fe^ Kmetijska podružuica Maribor in okoliš. SpriČo velike važnosti perutninarstva za našo državo, predvsem pa za našo pokrajino, se je Ian3ko leto osnoval pri Kmeti.jski družbi poseben odsok »Odsek za oerutninarstvo Kme- tijske družbe v Ljubljani« z namenom, da pospešuje med številnim svojirn članstvom to važno panogo. Dosedaj je pristopilo k odsoku že mnogo članov In članic, vendar pogrešamo še veliko takih, ki se še sami z zanimanjem bavijo s perutninarstvom, a niso dosedaj še pristopili k odseku, ker jim ni bilo znano obširno in hvaležno delo tega odseka. Namen odseka je, združiti vse raztresene rejce v močno, enotno društvo, ki bo pospeševalo sistematično rejo žlahtnih pasem in nudilo članom vse ugodnosti, ki so za uspešno rejo in razvoj per-utninarstva v vseh pogledih neobhodno potrebni. Odsek prireija za svo.fe člane vsako leto vazstr vo perutnine in jajc, posreduje nakup in Drodaio Dlemenskih živali in Jajc, skr- bi za pouk in strokovRo izobrazbo svojih članov, daje pojasnila Ra vsa vprašanja, ki so v zvezi s perutRinarstvom itd. Vsak rejec (rejka) perutniRe mora smatrati za svojo dolžnost, da postaRe Łlan tega strokovRega odseka, ker le na ta način se mu obeta večji uspeh pri Rjegovi reji. Radi tega se poziva vsak perutninar, da vstopi v perutninareki odsek Kmeiij&ke družbs v LjubljaRi. Prijave sprejema podružnica, kjer običajno nabira udRino. Clanarina za perutniRai*ski odsek ZRaša letno Din 10.—. Vsakdo, kdor poravRa ta Reznatni zResek, lahko postaRe član odseka iR uživa vse ugodRosti, ki jili isti nudi. V skupRosti je moč. Ljmlska posojilnica v Cclju, r. z. z R. z., je imela dRe 24. marca svoj 23. redni občRi zbor. Iz poroeila načelstva je raz vidno, da sa je ta naš zadružni denarni zavod v minulem letu kljub hmeljski krizi prav lepo razvil iR dosegel velike uspehe. Število članov se je v minulem letu pomnožilo za 649 in zRašalo koncem leta 4620 članov, kar predstavlja pri zadrugi z neomejeno zavezo ogrocnno jainstvo. Hranilne vloge so v minulem letu narastle Ra 88,478.534. Dir in se torej povišale za 12,059.309 Dir. Tudi pri posojilih je zavod znatno napredoval in je znašala končna postavka posojil koiicem leta 68,699.878 Din. Naloženega denarja je bilo koncern leta 18,980.893 Din. Čisti dobigek v minulem letu je dosegel svoto 256.572 Din. V smislu pravil se ves dobiček pripiše rezervnim zakladom, ki se s tem zvi§ajo na 1,400.000 DiR. V minulem letu je Ljudska posojilRica v Celjti dogradila svojo imp-ozantno palačo na oglu Kralja Petra ceste iR Vodnikove ulice. V tej rovI palači že sedaj tudi posluje. Ljudska po-so(jilnica v Celju je postala brez dvoma eden Rajvečjih kmetskih zadružnih deRa,rRih zavodov na bivšeiE Štajerskem, ki je priljubljen pri vseh slojih prebivalstva. Priporočamo jo prav gorko, oso-bito. našeRiu krnetskemu prebivalstvu. LicsncGvaaje bikov v marenberskem ln prevaljskem sodnem okraju se bode vršilo po RasledRJem vrstnem rcdu: dRe 14. aprila ob osrnih na sejmišču v Dravogradu, ob 12. uri v Guštanju, ob 16. uri na Fari pri Prevaljah; dRe 15. aprila ob 10. uri v Črni, ob 14. uri v Mežici; dne 16. aprila ob 8. uri na sejmišču Ra Muti, ob 14. uri pri Kosovi koči; dRe 17. aprila ob 8. uri v'Marenbsrgu, ob 12. uri v BrezRem. Komisija l~ode v smislu novega zakona sestavljena iz: pz^edsednika, katerega določi banska uprava, okrajnega kmetijskega in veterinarskega refereRta in zastopstva okrajnega kmetijskega odbora. Gkrajni kmeiljski relerat v Slovenjgradcu. Krcietovalce slovenjgraškega iR prevaljsko-dravograjskega političRega okraja se obvešča, da posluje za oba okraja v seh strokovnih zadevah živinoreje ir poljedelstva pri okrajRem načelništvu v Slovenjgi*adcu okrajni kmetijski referent. Strokovne organizacije iR župaRstva, ki žele predavaRJa 1r pajasnila, v teh panogah, Raj ss pisRieRo ali osebno zglase pri referentu, ki bo v okvirju predvidenega potnega pavšala ustregel kmetovalcem. Glede sadjarstva iR drugih gospodarskih paRog pa bo posredoval Ra merodajnih mestih. Razglaš-enje o poslovanju referata se je odlagalo, ker je bil edini strokovRi organ za oba razsežna piaRinska okraia dozdaj preobremenjen z adrninistrativnim delom, z organizacijo in predavanji v kmetijsko nadaljevalnih tečajili, s pripravami za poslovanje n. kmet. odborov in z liceRcovaRji. Teeenje alkoholnib gijač. Vsi, ki Rameravajo otvoriti kak točilni obrat: gostilno, krcmo, restavracšjo, delikatesno trgovino, viRotoč pod vejo, priložnostno točcRJe, itd. naj vložijo od sedaj naprej svojo prošnjo, opremljeRo z vsemi listiRami in drugimi potrdili, ki jih za otvoritev takega obrata predvideva pravilnik o gostilnah (UradRi list štev. 1/1 iz leta 1928), pri onem oddelku fin. kontrole, v čegar okolišu se Raj točenje vrši. Oddelek finančne kontrole bodc prošnjo pregledal iR jo nemudoma pred ložil finančni direkciji v Ljubljani v odločitev, ako bo opremljena z vseml zahtevanimi potrdili. Finančna direkcija bo še na daR dospelosti tako prosRjo rešila iR režitev odpravila. Gleds pomanjkljivih prošeRj bo oddslek fin. koRtrole, predno jih bo predložil finančni direkciji, zahteval njihovo izpopoinitev. Vsakdo, ki si ni na jasnem, kako se pridobi najhitreje točilna pravica, se naj dokaj pravočasno obrne po informacije med dopoldanskimi uradriml urami na finančno direkcijo v Ljufcljani ali pa na vsako davčno upravo, oziroma na vaak oddelek fiRančne kontrole. Z&časnih tofiilnih dovolil brsz vseh potrebnih potrdil iz pravilnika za gostilRe finaRČRa uirekcija v bodo&e ne bo več izdajala in sploh ne bo dolala več Robenih izijem, kcr se namera za vršenje kakega točenja vobče R8 porodi kar zadnji hip pred otvoritvijo. Kdor bo pa brez točilnega dovolila točil. bo kaznovaR. Zvišanjs uv&zae csziiie nn l~uva in čaj. S 1. aprilom 1930 je zviaana uvozna carina Ra surovo kavo na 140 Din od 100 kg, na praženo in zmleto kavo na 200 Din od 100 kg, na kavo v luščinsh na 90 Din od 100 kg in Ra čaj na 240 D od 100 kg. Pcmšano carino odRosno razliko carine je plačati tudi od kave in čaja, ki se naliaja dne 1. aprila 1930, in sicer pri kavi v količinah Rad 5 kg Ir pri čaju v količiRah Rad 1 kg v proBtem prometu pri osebah, ki se pecajo s prodajo kave iR čaja. V to svrho morajo take osebe (trgovci, kavamarji i. t. d.), ki imajo Ra daR 1. aprila 1930 Rad 5 kg kave odnosRo Rad 1 kg ča;ja na zalo^i, podResti takse prosto prijavo Ra predpisaRem obrazcu pri pristoJRem oddelku fiRanCRe koRtrole, kjer dobijo tu3i prijavRe obrazce brezplačRO ter plačati v teku 3 dRi odpadajočo razliko cariRe, to je v zlatu 0.60 DiR od 1 kg surove kave odROSRO 0.20 Din od 1 kg pražene in zmlete kave, odROSRo 0.40 Din od 1 kg kave v luščiRan in 1.20 DIr od 1 kg čaja. V papirju zRašajo torej pravkar omeiijene razlike cariRe: 6.60 DiR, 2.20 DiR, 4.40 DiR in 13.20 Din. — Pravilnost prijav bo ugotovila fiRančna koRtrola, ki ima v ta namen pravico in dolzRost izvršiti pregled pri vseh strankah, ki se bavijo s prodajo kave ir Caja. Proti onim, ki bi prijavo sploh opiistili, odnosno prijavo sicer vložili, a prijavili maRJ, se bo postopalo kazeneko. a vrhutega ReprijavljeRO, odROSRO utajeRO blago zapleRilo. Lja^omer. V času od 23. do 25. marca t. 1. smo imeli v tukajšnjem okolišu go»podarske dni. Direktor nemško-francoske družbe Kalisindikata gospod Pučnik nam je predvajal filme iz kmetijstva in sicer v Veržeju, na Cvenu, v Cezanjevcili in v Ljutomeru. Filmi so izzvali pravo senzacijo med tukajšnjim prebivalstvom, ker so na lahko razumljiv način pokazali, da moremo trajne uspehe v pridelovanju kinetijskih rastlin doseči edinole, če gnojimo poleg hlevskega gnoja še z umetnimi gnojili. Hastlinam je treba dovajati dušik, kalij, fosfprovo kislino in ponekod tudi apna. To so etebri rastlinske prehrane. Takšno gnojenje, s katerim dajemo rastlinam vse potrebne hranilne snovi, imenujemo popolno gnojerije. Vsako drugo gnojenje je enostransko in ne daje garancije za najvišji donos. — Želeti bi bilo, da se take prireditve v naših krajih ponove. Za dobro uspela predavanja gre hvala gospodu Pučniku, ki se je potrudil v našo Prlekijo ter za imenovana predavanja žrtvoval več dni; ekonomu Štamparju, ki je prireditve vprizoril, ter vt,°m Cinitelj^m v Cezanjevcih, v Veržeju, na Cvenu in v Ljutomeru, ki so k temu prispevali. Središče ob Diavi. Na cvetno nedeljo, dne 13. aprila tega leta priredljo gojenke gospo- dinjskega tečaja pri šolskih sestrah v Obrežu gospodinjsko razstavo. Ta dan se namreč zaključi že drugi desettedenski gospodinjski tečaj v tej hiši. Isti dan ob pol štirih popoldne bo kratka zaključna prireditev. Razstava pa bo vsakemu na vpogled celi dan. Poglejte si, kaj vse so se dekleta naučila. Nova cerkev nad Celjem. V nedeljo, dne 13. aprila ob treh popoldne se vrši v prostorih tukajšnje osnovne šole sklepna slavnost Kmetijsko nadaljevalne Sole v Novi cerkvi s Finž garjevo igro »Veriga«, govorom in petjem. — Vsi, ki čutite b kmetom, ter vsi, ki se intere sirate za kmetijsko nadaljevalno šolstvo, prav vljudno vabljeni! Bog živi! * VSflSf fiHlCfOVGfeC bodl Clan Kmefilsifc Do 15. aprila! Pod tem Raslovom objavlja glavRi odbor Kmetijske družbe v zadRJem »Kmetovalcu« sledeče o Kmetijski družbi: DaRes štejemo že 25.000 članov. Od lanskega leta 1929 je to število naraslo za Rad 6000, v primeri z letom 1928 pa celo za 10.000. To pomenja vsekakor velik uspeh obRovitve Kmetijske družbe, posebRo če upoštevamo, da so ti Clani skoraj sami kmetovalci, ki se dejaRsko pečajo s kmetijstvom, kakor to predpisuje § 5 družbinih pravil. GlavRi odbor Kmetijske družbe si smatra kot svojo dolžnost, da izreče tem potom javno zahvalo vsem RačelRištvom podružnic, ki so tako marljivo delovala iR pridobila toliko Rovih kmetovalcev za vstop v to rnjih staRovsko orgaRizacijo. VeRdar to število Ras Re sme še zadovoljiti, kajti stremiti moramo za tem, da čimprej dosežemo zakoRito staROVsko zastopstvo Ra podlagi vseh kmetovalcev v delokrogu Kmetijske družbe. Marsikje so še kmetje, ki bi radi pristopili v družbo, ni pa nobeRega, da bi jih k temu vspodbujal. Zato pozivlje glavRi odbor vse RačelRike in vse odborRike kmetijskih podružRic, da Radaljujejo to hvalevredRO Ralogo iR pridobijo še vse tiste kmetovalce, ki dose- daj še Riso imeli priliko plaeati člaRariRe. Saj je že samo družbeRO glasilo »Kmetovalec«, iz katerega črpajo nasvete za svoje gospodarstvo, mRogo več vredRO, kakor zRaša maleRkostRa člaRarlRa Din 20. Pristop v družbo r! omejeR, ampak se lahko izvrši vse leto. Tudl Re more Rihče Rikomur braRiti pristopa, ampak vsak podružRlčRl RačelRlk mora sprejeti za redRega ClaRa vsakega, ki se priglasi 1r odgovarja pogojem družbeRih pravil; za IzredRega člaRa pa vsakogar, ki plača člaRariRo 20 Din. PripoHiRiti pa je, da bodo letos imeli volilRO pravico le ori člaRi, ki bodo poravRali članarino do 15. aprila t. 1. Obnovitev Redelavnih podruŽRic je tudi potrebRa. Imamo Ramreč Rekaj takih, pri katerih se še Ri pobrala članariRa za leto 1930 iR čijih Račelstva, oziroma odbor, Re kaže posebRega zanimaRJa za to orgaRizacijo. V takih pri merih mora pač edcR ali drugiumRejši člaR sklicati kmetovalce Ra sestaRek, zbrati od Rjih članariRO, izvoliti pripravljalRi odbor iR obRoviti delovanje podruŽRic. Vse kmetijske podružRice, ki so bile kdaj ustaROvljeRe iR pri katerih so pogoji za Rjih obstoj zagotovljeRi, je treba poživiti, kajtito je v iRteresu kmetijstva v dotiČRem kraju. V marsikaterem kraju še rIso ustaRovljeRe podruŽRice, četudi bi bi!i pogoji za to daRi, oziroma četudi se čuti po Rjih potreba. Tam maRJka samo kaka delovRa oseba, ki bi zbrala kmetovalce, jih pozvala na ustanovltev podružnice iR pobrala članarino za tekoče leto. 20 zavednih-kmetovalcev bo pa5 lahko v vsaki občini, oziroma fari, kjer še Ri podružnice, ki se bodo združile v to korporacijo. GlavRi odbor je ta vprašaRJa obravRaval vsvoji seji 1r je skleRil, porovro pozvati kmetovalce, ki še niso člani, da se priključijo Kmetijski družbi. S tem bodo podprli svojo staRovsko orgaRizacijo ter ji omogočili razširiti njeRO strokovRo iR staROvsko delovaRJe v prid vsega Rašega kmetskega prebivalstva. Cciic lu stimsM por@Ola. Mariborskl trg. Na mariborski trg v soboto, une 5. aprila so pripeljali špeharji na 56 voleh 130 zaklanih svinj. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din, špeh pa po 17 do 20 Din. Krompir je bil po 0.50 do 1.25, čebula 2.50 do 3, zelje 1 do 6 Din. Seno 65 do 90, otara 80 do 90, slama 55 do 65 Din. Pšenica 2.50, rž 2, jefmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.75 do 2, ajda 2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, fižol 2.50 do 3 Din. Kokoš 35 do 50, piščanci 50 do 70, gos 70 do 80, puran 100 do 150. Cesen 16. jabolka 3.50 do 12, suhe slive 10 do 12. Mleko Ł.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 40 do 48, med 16 do 29, jajca 9.70 do 1 Din. Mariborcko scjmsko poročllo. Na svinjski sejem dne 4. aprila 1930 je bilo pripeljanfh 365 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100—180 Din, 7—9 tednov 200—280 Din, 3—4 mesece 300—400 Din. b—7 mesecev 450—550 Din, 8—10 mesecev 650 —900 Din, 1 leto 1000—2000 Din, 1 kg žive teže 10—13 Din, 1 kg mrtve teže 16—17 Din. Prodanih je bilo 272 svinj.