč bo treba takoj ukrepati! S. G. Svetovni dan zdravja Vsako leto se na predlog Svetovne zdravstvene organizacije v aprilu vse človeštvo ukvarja z določeno boleznijo, ki ji gre po mnenju te organizacije posebno mesto v vrsti drugih obolenj, ki tarejo človeka. 7. april pa je vsako leto določen za svetovni dan zdravja. Človeški organ, ki mu v letošnjem mesecu zdravja posvečamo večjo pozornost, je naše srce. Geslo za 7. april je: VAŠE SRCE — VAŠE ZDRAVJE! Obolenja srca in ožilja namreč ogrožajo že skoraj petino človeštva. Vsak peti človek na svetu je tako ali drugače prizadet z različnimi srčnimi obolenji. Po umrljivosti so bolezni srca daleč pred vsemi drugimi boleznimi in tako lahko menimo, da je napočil skrajni čas, ko se moramo začeti boriti proti naraščanju umrljivosti človeštva zaradi obolenj srca. Le-ta namreč niso samo posledica določene infekcije, ki prizadene srčno mišico, ampak so največkrat posledica načina življenja in nas samih, ki v takem načinu preobremenjujemo svojo srčno mišico in jo neizogibno — minuto za minuto — potiskamo vedno hitreje proti tistemu trenutku, pri katerem srčna mišica odpove, se upre in človeško življenje spravi na rob prepada, ko nas čaka samo še smrt. Če pravimo, da je tudi od nas samih odvisno, kako dolgo bomo živeli—kajti brez normalnega delovanja srca ni zdravja — potem mislimo pri tem na vse tisto iz našega vsakdanjega življenja, na kar smo se navadili prav v zadnjih dvajsetih letih (prav po drugi svetovni vojni je s postopnim blagostanjem močno naraslo število srčnih obolenj), življenje v stalni napetosti, pehanje za vedno večjim zaslužkom na račun prehrane, počitka in rekreacije, izkoriščanj e vsake minute prostega časa za dosego višjega »standarda«, kot ga ima sosed ali sodelavec v službi, na račun krajšega spanja (in s tem nujno potrebnega počitka za organizem), večji obseg dela, za večji dobiček in tako naprej, vse to gre na račun daljšega življenja našega organizma. Pri tem opravlja poglavitno vlogo prav srčna mišica. Srce kot življenjski motor je sposobno precejšnjega prilagoje-vanja naporom, kadar pa ne more več, odpove —navadno mnogo prezgodaj. Naenkrat obolimo za srčnim infarktom ali se nam premočno poveča krvni pritisk. Vse to bi lahko odložili za toliko in toliko let — če bi živeli normalno in vračali organizmu vsak dan vsaj del tistega, kar nam prav tako vsak dan daje na omogoča dosego naših življenjskih ciljev. Naj pogostnej ši vzrok obolenja žil in srca je poapnenje žil ali arterioskleroza. Pri poapnenju se namreč v notranjosti žile začno nabirati maščobe in njim podobne snovi, posebno holesterol. Zato se sčasoma zapre žila, prekine se dovod krvi v določen organ in leta začne odpovedovati ali pa trenutno odmre. Odmrli del imenujemo infarkt — poznamo pa infarkte v srcu, v ledvicah, pljučih, možganih in drugod. Če nastane v srčni mišici in bolnik umre, pravimo, da ga je zadela srčna kap. Kaj povzroča arterioskleroza? Za vse vzroke še ne vemo, prav gotovo pa je odvisna od načina življenj a, načina prehrane (kajenje!) in tudi nekaterih drugih obolenj. To so predvsem zvišan krvni pritisk, preveliko uživanje maščob, ki prinašajo s seboj holesterol v krvi. Kdor se malo giblje, veliko sedi in se pretežno vozi samo z avtomobilom, bo prej obolel. Debelost pospešuje poapnenje žil. Svinjska mast je škodljiva, prav tako surovo maslo, rastlinska maščoba — margarina. Veliko holesterola vsebujejo jajčni rumenjak, drobovina, posebno možgani. Vse, kar vodi k preveliki debelosti, lahko škoduje žilam in srcu. Ob pomanjkanju telesnega gibanja, ob prevelikem uživanju ogljikovih hidratov, preobilnem uživanju alkohola telo ne more porabiti vse hrane. Ta se predela v organizmu v maščobe, ki se odlagajo v podkožju (debelost), pa tudi v steni žil, kar pospešuje poapnenje žil. Izredno škodljivo za poapnenje žil in infarkta je kajenje. Kadilci še enkrat pogosteje obolevajo za srčnim infarktom kakor nekadilci. To so dokazale obsežne statistične študije v Ameriki, pa tudi v Evropi. Važno je dejstvo, da posebno pogosto obolijo kadilci zaradi zamašitve žil v spodnjih okončinah. Staranje človeka je odvisno od napredovanja arterioskleroze! Bolj ko ima kdo žile po-apnenene, toliko »starejši« je! Poznamo tudi druga obolenja, prek katerih oboli tudi srce. Vendar moramo poudariti, da so prav omenjeni razlogi v zadnjih desetletjih največ pripomogli Konec na 14. strani »ŽITO Informiranje v kolektivih Po podatkih odbora za tisk in informiranje v delovnih organizacijah republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije izdaja okoli 230 delovnih organizacij v Sloveniji svoja glasila. Množijo se iz leta v leto, ker zlasti večja podjetja spoznavajo, da so takšna glasila najprimernejši način obveščanja delavcev o poslovanju in življenju v njihovem delovnem kolektivu. V manj zapletenem načinu poslovanja pred gospodarsko reformo oziroma v času, ko je bila samouprava manj razvita, kot je danes, je bilo mogoče obveščanje delavcev zapostavljati. Danes pa je na primer zaradi samoupravnih pravic poslovnih enot nujna obveščenost delavcev znotraj celotnega podjetja pred sprejetjem pomembnejših poslovnih odločitev, morebitnih integracij in podobnega. Potrebna so po-j asnjevanj a zaradi nelikvidnosti, ki je včasih vzrok izplačevanja osebnih dohodkov z zamudo. Zaradi splošno sprejetega družbenega načela o smotrnejši ureditvi delitve dohodka in osebnih dohodkov so zadnji čas potrebna pojasnjevanja samoupravnih sporazumov. Ti sporazumi vsebujejo med drugim upoštevanje različnih pogojev gospodarjenja in pridobivanja dohodka v podjetjih iste panoge, zaradi česar je potrebno obveščanje delavcev o poslovanju drugih sorodnih delovnih organizacij. Že iz tega je očitno, da so problemi obveščanja delavcev danes vse nekaj drugega, kot so bili pred leti. Ali pa so glasila delovnih organizacij omenjenim in drugim podobnim vprašanjem kos, je seveda drugo vprašanje. Iz podatkov Centra slovenskih sindikatov za raziskovanje mnenja o vsebini glasil delovnih organizacij v Sloveniji je očitno, da delavci po tej poti zvedo še vedno malo tistega, kar bi kot samoupravljalci morali vedeti. Članki v teh glasilih so najpogosteje pisani z vidika celotnega podjetja, vse premalo pa obveščajo delavce o njihovi delovni enoti, ki jim je razumljivo najbližja. Prav bi bilo, da bi delavci zvedeli za kak problem v podjetju, preden ga obravnavajo samoupravni organi, ne pa da so iz glasil informirani šele o sklepih teh organov glede določenega problema. Povrhu so takšni sklepi večkrat objavljeni brez vsakih pojasnil in komentarja. Posledica te zamudnosti v obveščanju je, da delavci ne vplivajo na oblikovanje sklepov, temveč jih lahko kvečjemu kritizirajo, ko so že sprejeti. Pisci člankov v glasilih se po podatkih omenjene raziskave večinoma ne opredelijo do obravnavane snovi. Tak odnos pa bralca ne pritegne in ga ne spodbudi k razmišljanju in aktivni udeležbi pri obravnavanju in reševanju določenega problema v podjetju. Zanimiv je podatek, da poprečno le vsafc deseti članek v teh glasilih napiše neposredni proizvajalec, mnogo-kje pa sploh nikdar kdo od teh ljudi. Kdo bi utegnil reči, da je to pač posledica nepoznavanja ali prezah-tevnosti problemov? Takšno mnenje pa je verjetno mogoče pripisati le tistemu, ki čez vso stvar zamahne z roko. Kajti gotovo je v delovnih organizacijah veliko problemov, ki jih neposredni proizvajalci dovolj poznajo, pritegniti bi jih bilo treba v to, da bi pisali o njih. S tem bi glasila bolj približali samim sebi. Tedaj bi bil manj upravičen očitek, ki ga je bilo slišati v nedavni razpravi o tej problematiki v slovenskih sindikatih, da ima namreč ta glasila v posameznih delovnih organizacijah v rokah le ozek krog sodelavcev. Pomanjkljivosti glede zamudnosti in nepopolnosti v obveščanju delavcev izvirajo med drugim iz načina kroženja informacij v delovnih organizacijah. Sodelavci centra za raziskovanje javnega mnenja pri slovenskih sindikatih ugotavljajo namreč, da se glavne informacije v podjetjih širijo nekako po nesamo-upravni poti. Informacije, ki krožijo v podjetju po običajni formalni poti, pa so ponavadi zastarele in zaradi tega tudi nimajo skoraj nobenega odmeva. Izkušnje kažejo — zatrjujejo sodelavci omenjenega centra — da cenzura informacij v delovnih organizacijah še ni pojem, o katerem ne bi mogli več govoriti. Cenzura pri tem ni mišljena samo kot preprečitev objave kakšne informacije, ampak tudi kot zadrževanje določene informacije v ozkem krogu ljudi. Dosedanje izkušnje — pravijo v omenjenem centru — ne potrjujejo, da so temeljne informacije, ki bi zaposlenim omogočile samoupravno odločanje o kaki stvari, javne in dostopne vsem članom delovne skupnosti. Temeljne odločitve se sprejemajo na podlagi informacij, ki so dostopne samo naj ožjim skupinam oziroma samo vodstvom delovnih organizacij. Odstranitev teh nepravilnosti v kroženju informacij znotraj delovnih organizacij je po mnenju sindikatov nujnost, ki jo še posebej terjajo ustavne spremembe, razen tega pa bo seveda posredno dala tudi možnost za izboljšanje in bolj objektivno poročanje glasil o dogajanju in pojavih v delovnih organizacijah. V ta namen bo med drugim potrebna normativna ureditev obveščanja v delovnih kolektivih, ob zavzemanju sindikalne organizacije in organizacije zveze komunistov. Posebna služba za obveščanje je zlasti nujna v podjetjih z več kot 500 zaposlenimi. V statutih delovnih organizacij bi morale biti določene obvezne oblike obveščanja delavcev o gospodarskih, razvojnih, finančnih problemih podjetja ter o rezultatih poslovanja delovnih enot in poslovanja sorodnih nodietii. Natančno je treba opredeliti odgovornost tistih, ki imajo v obveščanju glavno besedo, to je posameznih vodilnih delavcev, samoupravnih organov in vodstev družbeno političnih organizacij . Pomemben je predlog sindikatov, da bi v primeru spornih informacij o tem razpravljal in dokončno odločal ustrezen kolektivni izvršni organ, to je odbor delavskega sveta za obveščanje in aktiv družbeno političnih organizacij v delovnem kolektivu. V statutih delovnih organizacij bi morali na nek način opredeliti tudi dolžnost vsakega člana delovnega kolektiva v problemih obveščanja. V obravnavanju vprašanj obveščenosti pa se zlasti v vedno podrobnejših znanstvenih obravnavah s tega podočja vse bolj omenja in poudarja sprejemanje in razumevanje informacij. Sredstva javnega obveščanja zunaj delovnih organizacij, pa tudi glasila podjetij pri nas zelo pogosto uporabljajo pojme, ki širše niso poznani in dojemljivi. Služba za študij programa pri slovenski televiziji je lani z anketo med pri- Kdo ve, koliko ljudi se dnevno že v zgodnjih jutranjih urah odpravlja v službo. Mnogi so si izbrali avtobus kot prometno sredstvo, s katerim se bolj ali manj udobno prevažajo na delo in domov. Do-sedaj še vedno drži ugotovitev, da ni sredstva in načina, ki bi zagotavljal popolno (absolutno) varnost potovanja. Ta pa je nujno potrebna, saj vemo zakaj. Končno ni vseeno, ali bodo koga odpeljali v bolnico ali kamorkoli, namesto v službo. Tokrat smo torej izbrali pot v službo z avtobusom. Ta pot se deli na dva dela: na tisti del, ki ga opravi vsakdo do avtobusa in je za lastno varnost odgovoren sam, in tisti del, ki ga opravi kot potnik z avtobusom. Usoda potnikov je v tem primeru v rokah voznika in sprevodnika. Mnogim pa ostane še tretji del potovanja v službo, to je pot od avtobusa do delovnega mesta. Kakšne nevarnosti spremljajo človeka vsak dan na njegovi poti? Teh je mnogo in prenekatera se spremeni v prometno nesrečo. Zakaj? Poglejmo: večina se odpravi od doma po že nekem ustaljenem voznem redu, ki pa mnogokrat prihaja v časovno stisko. Ta pa sili ljudi, da pohitijo, ker vemo, da avtobus ne čaka. Taka naglica pa odvrača ljudi od potrebne pazljivosti, ko hitijo po cesti ali še bolj, ko hitijo prek nje. Prav tu je skrita past. Neprevidno prečkanje ceste je v takem času, ko je tudi vidljivost slaba, lahko neposredni vzrok prometnih nesreč ljudi na poti na delo. Posebno so orgoženi tisti pešci, ki hitijo čez cesto izven označenih prehodov za pešče, tisti, ki stečejo cez cesto izza nepreglednih mest, kot so dvorišča, oarkirana vozila ali drugi bližno 1.600 televizijskimi gledalci ugotovila, da so nekvalificiranim in pol-kvalificiranim delavcem mnogi pojmi, uporablejni v sredstvih obveščanja, nerazumljivi. Kaj je stabilizacija, je na primer vedelo 31 ”/o nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, kaj akumulacija, le 20 %>. Pri delavcih z visoko in višjo izobrazbo so bili ti odstotki seveda neprimerno višji. Sodelavci centra za raziskovanje javnega mnenja pri slovenskih sindikatih ugotavljajo sicer, da v teoriji obveščanja v delovni organizaciji še ni jasno, kaj bi samoupravljale! morali predvsem vedeti. Očitno pa je, pravijo, da bi morali samoupravlj alci poznati tako imenovane gospodarske informacije, to je o upravljanju, o gibanju dohodka, cen, razmer na tržišču in tako naprej. Teorija je seveda zelo pogosto daleč od prakse. Gotovo pa je razumevanje informacij v veliki meri odvisno od zanimanja in prizadevnosti posameznika, kar pa nikakor ne zmanjšuje odgovornosti celotne družbene skupnosti in delovnih organizacij za takšno obveščanje neposrednih proizvajalcev, ki jim bo v naj večji možni meri razumljivo. T.B. objekti ob cesti. Avtomobilisti marsikdaj ne opazijo pravočasno hitečih pešcev, zato tudi ukrepajo prepozno in nesreče so na ta način neizogibne. Druga nevarnost spremlja potnike pri vstopanju v vozilo. V zimskem času je nevarnost poškodb še večja zaradi poledenelih ali zasneženih postajališč. Nepotrebno prerivanje potnikov je že tudi marsikoga spodneslo pod kolesa avtobusa. Skratka paziti je treba na vsakem koraku, dokler se niso za nami zaprla avtobusna vrata. Za lastno varnost začnemo zopet skrbeti, ko izstopimo iz vozila in vse po poti, dokler nismo dospeli do delovnega mesta. S posebno nevarno situacijo se srečamo potem, ko smo izstopili iz avtobusa in nameravamo prečkati cesto na drugo stran. V tem primeru ravnamo edino pravilno, da počakamo toliko časa, da avtobus odpelje s postajališča. Šele tedaj bomo imeli zadosten pregled nad cesto. Tako bomo laže izbrali primeren trenutek za pot čez njo, ko ne bomo ogroženi od mimo hitečih avtomobilov. Naj ponovimo že poznano pravilo: cesto prečkajmo samo na označenih prehodih. Če pa teh ni v bližini 100 metrov od nameravanega kraja prečkanja, šele potem lahko gremo čez tudi drugje, vendar le tedaj, ko nismo v napoto vozilom. Sedaj pa le poglejmo in pomislimo, koliko nevarnih dogodkov smo pustili za seboj. Ti se bodo v glavnem ponovili, ko se bomo vračali z dela domov in zopet naslednji in vse ostale dni. Za lastno varnost v prometu moramo skratka skrbeti že, ko zapuščamo hišni prag in vse, dokler se ne vrnemo zopet čezenj domov. __________M. M. Letovanje v letu 1971 Komisija, ki upravlja počitniške domove kombinata in ureja letovanje, je pripravila zanimiv pregled letovanj delavcev kombinata in s tem tudi zanimive podatke. V naših počitniških domovih je bilo letos 1.228 gostov. V tem številu niso upoštevani občasni gostje brez nakazil in gostje, ki so se samo hranili v domovih. Od omenjenega števila so bili gostje domov: 302 člana kolektiva, 347 družinskih članov, 21 upokojencev, 29 članov kolektiva na preventivnem zdravljenju, 183 otrok članov kolektiva (do 10 let), 252 tujih gostov in 64 otrok tujih gostov. Posamezni počitniški domovi so bili zasedeni takole: dom Milan Selan je obiskalo 742 gostov, dom Zatišje v Bašaniji 108, dom na Pokljuki 140, dom v Poreču 11. Hrana je bila v Dramlju in Bašaniji zadostna in dobra, seveda pa ne ves čas. V Dramlju so se pojavile namreč težave zaradi kuharice in prav zato nekaj časa ni bilo reda v prehrani. Za goste v počitniškem domu na Pokljuki je bilo poskrbljeno, da so se lahko hranili v gostišču »Pri Mari« pod enakimi pogoji kot v drugih počitniških domovih. Cene v vseh domovih so bile skoraj za vse dostopne in dovolj zmerne, bile pa so za delavce kombinata enake v Dremlju in Bašaniji. Komisija, ki upravlja počitniške domove, je vložila v urejevanje domov mnogo truda, prav tako pa je skrbela, da bi bili delavci na letnem odmoru zadovoljni. Zato upa, da trud ni bil zaman in da bo tudi prihodnje leto s svojim delom kar najuspešneje poskrbela za zadovoljitev želja in potreb gostov, delavcev kombinata. SVETOVNI DAN ZDRAVJA Nadaljevanje s 13. strani k neslavnemu prvemu mestu umrljivosti in obolevnosti srčne mišice in ožilja. Zato jih tudi omenjamo v letošnjem svetovnem dnevu zdravja. Kar se tiče zdravljenja: za primerno zdravljenje je mogoče izbrati samo zdravnika, ne pa sosedo, znanko ali staro mamo, ki je rekla ... Preprečevanje teh bolezni pa je mnogo preprostejše in učinkovitejše, kakor zdravljenje že obolelega srca. Sodoben način življenja nas naravnost »peha« v srčno bolezen. To je »cena civilizacije«, pehanja za »standardom«, negibnosti, nikotina, alkohola, osamelosti in preobremenitve živcev, pozabljanja na naravo ... če takega — modernega, kakor ga radi imenujemo — načina življenja ne bomo znali postopoma spre; meniti, se bomo morali kljub napredku medicinske znanosti sprijazniti z ved; no večjim številom smrti zaradi srčnih bolezni in z vedno večjim številom srenih invalidov. S. G.^- Haita mtao. m dete? s/"/;, Na podlagi temeljnega zakona o varstvu pri delu (Uradni list SFRJ 15/65) je sprejel delavski svet živilskega kombinata Žito Ljubljana na svojem zasedanju dne 25. februarja 1972 naslednji PRAVILNIK o uporabi varnostnih sredstev 1. člen Da bi zavarovali delavce pred obratnimi poškodbami in poklicnimi obolenji pri delu, se s tem pravilnikom in v skladu z ustreznimi določbami iz temeljnega zakona o varstvu pri delu določa, pri katerih delih in katera sredstva za osebno varnost oziroma, katera osebna varnostna oprema se uporablja za preprečevanje posameznih vrst nevarnosti oziroma škodljivosti za organizem pri delu, kot tudi, katere pogoje morajo izpolnjevati posamezna taka sredstva oziroma posamezne vrste opreme. Osebna varnostna sredstva iz prvega odstavka tega člena so določena v posebnem normativu, ki je sestavni del pravilnika. 2. člen Osebna varnostna sredstva prejmejo vsi delavci, ki delajo na delovnih mestih, na katerih je uporaba teh sredstev predpisana. Vsak delavec je dolžan uporabljati osebna varnostna sredstva, ki so mu določena in na razpolago po tem pravilniku. 3. člen Osebna varnostna sredstva morajo biti potrjena od določenega strokovnega zavoda, če za tako sredstvo ni predpisan jugoslovanski standard. 4. člen Delavec je dolžan dodeljeno osebno varnostno sredstvo čuvati, čistiti, krpati in shranjevati v za to namenjen prostor in ga ne sme odnašati iz kombinata. Izjemoma se sme osebno varnostno sredstvo odnesti iz kombinata le, če ga je treba oprati ali kako drugače očistiti. 5. člen Osebna varnostna sredstva se lahko zamenjajo z novimi šele takrat, ko jim je potekel rok trajanja uporabe po normativu osebnih varnostnih sredstev. Po preteku roka trajanja uporabe se zaščitna sredstva vrnejo osebi, ki je v DE pooblaščena za vodenje evidence o prejemih in razdol-žitvah. Vsak delavec mora imeti 2 zaščitni obleki s tem, da je rok trajanja uporabe določen po normativu osebnih varnostnih sredstev. 6. člen Če delavec po svoji krivdi izgubi ali uniči osebno varnostno sredstvo, je to dolžan na svoje stroške nadomestiti. 7. člen V primeru prenehanja delovnega razmerja je delavec dolžan oddati vsa prejeta osebna varnostna sredstva osebi, ki vodi evidenco o zadolžitvah in ga tedaj tudi razdolži. 8. člen Osebna varnostna sredstva za celotni kombinat nabavljata varnostni inženir kombinata in skladiščnik tehničnega materiala. O tem je treba voditi posebno evidenco. To vodi skladiščnik DE ali druga za to pooblaščena oseba. 9. člen Letno potrebo glede osebnih varnostnih sredstev posameznih DE prijavijo varnostnem uinženirju ali direktorju DE. 10. člen Pri delu z živili morajo biti vsa osebna varnostna sredstva čista. Delavec mora po potrebi dati osebno varnostno sredstvo v popravilo. 11. člen Oseba, ki prejme pralno sredstvo za pranje oblek, ne more dati obleko v pranje na stroške kombinata. Za umivanje rok mora biti na vsakem umivalniku nameščeno milo in brisača, ki se menja po potrebi. 12. člen Delavcem kombinata, ki si sami perejo delovne obleke, pripada na 3 mesece naslednja količina pralnega praška (prašek za pralni stroj): 1. Pekovska in slaščičarska dejavnost: — proizvodnja 2 kg pralnega praška — skladišče in ekspedit 1 V2 kg pralnega praška — transport 1 kg pralnega praška 2. Testeninska dejavnost: — proizvodnja 2 kg pralnega praška — zavij alnica in skladišče 1 V2 kg pralnega praška — transport 1 kg pralnega praška 3. Mlinarska dejavnost: — proizvodnja 2 kg pralnega praška — transport 2 kg pralnega praška — skladišče 2 kg pralnega praška 4. Skladišče in silosi: 2 kg pralnega praška 5. Prodajalne 2 kg pralnega praška 6. Delavnice 3 V2 kg pralnega praška 13. člen V poizkusni dobi da lahko DE delavcu staro delovno obleko, čevlje in ostalo. Po preteku poskusnega dela se delavcu po potrebi dajo nova osebna zaščitna sredstva. 14. člen Če delavec pred potekom roka uniči delovno obleko ali čevlje, se mu lahko dodelijo stara zaščitna sredstva. 15. člen Kadar je delavec razporejen na drugo delovno mesto, za katero so predpisana drugačna zaščitna sredstva in oprema, mora neustrezna zaščitna sredstva vrniti in prejeti druga, ki so predpisana za novo delovno mesto. 16. člen Na delovnih mestih, kjer nastaja prah ali drugo onesnaženje zraka, morajo nositi osebe, ki delajo v takšnem ozračju, ustrezna sredstva oziroma opremo za varovanje dihalnih organov. Na delovnih mestih, kjer je ropot čez dovoljeno mejo (80 fonov),, morajo imeti osebe na razpolago ustrezna zaščitna sredstva — odvisno od silnosti ropota. 17. člen Vajenci prejmejo sredstva za osebno varstvo tiste dejavnosti, za katero imajo sklenjeno učno pogodbo. 18. člen Za izredne primere (invalidi, posebni, občasni pogoji dela) lahko DE v dogovoru s komisijo za varstvo pri delu pri DSK nabavi posebna zaščitna sredstva. Vsaka DE mora pooblastiti neko osebo za vodenje evidence o prejemih in razdolžitvah zaposlenih. NORMATIV OSEBNIH VARNOSTNIH SREDSTEV MLINI — obratovodja telovnik 48 mes. bluza siva 12 mes. hlače sive 12 mes. halja siva 18 mes. čevlji nizki 12 mes. brisača 12 mes. kapa 12 mes. — tehnolog halja bela 10 mes. delovne hlače 12 mes. čevlji beli (nizki) 12 mes. brisača 12 mes. — vodja izmene, mlinar strojnik, mlinski delavec bluza siva 8 mes. hlače sive 8 mes. kapa siva 12 mes. čevlji beli (nizki) 24 mes. čevlji nizki za zimo, gumijasti podplati 24 mes. telovnik 48 mes. brisače 12 mes. — delavci v polnilnici — skla- diščni delavci bluza siva 6 mes. hlače sive 6 mes. kapa siva 12 mes. čevlji beli, nizki 24 mes. čevlji za zimo, narejeni z gu- mijastimi podplati 24 mes. telovnik 48 mes. brisača 12 mes. — delavci pri razkladanju žita bluza siva 6 mes. hlače sive 6 mes. kapa siva 12 mes. gumijasti škornji do obrabe brisača 12 mes. telovnik 48 mes. dežni plašč ne dobi škornji nizki, usnjeni 24 mes. SILOSI —- vodja silosa halja siva 12 mes. delovne hlače sive 12 mes. kapa siva 12 mes. čevlji nizki, z gumijastimi podplati 12 mes. telovnik 48 mes. brisača 12 mes. — delavci v silosu bluza siva 8 mes. hlače sive 8 mes. čevlji nizki, za poletje 12 mes. čevlji visoki zaprti z gumija- stimi podplati 12 mes. telovnik 48 mes. brisača 12 mes. Silosu se določi še uporaba varnostnih sredstev za varovanje sluha pri delih, kjer ropot presega 80 fonov. Delavcem pri raztovarjanju rusovin se dodelijo še zaščitna sredstva proti prahu. Vsakemu silosu se dodelita 1 ali 2 bundi in dežni plašč. SKLADIŠČA: — upravnik halja siva 12 mes. delovne hlače sive 18 mes. čevlji nizki, beli 12 mes. kapa siva 12 mes. brezrokavnik — telovnik 48 mes. brisača 12 mes. — skladiščnik skladišča pekarne halja siva 12 mes. delovne hlače sive 12 mes. kapa siva 12 mes. brisača 12 mes. telovnik 48 mes. čevlji nizki 12 mes. — delavci v skladišču bluza 12 mes. hlače 6 mes. kapa siva 12 mes. brisača 12 mes. telovnik 48 mes. čevlji nizki z jekleno kapico 24 mes. čevlji nizki z gumijastimi pod- plati 24 mes. — transportni delavci (velik pro- met z moko) delovna obleka 4 mes. delovni čevlji nizki 12 mes. gumijasti škornji 12 mes. kapa siva 12 mes. telovnik 48 mes. brisača 12 mes. PEKARNE: — tehnolog halja bela 10 mes. — administrator v ekspeditu halja bela 12 mes. — obratovodja, izmeno vod j a halja bela 12 mes. hlače delovne bele 12 mes. kapa bela 12 mes. brisača 12 mes. čevlji beli nizki 12 mes. maja bela s kratkimi rokavi 6 mes. — delavci v pekarni delovna bluza bela 24 mes. delovne hlače bele 12 mes. kapa bela 12 mes. brisača 12 mes. čevlji nizki beli 12 mes. majica bela s kratkimi rokavi 3 mes. predpasnik 6 mes. — delavke v pekarni in v sla- ščičarnah halja bela 12 mes. ruta bela 6 mes. brisača 12 mes. ortopedski čevlji beli 12 mes. kjer so dela bolj umazana, dobijo tudi: haljo sivo 12 mes. rokavice usnjene do obrabe —• delavke v proizvodnji kolačev (Lesce) halja bela ruta bela predpasnik bel brisača čevlji ortopedski beli — delavci v pripravi surovin za kolače v Lescah halja bela ruta bela gumijasti škornji čevlji ortopedski beli gumijast predpasnik brisača — šef ekspedita halja bela čevlji beli nizki hlače delovne kapa brisača — števci kruha delovna obleka 6 mes. 6 mes. 6 mes. 12 mes. 12 mes. 6 mes. 6 mes. 12 mes. 12 mes. 12 mes. 12 mes. 6 mes. 12 mes. 12 mes. 12 mes. 12 mes. 12 mes. — komisionarji, odlagalec kruha čevlji vrt. ali črni nizki predpasnik brisača kapa, ruta rokavice 12 mes. 6 mes. 12 mes. 12 mes. do obrabe KANDITORSTVO: »ŠUMI« — tehnolog halja bela — vodje oddelkov halja bela kapa ali ruta 10 mes. 12 mes. 12 mes. — kanditni oddelek, delavke v zavijalnici halja bela 12 mes. predpasnik bel 6 mes. rute ali kape 6 mes. brisača 12 mes. ortopedski čevlji visoki, odprti 12 mes. — delavke v dražirnici, aromerke halja svetlomodra 12 mes. predpasnik gumiran ali navaden 6 mes. čevlji visoki ortopedski odprti 12 mes. brisača 12 mes. ruta 6 mes. rokavice gumijaste do obrabe rokavice pletene do obrabe delavke pri izdelavi karamelne mase, izkuhe melisnic in pri plastični liniji delovna obleka ali halja rute predpasnik (gumiran) rokavice pletene ali azbetsne brisača čevlji vrt. zaprti ali coklje gumijasti škornji - pri izdelavi melisnic tudi gumijasti škornji 9 mes. 6 mes. do obrabe do obrabe 12 mes. do obrabe do obrabe do obrabe DESERTNI ODDELEK: — delavke pri izkuhi desertne mase halja ali delovna obleka predpasnik gumiran ali na vadni čevlji ortopedski zaprti coidji polivinil natikače rokavice gumirane brisače gumijasti škornji < — delavke pri oblivnem stroju delovne halje predpasnik ortopedski čevlji odprti i rute brisača rokavice (bombažne) i — delavke pri zavijanju bonbonier delovne halje rute ortopedski čevlji odprti brisače rokavice platnene i do do do do 9 mes. obrabe obrabe obrabe borabe 12 mes. i obrabe 6 mes. 6 mes. i obrabe 6 mes. 12 mes. i obrabe 12 mes. 6 mes. 12 mes. 12 mes. i obrabe PECILNI ODDELEK: — delavke pri peki oblatov delovna obleka ali halja 10 mes. ortopedski čevlji ali coklje 6 mes. predpasnik navadni 6 mes. rute 6 mes. brisače 12 mes. telovnik 48 mes. rokavice gumijaste do obrabe Za ta oddelek se dodelijo še 1 gumijasti škornji — delavke pri proizvodnji vafel izdelkov delovna obleka ali halja 12 mes. ortopedski čevlji odprti 12 mes. telovnik 48 mes. gumijasti škornji do obrabe gumijaste rokavice do obrabe predpasnik navaden 6 mes. ruta 6 mes. brisača 12 mes. SKLADIŠČE ŠUMI: — vodja skladišča halja 12 mes. telovnik — delavci v skladišču surovin 48 mes. delovna obleka 6 mes. čevlji visoki z gumijastimi podplati 6 mes. brisača 12 mes. telovnik 48 mes. kapa zaščitne rokavice v do 12 mes. obrabe — delavci v skladišču embalaže 8 mes. delovna obleka delovni čevlji, nizki 6 mes. telovnik 48 mes. kapa brisača 12 mes. 12 mes. — dostava gotovih izdelkov iz proizvodnje v skladišče delovna obleka 6 mes. čevlji nizki 6 mes. brisača 12 mes. kapa siva ali modra 12 mes. delavci v skladiščih gotovih izdelkov delovna halja 10 mes. delovni čevlji nizki 6 mes. brisača 12 mes. delavke v kartonažnici delovna halja bela 12 mes. ortopedski čevlji beli 12 mes. ruta bela 6 mes. brisača 12 mes. snažilke delovna obleka 12 mes. rute 12 mes. brisače 12 mes. ortopedski čevlji 12 mes. gumijasti škornji do obrabe gumijast predpasnik do obrabe gumijaste rokavice do obrabe 1 GORENJKA: obratovodja halja bela 12 mes. hlače 24 mes. vodja izmene (ženska) delovna halja bela 6 mes. čevlji ortopedski 12 mes. predpasnik 12 mes. ruta 12 mes. vodja izmene (moški) hlače bele 24 mes. delovna obleka 6 mes. čevlji nizki 12 mes. kapa 12 mes. delavke pri izdelavi čokolad- nih izdelkov halja bela 6 mes. ruta 6 mes. a) delavke pri oblivanju rolad predpasnik 4 mes. ortopedski čevlji 12 mes. b) delavke pri pobiranju ro lad (pihanje mrzlega zraka) spodnji del trenerk 12 mes. c) delavke pri embaliran ju čokoladnih izdelkov halje bele 12 mes. ruta 12 mes. ortopedski čevlji 12 mes. delavke pri izpločevanju tablic (hladilnica) halja bela 6 mes. ruta 12 mes. predpasnik do obrabe ortopedski čevlji 12 mes. hlače od trenerk 18 mes. rokavice bombažne ali sin- tetične do obrabe — delavci pri pripravi čokoladne mase delovna obleka 6 mes. kapa 12 mes. — pražitelj, umesitelj predpasnik do obrabe čevlji nizki 12 mes. brisača — laborant 6 mes. halja bela 12 mes. ortopedski čevlji •— delavec čuvaj 12 mes. delovna obleka siva 18 mes. delovni čevlji nizki 12 mes. bunda 60 mes. dežni plašč 60 mes. Obratu se dodelita še 2 dežna plašča in 2 para gumijastih škornjev. Rok tra- jan j a do obrabe DE IMPERIAL: — tehnolog halja bela 10 mes. ruta ženska ali kapa — vodja izmene 6 mes. halja bela 12 mes. hlače bele 12 mes. kapa, ruta ortopedski čevlji ali nizki 6 mes. čevlji 12 mes. brisače 12 mes. — delavke v proizvodnji in zavi- jalnici delovna halja 8 mes. ruta bela 6 mes. ortopedski čevlji ali nizki beli 12 mes. brisača 12 mes. — delavci pri pripravi mase za žvečilni gumi delovna obleka 6 mes. čevlj i nizki 6 mes. kapa 6 mes. brisača 12 mes. rokavice do obrabe — obratovodja halja bela 12 mes. hlače delovne 24 mes. kapa 6 mes. čevlji nizki beli 12 mes. brisača 12 mes. DE PEKATETE: — tehnolog halja bela — izmenovodja 10 mes. halja bela 6 mes. hlače bele 12 mes. kapa 6 mes. čevlji nizki beli 12 mes. — delavci v proizvodnji (sarzerji) delovna obleka 6 mes. kapa bela 12 mes. čevlji beli nizki 8 mes. brisača 12 mes. gumijasti predpasnik gumijasti škornji do obrabe do obrabe gumijaste rokavice do obrabe — delavci v proizvodnji pri linijah in pri praznitvi delovna obleka bela ali siva 6 mes. ruta 12 mes. ortopedski ali nizki čevlji — vodja zavijalnice 12 mes. halja modra ali siva 10 mes. čevlji nizki beli — delavke v zavij alnici 12 mes. halja bela 10 mes. ruta bela 6 mes. ortopedski čevlji beli 12 mes. hlače bele 24 mes. DE TRGOVINA: — poslovodja halja bela — prodajalke 6 mes. halja bela 6 mes. ruta bela 6 mes. brisača 6 mes. ortopedski čevlji beli — delavke v bifeju — baru 12 mes. delovna obleka servirk 9 mes. predpasnik servirni 3 mes. ortopedski čevlji brisače 12 6 mes. mes. OSTALA DELOVNA MESTA V KOMBINATU: vodja servisnih delavnic, mojstri delovna halja modra ali siva 10 mes. delovne hlače modre ali sive ne brisača 6 mes. čevlji nizki z gumijastimi podplati 12 mes. administratorka serv. del. halja modra 18 mes. avtomehanik obleka modra 6 mes. brisača 6 mes. čevlji visoki (gumijasti pod- plati) 12 mes. pralec, podmazalec in perice delovna obleka ali halja 6 mes. brisača 6 mes. gumijasti škornji do obrabe gumijast predpasnik do obrabe ključavničarji, inštalaterji delovna obleka 6 mes. brisača 6 mes. čevlji nizki (gumijast podplat) 12 mes. za remontno skupino telovnik vsak de- lavec 1 ali 2 dežna plašča elektrikarji čevlji nizki z gumijastimi podplati 12 mes. delovna obleka 10 mes. brisača 12 mes. mizarji delovna obleka 8 mes. brisača 12 mes. čevlji nizki 12 mes. pleskar, ličar delovna obleka 8 mes. brisača 12 mes. čevlji visoki 12 mes. — šivilje, likarice halja 12 mes. ruta 12 mes. brisača 12 mes. ortopedski čevlji 12 mes. — zidar delovna obleka 6 mes. delovni čevlji z jekleno kapico 12 mes. varnostna čelada do obrabe varnostne rokavice do obrabe telovnik — šofer osebnega avtomobila 48 mes. halja modra, kombinezon hlače modre 12 mes. kapa brisača 12 mes. gumijasti škornji — šofer tovornjaka 36 mes. obleka modra 12 mes. halja modra 12 mes. čevlji nizki 18 mes. bunda dolga 60 mes. brisača 12 mes. — spremljevalci na tovornjakih obleka siva 6 mes. čevlji 12 mes. kapa 12 mes. bunda 60 mes. brisača 12 mes. — šoferji razvažale! kruha in rolad halja siva 3 mes. kapa siva 12 mes. telovnik 48 mes. gumijasti škornji 36 mes. brisača 12 mes. škornji nizki 24 mes. zaščitne rokavice do obrabe nepremočljive pelerine do pasu do obrabe — kurjač pri kurjenju s premo- gom, oljem obleka modra (premog) 6 mes. obleka modra (pri olju) 6 mes. kapa 6 mes. delovni čevlji 12 mes. gumijasti škornji do obrabe brisača 12 mes. — kuharice halja bela 12 mes. ruta bela 6 mes. ortopedski čevlji beli brisača 12 mes. 12 mes. predpasnik — dvoriščni delavci 6 mes. obleka siva 12 mes. brisača 12 mes. dežni plašč 48 mes. platnena bunda kratka 48 mes. usnjeni topli škornji — vratarji (Šumi) 36 mes. delovna halja kapa brisača 12 mes. 24 mes. 12 mes. telovnik 48 mes. dežni plašč 36 mes. — nabavljači halja modra 12 mes. telovnik 48 mes. brisača 12 mes. — skladiščnik tehničnega ma- teriala, pomočnik skladišč- nika, ekonomat halja modra 18 mes. brisača 12 mes. — direktorji sektorja in vodje služb halja 18 mes. — kurir (uporablja moped) usnjena obleka 36 mes. čelada do obrabe usnjeni kratki škornji 24 mes. telovnik 40 mes. rokavice usnjene 36 mes. brisača 6 mes. — direktorji DE halja 18 mes. — službe na upravah DE, vse ki so vezane na proizvodnjo (operativa) halja 18 mes. — vodja servisnih delavnic halja 18 mes. — vodja avtoparka halja 18 mes. — šef razvojnega oddelka bela halja 18 mes. — vodja laboratorija bela halja 12 mes. — laboranti bela halja 18 mes. — energetik halja 18 mes. — šef tehnične operative halja 18 mes. — gradbenik halja 18 mes. — aranžer halja 12 mes. — šef tehnološke kontrole halja 18 mes. — varnostni inženir halja 18 mes. — strojni tehnik halja 18 mes. — grafik halja 18 mes. NORMATIVI OSEBNIH VARNOSTNIH SREDSTEV ZA SKLADIŠČA: — skladiščnik (centralno skla- d išče bunda dolga 60 mes. halja siva 12 mes. delovne hlače sive 18 mes. čevlji nizki beli 12 mes. kapa siva 12 mes. brezrokavnik 48 mes. brisača 12 mes. embalažno skladišče halja siva 12 mes. hlače sive 8 mes. čevlji beli nizki ortopedski 24 mes. ruta siva 12 mes. čevlji zimski z gumijastimi podplati 24 mes. NORMATIVI OSEBNIH VARNOSTNIH SREDSTEV ZA DE GORENJKO: a) halja bela 9 mes. predpasnik 6 mes. čevlji ortopedski 12 mes. ruta 12 mes. b) halja bela 12 mes. predpasnik 12 mes. ruta 12 mes. čevlji ortopedski 12 mes. spodnji del trenerk — delavci Dri pripravi lešnikov halja bela 9 mes. ruta bela 12 mes. ortopedski čevlji 12 mes. predpasnik 9 mes. - delavci pri pripravi deserta halja bela 6 mes. ruta bela 12 mes. ortopedski čevlji 6 mes. predpasnik 6 mes. 19. člen Zaradi posebnih pogojev dela (ogljikov monoksid), pripada vsem delavcem, ki delajo v kotlovnici, 1/2 1 mleka na dan. Neizpolnjevanje določil tega pravilnika pomeni kršitev delovne dolžnosti. Ta pravilnik se lahko po potrebi dopol ni in je sestavni del pravilnika o varstvu pri delu. 20. člen Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme delavski svet kombinata po določenem postopku, osmi dan od dneva sprejema. 21. člen Za spremembe in dopolnitve tega pravilnika velja enak postopek, kot za njegov sprejem. V Ljubljani, dne 25. februarja 1972 Predsednik DS kombinata Bogo Bratina Tisk Železniška tiskarna, Ljubljana