Poštnin? plačjna — Sped. abbon. post. — II gr.
GOSPODARSTVO
I N 1) r S T KIJA
r K M E T I J S T V O
LETO V. ŠT. 93
TRST, 14. APRILA 1951
CENA LIR 20
Diplomacija in stvarnost
(Nekaj pripomb k zadnjem poročilu gen. Airega)
Gen. T. S. Airey, poveljnik angio-at>ienskega področja Svobodnega Trza-sl{ega ozemlja, je napisal X. poročilo “a Varnostni svet trk pred svojim odhodom na novo mesto v atlantskem Slavnem stanu.
Verjetno je šla naša javnost mimo časopisne vesti, da sta poročilo gen. A*reya izročila tajniku Varnostnega sveta diplomatska predstavnika Vel. Britanije in ZDA pri OZN. Po vsem tem moramo logično sklepati, da so ameriški upravitelji v Trstu in ameriška diplomacija solidarni s poročilom Sen. Aireya, v katerem se brezdvomno Zrcali tudi stališče angleške diplomacije.
Razmotrivanja na tej osnovi bi nas dovedlo na opolzka politična tla, ka-dior se kot gospodarski list ne bi radi dodali. Omenjena ugotovitev pa je vsekakor važna, ker prinaša formalno so-'idariziranje s seboj tudi prevzem od' Sovornosti za politiko na STO-ju pred domačo in svetovno javnostjo, pa tudi Pred zgodovino.
Ko bi nam bilo dovoljeno pomuditi Se še za hip pri politiki, bi omenili še *načilno nianso zadnjega poročila gen. ^*reya, ki nas opozarja, da koraka podtika poveljnikov anglo - ameriškega Področja STO-ja vštric politike ustrez-n*h zunanjih ministrstev. Gotovo ni namreč slučajno, da je gen. Airey svojemu staremu «ceterum censeon, da je teeiaia zaradi miru in blaginje samih Prebivalcev izvesti trostranski predlog 2 dne 20. marca 1948 in STO priključiti k Italiji, dodal prvič v svojih poročilih še dopolnilno pripombo, da bi kilo še najbolje, ko bi se o tej zadevi sporazumeli stranki, ki sta v prvi vrsti prizadeti (Jugoslavija in Italija). Ta razvoj od golega trostranskega predloga do trostranskega predloga, dopolnje-nega z željo o sporazumu, predstavlja novo dobo v angleški zunanji poliiiki.
Zgodovina 'usta in lako imenovane JuHjske krajine pod nanjo nikakor ne Poirjuje generalovega mnenja, ua bi s® s pnkljucnvijo Trsta K Italiji dosegla lurajna in mirna rešitev tržaškega vPrašanja, sloneča na poirenali in bla-gmji prebivalcev«. Cernu bi našim či-tateljem popisovali to zgodovino, ki je tako sveža?
Prav ta zgodovina izpodbija tudi trditev gen. Aireya, da se gospodarstvo trsta ne da ločiti od italijanskega gospodarstva in da bi razkrojitev sedanje integrirane (povezane) gospodarske strukture povzročila oster padec zapo-sienosti ter zlom življenjskega standarda)). (Niti v Italiji ne boste našli gospodarstvenika ali sociologa, ki bi se npal trditi, da se je življenjska raven v Trstu po združitvi tržaškega in ita-iijanskega gospodarstva dvignila). Poročilo je še polno drugih poklonov Ita-tiji: Finančni primanjkljaj je bil občutno zmanjšan ne samo zaradi povečanja trgovine, in uspešnejšega pobiranja davkov, temveč tudi uzaradi tesne vključitve področja v območje ita-'ijanske lire«; gen. Airey je tudi prepričan, da je svobodno gibanje med Ita-hjo in Trstom igralo nemajhno vlogo Pri obnovi Trsta; ko preneha Marshal-teva pomoč Trstu se bo treba še bolj Pasloniti na italijansko gospodarstvo; končno je gen. Airey še pritrdil italijanski trditvi, da povezava z italijanskim gospodarstvom — recimo kar priključitev Trsta k Italiji — ne jemlje Trstu možnosti, da ostane ((izhodišče za irgovino s podonavskimi državami)).
Ko bi poročilo ne bilo objavljeno še-te ((post festumn, bi človek upravičeno domneval, da je bilo napisano tudi zate, da ustvari ugodno ozračje za obisk italijanskih državnikov Londona. Dejanskega mnenja tržaške javnosti, zlasti pa gospodarskih krogov gotovo ne upošteva; saj ni dvoma, da je tržaška javnost po izkušnjah, ki jih je imela 2 Italijo, za ohranitev neodvisnega Trsta in odločno nasprotna priključitvi.
Poglavje o neločljivosti tržaškega gospodarstva od italijanskega pa je v očeh tržaške javnosti silno preprosta zadeva: Ko soseda pošteno oskubiš in mu odneseš vse, kar mu je bilo najdražjega in najpotrebnejšega — ladje, ladjedelnice, železarne, banke in zavarovalnice — in mu teh ne vrneš, če-Rrav zakon (mirovna pogodba) to zahteva, potem je jasno, da bo sosed odvisen od tebe.
Se Malta, ki danes živi od angleške mornarice, bi se po tej politični mora-K dala gospodarsko navezati na Italijo.
Kaj ko bi kdo v Varnostnem svetu Postavil vprašanje: Kaj pa je gen. Ai-rey napravil, da bi se Trst lahko res Postavil na lastne noge, da bi se mu Po ukinitvi Marshallove pomoči ne bilo teeba še bolj nasloniti na italijansko Sospodarstvo? Ce že ni bil niti napravljen poskus za organizacijo neodvisnega tržaškega gospodarstva in neodvisnih Rnanc, če je visoka politika šla prav v nasprotni smeri (glej rimske gospodarske sporazume med ZVU in Italijo 'z marca 1948 in kreditno politiko odposlanstva ECA v Trstu!) — potem je trditev, da bi Trst ne mogel uspevati kot neodvisno mesto, samo politično sredstvo v širši diplomatski igri, ne pa utemeljen argument.
Ob zaključku naj še z zadoščenjem zabeležimo ugotovitev gen. Aireya, da je tržaško pristanišče ((temelj gospodarske strukture tega področja)). Skoda le, da ni g. gen. izvajal do kraja te premise. Sicer bi bil moral priti do zaključka, da bi se prav ta temelj tržaškega gospodarstva zrušil v objemu njegovih stoletnih srditih tekmecev — Benetk in Genove.
L. B.
Tri leta Hallovega načrta
William C. Poster, upravitelj Marshallovega načrta je ob tretji obletnici ERP optimistično očrtal uspehe Marshallovega načrta v dobi zadnjih treh let. Dejal je, da je že v tem času ta a-meriška akcija dosegla svoje smotre, za katere je bila določena doba štirih let.
Glavna uprava Marshallovega načrta ECA je do danes potrošila 11 milijard dolarjev. S tem denarjem se je industrijska proizvodnja zahodne Evrope tako dvignila, da je danes za 40% večja kakor leta 1938; po napovedih bodo letošnji kmetijski pridelki za 10% večji kakor pred vojno; izvoz v države, ki niso deležne Marshallovega načrta, presega danes za 58% raven iz leta 1938 in za 72% raven iz leta 1948; medev-ropska trgovina je za 85% večja kakor v prvem letu Marshallovega načrta.
Iz drugega vira navajamo, da je an-glo-ameriškl pas STO-ja do 31. decembra 1950 prejel v okviru Marshallovega načrta 34,3 milijona dolarjev; za finančno leto 1950/51 je bila pomoč znižana od 10,5 na 6,2 milijona dolarjev.
Nočemo zanikati pomena Marshallovega načrta za gospodarsko obnovo Tržaškega ozemlja. Toda znova moramo poudariti (glej ((Gospodarstvo)) 3. III. 1951), da je bila ameriška pomoč tako razdeljena, da so jo bila deležna predvsem velika podjetja, ki so še danes v rokah italijanske države; pri' njihovem vodstvu nimajo Tržačani nikakšne besede. Z dolarji se je silno ojačal italijanski kapital v Trstu, ki se je že tako razbohotil, da ne pušča več prostora obnovi slovenskega gospodarstva in brezobzirno izpodriva že male slovenske pobude v okolici. Pripominjamo še, da bi bila Zavezniška vojaška u-prava lahko izkoristila izredno priložnost in potrkala na vrata pri odposlanstvu ECA v Trstu, da bi skunno z njegovo pomočjo končno vendar rešila vprašanje odškodnine za premoženje, ki je bilo Slovencem uničeno za časa fašističnega nasilja.

Frank in lira
Francoska politična in socialna kriza ni pretresla samo položaja francoske valute, temveč je zadela tudi liro; italijanski denarni trg je namreč precej povezan s francoskim. V zvezi s oovi-šanjem plač je francoska vlada morala povečati tudi izdatke. To je trenutno oslabilo valuto. Frank je nasproti dolarju nazadoval od 395 na 400 frankov za dolar in s tem dosegel najnižji kurs z dne 27. avgusta 1950; «napo-leon» je skočil od 4.280 na 4.440, a je nato zopet nazadoval na 4.360. Tudi lira je v prvem trenutku nekoliko nazadovala in sicer od 678 na 681 za dolar. Položaj se je kmalu nato popravil. Na italijanskih borzah je zlasti padel argentinski pez, in sicer na 37 lir.
Lira se je proti prejšnjemu tednu o-pomogla in utrdila na višjem tečaju. Razvoj v prejšnjem tednu nam kaže naslednja primerjava:
Valute	31. III.	7. IV.
Dolar	678	673,5
Sv. frank	157,5	156
F. Sterling (zl.)	8.625	8.600
Sv. marengo	6.650	6.675
Zlato (gr.)	925	923
BEG KAPITALA V KANADO
Kanadska banka poroča, da so lansko leto zaloge zlata v Kanadi na tuj račun narasle 15,885.000 unč, kar predstavlja vrednost 400 milijonov dolarjev. Banka ne navaja skupne vrednosti današnjih zalog niti ne izvora tega zlata. Iz drugih virov poročajo, da prihaja zlato zlasti iz Švice, katere prenosi so v januarju 1951 narasli za 25%. Prav tako prihaja v Kanado zlato iz Belgije in Francije. Kanadske delnice pokupu-jejo zlasti Američani, ki so lansko leto kupili za 225,700.000 dolarjev delnic kanadskih podjetij. Američani investirajo v kanadskih podjetjih, ker šo mnenja, da ne bo inflacija tako zadela Kanade kakor ZDA.
LIRA — MARKA
Na podlagi zadnjega trgovinskega sporazuma med Italijo in Nemčijo se posli obračunavajo v kliringu; dopuščeni sta obe valuti. Zdaj velja tečaj 1 DM = 148.67 lire. — V Berlinu so 6. IV. plačali za 1 zahodno marko 4,90 vzhodnih in za 5,10 vzhodnih 1 zahodno marko.
351 vo srebro se lio še dvignilo
Od Idrije eez Amiato in Almaden do ATe\v Idrie
Pospešitev oboroževanja, ki je sledila izbruhu korejske vojne, je ustvarila ugodno konjunkturo tudi za trgovino z živim srebrom. Po izbruhu vojne na Koreji so se cene živemu srebru kar potrojile. Danes notira živo srebro v New Yorku okoli 220 dolarjev v Londonu pa okoli 73 luntov šterlin-gov, za steklenico, to se pravi nekaj manj kakor v New Yorku. Živo srebro je v tem času poskočilo bolj kakor cin, ki je napredoval za 230%. Cene drugih pisanih kovin niso tako napredovale; edino za volfram se plačujejo fantastične cene.
Sodeč po razpoloženju španskih dobaviteljev živega sreNra Angliji se bodo cene verjetno še dvignile. Spanci zahtevajo danes 200 dolarjev za blago fob v španskih pistaniščih. Po 1. decembru 1950 so navili ceno trikrat po 15 dolarjev, nato zopet za 30 dolarjev in sredi januarja celo za 40 dolarjev. V Londonu bi ne bili prav nič presenečeni, ko bi Spanci zahtevali nov povišek za 20-24%.
Londonski trg je danes odvisen popolnoma od španskih dobav. ZDA so si namreč že 1. 1949 zagotovile vso dobavo iz Italije in kupile tudi italijanske zaloge. Prav zaradi te kupčije so Spanci že 1. 1949 razbili špansko-italijanski kartel «Mercurio Europeo«. Američani so takoj izkoristili določbo o Marshallovem načrtu, po kateri imajo pravico do nakupa strateškega blaga v višini 5% protivrednosti dobavljenega blaga. Spanci so hoteli imeti proste roke, da bi lahko z nižjimi cenami pobijali italijansko konkurenco. Z nižjimi cenami se je Španija v letu 1950 postavila zopet v prvo vrsto kot dobavitelj ZDA.
ZDA so nabavile (v 1.000 luntov): 1948	1949	1950
Iz Španije	2.061	192	1.960
Iz Italije	380	6.532	1.007
V razdobju od januarja do oktobra 1950 (za katero veljajo podatki pod 1. 1950) so ZDA nabavile 3,667.821 funtov živega srebra. K temu je prispevala Jugoslavija 344.982 funtov. Iz vseh drugih držav (Mehike, Kanade, Japonske in Anglije) so ZDA uvozile 356.062 fun-
uospGMa teiMzacija v Jugoslaviji
Ukaz o reorganizaciji zvezne vlade predvideva ukinitev raznih ministrstev in hkrati decentralizacijo gospodarskega vodstva. Ukinjeni so bili naslednji organi vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije:
zvezna planska komisija, ministrstvo za delo, za neosvobojene kraje, za železnice, za promet in za pošte; nadalje generalne direkcije za strojegradnjo, za črno metalurgijo, za metalurgijo in za proizvodnjo in predelavo nafte; prav tako komiteji za zaščito ljudskega zdravja, socialno skrbstvo, kinematografijo, lokalno gospodarstvo in komunalne posle, turizem in gostinstvo ter komite za gozdno gospodarstvo.
Posli ukinjenih organov se prenesejo na razne svete in glavne direkcije. Po novem ukazu bodo sestavljali zvezno vlado naslednji organi: predsedstvo vlade, ministrstva za zunanje zadeve, za notranje zadeve, narodno obrambo, finance in ministrstvo za pravosodje; dalje sveti za zakonodajo in izgradmo ljudske oblasti, za znanost in kulturo, ljudsko zdravje in socialno politiko, gospodarski svet (z glavno upravo za plan in zveznim zavodom za statistiko in evidenco); ministrstvo za zunanjo trgovino; sveti za energetiko in ekstrak-tivno industrijo, za strojegradnjo, predelovalno industrijo, gradbene posle, kmetijstvo in gozdarstvo, blagovni promet (z glavno upravo za turizem in gostinstvo), svet za promet in zveze (z glavno direkcijo jugoslovanskih železnic, glavno direkcijo reškega prometa, glavno direkcijo jugoslovanskega zračnega prometa in glavno direk-
cijo za pošte) ter ministrstvo za pomorstvo.
Svetom in ministrstvom načelujejo ministri — člani vlade. Po objavi u-kaza je bila izvršena rekonstrukcija zvezne vlade, ki je sestavljena tako-ie:
Predsednik vlade in minister za narodno obrambo Josip Broz - Tito; podpredsednik vlade zunanji minister in predsednik Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti Edvard Kardelj; podpredsednik vlade in notianji minister Aleksander Rankovič; podpredsednik vlade Blagoje Neškovič in ministri (brez listnice) vlade FLRJ: Milovan Diilas, Sava Kosanovič, Sta-noje Simič in Vlada Zečevič; finančni minister Dobrije Radosavljevič; pravosodni minister Frane Frol; predsedniki posameznih svetov, ki imajo položai ministra: predsednik sveta za znanost in kulturo Rodoljub Colakovič, sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko dr. Pavle Gregorič; gospodarskega sveta Boris Kidrič; za energetiko in ek-straktivno industrijo Svetozar Vuk-manovič; za strojegradnjo Franc Leskošek. za predelovalno industrijo Rato Dugonjič; za gradbeno stroko Ljupčo Arsov; za kmetijstvo in gospodarstvo Mijalko Todorovič; za blagovni promet Osman Karabegovič; za promet in zveze Todor Vujasinovič; generalni sekretar vlade FLRJ (položaj ministra) Lju-bodrag Djurič; minister za zunanjo trgovino Milentije Popovič in minister za pomorstvo Maks Bače.
Predsednik gospodarskega sveta FLRJ in predsednik zvezne planske komisije Boris Kidrič je pojasnil pomen najno-
vejše preosnove zvezne vlade. Izjavil j. med drugim: Dosedanji razvoj delavskih svetov in delavskih upravnih odborov nam omogoča, da celo vrsto državnih funkcij na področju gospodarstva, tako na področju operativnega vodstva kakor tudi na področju menjave in samega planiranja takoj prenesemo na neposredne proizvajalce, na njihova združenja in njihove organe in da bistveno skrčimo državni aparat. V skladu s tem bo po predloženi reorganizaciji zvezne vlade in po reorganizaciji, ki jo bodo opravile republiške vlade izpadla iz vlade vrsta dosedanjih gospodarskih ministrstev, oziroma se ta ministrstva spremene v glavne direkcije z delavskimi sveti.
Minister je na to poudaril, da je bila izvršena tudi reorganizacija na področju prosvete, ljudskega zdravja in socialnega skrbstva. »Drugi bistveni moment, je nadaljeval minister, ki bi ga rad poudaril s predlogom o reorganizaciji, oziroma skrčenju zvezne vlade je v tem, da smo izvršili vse ključno gospodarstvo naše države kakor so črna metalurgija, pisana metalurgija, nafta, strojegradnja, ki je bilo doslej v zvezni pristojnosti, v pristojnost ljudskih republik. V operativni zvezni pristojnosti so ostale samo tiste panoge ki so dejansko centralizirane po sami gospodarsko-tehnični naravi, to se pravi železniški promet, promet na velikih rekah in zračni promet.
Finančni zakon, ki ga pripravlja vlada, bo dal še širše možnosti iniciativnega delovanja neposrednih proizvajalcev; na ta način bodo tudi tako imenovani čvrsti plani omejeni samo na tiste ključne gospodarskp-tehnične elemente, ki jih mora ohraniti v svoji pristojnosti socialistična država.
IZDATKI ZA OBOROŽEVANJE
MilUAg.DE
ZA OIB.AMBO
NOV£ VOJAŠME ZGRADBE
$16.3 LETALA LADJE, TAM K/
$2.2
08LEKA OSKRkA CO/t/KO/df/VC/A/ NAfTA)
$8.8 neuporabljen/ skladi
20 Izdatki za oborožitev v °/o | državnih proračunov 1950/51.
ZDA so določile 23 ški izdatki povečali za okrog JOpf, milijard 500 milijo. 2,2 milijarde dolarjev, nov dolarjev za o. boroževanje (1 do. lar = okoli 700 lir)
V marcu je vojno ministrstvo zaklju_ čilo nabavnih kup. čij za eno tretjino vsega tega zneska.
Naš črtež prikazuje razdelitev stroškov za oboroževanje in vzdrževanje vojske:
1,2 milijarde pojde za graditev novih vojaških zgradb, 16,3 milijarde za nabavo letal, ladij in tankov in 2,2 milijarde za uniforme, vojaško o. skrbo in nabavo go. riva, 8,8 milijarde o. stane v rezervi.
Od začetka korej. ske vojne se je an. gleški vojni prora. čun povečal od 2 mi_ lijard 237 milijonov na 4,6 milijarde do. larjev. V Franciji so se v tem času voja.
in znašajo danes
tov. Sredi leta 1950 so ZDA prenehale kupovati v Italiji, češ da imajo že dovolj živega srebra v svojih zalogah. V zadnjem času se je v Londonu raznesel glas, da so Američani zopet naročili v Italiji 30.000 steklenic. V začetku februarja je Italija imela na zalogi samo še nekaj tisoč steklenic medtem ko so njene zaloge pred izbruhom vojne znašale 37.000 steklenic. Vse kaže, da za to leto ne bo imela Italija dovolj blaga, da bi ga dobavljata drugim državam razen ZDA.
Anglija je v preteklem letu uvozila 4,12 milijona luntov živega srebra, leta 1949 samo 1,43. Anglija zopet izvaža del tega uvoza, in sicer je zopet izvozila 1,09 mil. luntov (leta 1949 0,30).
Današnje cčne živemu srebru so že vfšje kakor za časa druge svetovne vojne, ko je steklenica v ZDA stala 197,25 dolarja. Zaradi višjih cen so zlasti povečali proizvodnjo v Italiji, tako da je 1. 1949 dosegla 44.515 in 1. 1950 47.705 steklenic (leta 1948: 38.222). Podjetje «Monte Amiata« je odprlo tudi rudnik Monte Morone, ki je počival 20 let. V Španiji je lansko leto proizvodnja dosegla 50.025 in je bila približno enaka kakor prejšnja leta. V bližini Granade so odkrili nov rudnik cino-bra.
Američani računajo, da bi utegnilo priti na trg 50-75.000 steklenic več kakor običajno, ko bi odprli rudnike v Mehiki, Kanadi in v ZDA. Govorijo, da nameravajo obnoviti rudnik New Idria v Kaliforniji. Danes pridobivajo v ZDA okoli 15.000 steklenic na leto. med vojno (1. 1943) pa je znašala proizvodnja skoro 52.000 steklenic.
„Kača med kovinami"
Srednjeveški alkimisti so imenovali živo srebro »mater metallorum«; tako jih je priklenila tajinstvena narava te žive kovine. Mrzlo zre človeka s svojim topim modro-svinčenim pogledom, kot bi grozilo. Nemo premikajoče se živo srebro pomeni med kovinami to, kar kača med živalmi. Izparevanja živega srebra so izredno strupena in gorje delavcem v rudniku, če niso pri pridobivanju živega srebra iz rud zavarovani proti nevidnemu strupu.
Kot mnoge strupe je mogoče uporabiti tudi živo srebro za zdravilo. Preparati iz njega so bili znani v zdravilstvu že v srednjem in celo v starem veku. Posebno so cenili živo srebro Rimljani, ko so odkrili, da vse kovine razen zlata (ker je živo srebro težje) v njem plavajo, vse kovine razen železa in platine pa se v njem raztopijo.
Rimljani so pridobivali cinober, rdeče živo srebro, v Sisapu na Španskem in so ga izvažali v Italijo; kasneje so ga kopali Mavri, ki so spremenili Si-sapo v Almaden, kakor se ta kraj imenuje še danes.
V srednjem veku so kupovali živo srebro alkimisti, lekarnarji in zlatarji; ker je veljalo za zelo dragoceno kovino, ni čudo, da so rudnike v Almade-
m
po mv
Angleške zlate rezerve
so se potrojile
Po poročilih angleških listov so angleške zlate rezerve dne 31. marca prekoračile 3,600.000 dolarjev. Ko je Anglija znižala vrednost funta šterlinga od 4,03 na 2,80 dolarja za 1 funt septembra 1949, so bile zlate in dolarske rezerve izpod 1 milijona 400 tisoč dolarjev. Ne gre samo za rezerve Vel. Britanije, temveč omenjena vsota predstavlja trgovinski kapital vseh držav, ki pripadajo Britanski državni skupnosti razen Kanade, Birme, Iraka in Islandije.
NAPREDOVANJE ANGLEŠKE
INDUSTRIJE KOLES
V času, ko se Vel. Britanija pripravlja na industrijsko razstavo in na praznovanje »festivala«, so zanimivi podatki o uspehih angleške industrije koles. V januarju tega leta so Angleži izvozili 236.519 koles in zanje prejeli lepo vsoto 1,7021792 funtov šterlingov (1 funt je okoli 1700 lir) .S tem so pobili rekord iz marca 1949, ko so izvozili 221 tisoč 710 koles za 1,535.910 luntov šterlingov. Najvažnejši kupci so Malaja (38.848 koles), Brazilija (21.207), Indija (19.998), Britanska zahodna Afrika (17.484), Pakistan (16.007), Južna Rodezija (10.306) itd. ZDA so kupile 8.513 koles in zanje plačale 68.946 funtov, t. j. dvanajstkrat več kakor v vsakem dosedanjem letu.
16 milijonov Američanov ima delnice zasebnih ameriških in industrijskih podjetij. Avtomobilska tovarna »General Motors« ima 430.000 delničarjev. Največje ameriške družbe bodrijo svoje nameščence, naj postanejo sami delničarji podjetij, v katerih delajo. Tako so na primer nameščenci družbe Bell Telephon, ki je lastnica 82% telefonov v Združenih državah, to je 42,300.000 aparatov, lastniki okoli 190 tisoč delnic tega podjetja.
V	Združenih državah je imelo v letu 1950 14,680 bank 176 milijard dolarjev vlog. Vloge leta 1949 so znašale 165 milijard.
V	Ameriki so leta 1950 zgradili 404 tisoč 617 ton ladij, to je 25% manj kot leta 1949.
nu izkoriščevali nad 100 let in sicer v 16. in 17. stoletju znameniti Fuggerji iz Nurenberga. V tej dobi je Spanec Jernej de Medina prišel na to, da je živo srebro, ki loči zlato in srebro, mogoče uporabiti kot sredstvo za izločevanje teh kovin iz rud.
Takrat je bila Mehika dežela srebra, zato so izvažali tja živo srebro iz Al-madena. Vedno več ga je potrebovala tudi Evropa. Toda pot iz Španije v Mehiko je bila dolga, pretili so viharji in angleški in francoski morski roparji. Iz tega razloga so iskali Spanci živo srebro onkraj oceana: vedeli so, da uporabljajo domačini v Peruju posebno barvilo, ki so ga pridobivali iz cinobra. Po teh sledeh je leta 1567 odkril Cortez v kraju Guancavelica v Peruju eino-ber. Tako so bili že v 17. stol. rudniki srebra v Peruju neodvisni od Almade-na.
Toda poleg ameriških so nastopili tu^ evropski tekmeci. Proti koncu iJ. stof. je domač sodar v Idmijii odkril sklade cmobrove rude. Prišlo je do ustanovitve družbe za pridobivanje živega srebra; po stoletnih političnih preobratih ima končno rudnik v svo. Ph rokah Jugoslavija.
V IS. stoletju so v velikem obsegu začeli pridobivati žipo srebro tudi Američani. Prav v. času »velike mrzlice« so odkrili cinober v Kaliforniji, kjer so imenovali najvažnejši rudnik »Netw Idria«. Enako so začeli s kopa. njem živega ./rebra v nekdanji Rusijii m sicer v bazenu Doneča. V znatno manjši množini ga kopljejo na Češkoslovaškem, Japonskem, Kitajskem in v Aliiru. Posebno važen in donosen rudnik živega srebra je v Monte A-miata v Ita/liji.
Let« 1930, ko je Idrija bila še pod Italijo, je bila Italija na prvem mestu proizvodnje živega srebra s 1841, Spa. nija na drugem mestu s 1044 in na tretjem mestu Severna Amerika s 743 tonami. Idrija je donašala Italiji nad 35 odstotkov njene celotne proizvodnje. Statistike navajajo glede Idrije to, da je v času od 1525 do 1800 dala gotovo 24.000 in v dobi od 1801 do 1900 vsaj 27.000 ton živega srebra.
Danes ne uporabljamo živega srebra samo za izločanje zlata ter sre. bra; njegova uporaba je različna: zanj se zanimajo elektrotehniki, kemiki, zlatarji in tovarnarji razstreliv.
nn
nase
I I
Mm
Zemiiišhs knjiga o Jarodnein domu"
Zgodovina našega »Narodnega doma« je predobro znana našim starejšim in mlajšim rodovom. Prvi ti z navdušenjem in globokim ganotjem pri. povedujejo, kako so zbirali vinar po vinarju od človeka do človeka, od malega uradnika do delavca, kmeta in služkinje, da bi sredi mesta postavili primerno kulturno središče narodu, ki so ga nasprotniki hoteli potiš, niti na raven potrpežljivih mlekaric in peric. Mlajšim rodovom se je za večne čase vtisnil v spomin plamen Narodnega doma, ki so ga zažgali fašisti za časa liberalne italijanske vlade in ki je švigal do neba, vpijoč po maščevanju.
Nastopil je prvi maj 1945 in kmalu bo že 6. obletnica obračuna demokra. cij nad fašističnim nasiljem in vendar so lastniki »Narodnega doma« še vedno tisti, ki jim ga je morala prodati Tržaška hranilnica in posojilnica pod fašističnim pritiskom. Slovenci zopet zbirajo belič za beličem, medtem ko drugi govorijo in pišejo o demokraciji . . .
V tržaški zemljiški knjigi je pod datumom 29. XI. 1924 (št. 1548) žabe. leženo, da je parcelo, na kateri stoji danes »Narodni dom«, prodala (28. 11. 1924) Tržaška posojilnica in hranilnica (predstavnika Stepančič Gracijan in dr. Edvard Slavik) diružbi Societa R.icoitruzioni S. a g. I. (predstavnika inž. Artur o Ziffer kot predsednik in uvv. Giorgio Amodeo kot odbornik) Za ceno 1 milijona lir, požgano zgradbo pa Za 400.000 lir. Dogovorjeno je bilo, da gre morebitna odškodnina za požgano stavbo Tržaški posojilnici.
Pod datumom 18. I. 1926 (št. 78) je registrirano, da je 5. 1.1926 Societa Ricostruzioni S. a g. I. (predstavnika comm. prof. arch. Lodovico Braidotti kot predsednik in ragg. Perlmutter kot odbornik) prodala stavbišče druž. bi Societa Immobiliare Triestina S.A. (predstavnika avv. Amodeo Giorgio kot predsednik) za 1,400.000 lir. (Očitne gre samo za formalno transakcijo, ker so dejanski lastniki ostali isti.) Zabeležena je tudi hipoteka Za posojilo 4 milijonov lir.
Ce gremo nazaj, najdemo pod da. U-mom 29. IV. 1901 (št. 550) zabeleženo v slovenščini: »Na podlagi kupno-prodajne pogodbe se vknjiži lastnin.
, ska pravica na Tržaško posojilnico in hranilnico v Trstu.« Pogodbo sta sklenila v. imenu Tržaške posojilnice dr. Gregorin in dr. Abram 1. IV. 1901, in sicer za kupno ceno 320.000 kron. Ceno je bila torej visoka pač glede na centralno lego — na Trgu Caserma.
Iz prejšnjih knjižb je razvidno, da je bila (27. I. 1886) parcela š staro hišo cenjena na 108.000 goldinarjev. Tedaj je bilo več solastnikov, med njimi glavni Michele Colledan.
Usodi parcele se da slediti po zemljiški knjigi do leta 1786, ko je parcela ležala ob Dunajski ulici — Con-trada di Vienna — olim detta delle Saline — in ko jo je kupil Vitto Wolf.
Z gozdovi je propadlo že mnogo civilizacij
Razdelitev gozdov po svetu čez 20 iltT« 8ozdo» ?
Gozdovi pokrivajo 36,5 milijona kvadratnih kilomentrov površine naše zemlje. Od tega odpade dve tretjini na gozdove naslednjih držav: Sovjetske zveze 9,5 mil. kv. km. (skoraj 45% vse njene površine), Kanade 3,34 mil. kv. km (skoraj 35%), Brazilije skoraj 3,96 mil. kv. km (46,5% njene površ.), In-dokine 3,1 mil. kv. km (43,9%i površ.), ZDA 1,97 mil. kv. km (24,7%), Indonezije 1,24 mil. kv. km (nad 65%) in Konga 1,11 mil. kv. km.
Med vsemi temi izvažata za gospodarstvo najvažnejši mehki les (iz iglastega drevja), oziroma celulozo in papir iz tega lesa le Kanada in Brazilija. Brazilija izvaža le brazilski bor, ki je uporaben le za gradbeni les in celulozo, oziroma papir. Brazilski lesni izvoz je glede na brazilske obširne gozdove zelo skromen in doseže letno vrednost 38 milijonov dolarjev.
Najvažnejša izvoznica lesa na svetu je Kanada, ki izvozi za 824,3 mil. dol. na leto, in sicer lesa samega za 198 mil., papirja za 416,7 mil. in celuloze za 211,6 mil. dolarjev. Skoraj ves ta izvoz gre v Združene države. Les je glavno kanadsko izvozno blago, svetovno znani kanadski izvoz pšenice in pšenične moke (368,1 mil. dol.) prihaja šele na drugo mesto. Brazilski izvoz je tako neznaten, ker so ogromni gozdovi ob reki Amaconi skoraj popolnoma nepristopni; iz teh gozdov pridobivajo le majhne množine raznih dragocenih lesov.
Zakaj nimajo našteti veliki gozdovi razen kanadskih skoraj nobene važnosti za svetovno lesno trgovino? To je razvidno iz njihovega zemljepisnega položaja. Polovica vseh gozdov naše zemlje leži namreč v vročem pasu, kjer iglasto drevje sploh ne raste, tudi v zmerni coni imamo 15% listnatih gozdov; na iglaste gozdove odpade zaradi lega le 35% vseh gozdov, in še ti niso vsi pristopni. Tb velja posebno za gozdove v Sibiriji in na Aljaski. Zaradi tega tudi ogromni ruski gozdovi ne igrajo še posebne vloge v svetovni lesni trgovini.
Navajamo 22 držav, ki prihajajo več ali manj v poštev za proizvodnjo mehkega lesa; imena izvoznih držav so tiskana krepko.
JUGOSLOVANSKI RIBICI LOVIJO V TUNISU
15		So	
> M ,N Q	N U c a žš		g o .S, M 2 " z-*
Aljaska	66,25	31,4	47,7
Kanada	26,0	34,0	344,36
Bolivija	18,49	55,4	73,8
Brazilija	7,8	46,5	395,9
Sahalin juž.	6,25	71,4	2,5
Finska	5,53	64,2	21,6
Sovjetska zveza	4,93	44,9	951,5
Švedska	3,21	49,6	22,2
Čile	2,88	22,3	16,34
Norveška	2,34	24,3	7,5
Albanija	0,84	36,0	0,99
Koreja	0,72	73,9	16,3
Mandžurija	0,57	20,8	21,9
Jugoslavija	0,48	31,4	7,78
Bolgarija	0,43	27,7	3,07
Avstrija	0,42	36,1	3,0
Romunija	0,41	28,0	6,6
Portugalska	0,31	27,4	2,46
Japonska	0.26	60,4	22,2
Poljska	0,26	21,9	6,47
Švica	0,21	23,0	0,9
Nemčija	0,14	28,1	9,9
Naslednje države vroče cone (razen			
ZDA) prihajajo	v poštev za ;		proizvod-
njo omejenih količin dragocenih lesov:			
Država	Ha gozda		% gozda
	na 1 preb.		površino
Rodezija		33,75	59,2
Honduras		33,0	90,3
Indokina		11,48	43,9
Kongo		10,14	48,0
Paragvaj		8,61	29,2
Venecuela		7,93	40,0
Kamerun		6,26	45,0
Peru		6,26	40,0
Kolumbija		5,68	54,4
Nikaragva		3,89	31,9
Ekvador		3,85	48,4
Mozambik		3,85	25,0
Kostarica		3,76	59,0
Liberija		3,2	63,0
Birmani ja		2,29	57,5
Siam		2,22	67,2
Indonezija		1,50	68,5
Malezija		1,48	55,5
Filipini		1,25	58,6
Guatemala		1,22	40,0
Cejlon		0,48	54,2
Formoza		0,40	70,0
Java		0,05	23,1
ZDA		1,35	24,7
William Vogt, načelnik oddelka za zaščito zemlje pri Vseameriški uniji je v svoji knjigi «Svet postaja premajhen« zapisal, da je propadlo mnogo civilizacij, ker so bili uničeni gozdovi in so zaradi tega nastopile strašne suše. Gozd privlačuje vlago iz zraku in pospešuje izmenjavo vode. Na posekah odnašajo vetrovi zemljo in nastane in na teh mestih nastane kmalu prava puščava.
Prof. tehnične visoke šole v Gradcu, inž. Karel Adamik opozarja Avstrijce na nevarnost, ki jim preti zaradi pretirane sečnje gozdov. Danse pokrivajo avstrijska tla gozdovi na površini 37%; v Nemčiji 27%, v ZDA 26%, v Franciji 19%, na Švedskem 65% in v Sovjetski zvezi 44%.
Z gozdovi zaraščena površina se je v Avstriji od 1. 1935 zmanjšala za 90.000 ha. Za okoli 70 milijonov «festmetrov» (1 kub. m lesne mase ustreza 1 nemškemu «festmetru», medtem ko merimo les zložen v skladovnicah s kubičnim metrom) je bilo v tem času preveč posekanega lesa. Danes predstavlja izvoz lesa iz Avstrije 24% vsega izvoza. Običajno uporabljamo 10%, posekanega lesa za kurjavo, danes pa gre v ta namen v Avstriji 'A. L. 1949 so v spodnji
Milijonov	Pripombe ha gozda	
67,5	tik in mahagonij
2,0	tik, mahagonij in cedra
310,0	tik in drugi
111,6	razni dragoceni lesovi
11,2	izvoz v Argentino
36,5	ne izkorišča
18,8	eban, okume
50,0	cedra, mahagonij, palisander
62,5	nima za izvoza
4,6	cedra, mahagonij, palisander
13,1	balsa za letala
19,25	rdeči eban, mahagonij, cedra
2,9	cedra, mahagonij, balsa
6,4	mahagonij (neznatno)
39,0	tik
32,0	2,7 mil. ha tika
121,0	tik, eban, santal
7,3	tik
20,0	mahagonij
4,4	mahagonij, cedra
3,5	nima lesa
2,5	cipresa
3,0	tik, eban, santal
197,57	razne vrste (nezadostno za domačo potrebo)
Avstriji potrošili za kurjavo 764.000 «festmetrov», t. j. 42% posekanega lesa.
Letni prirastek v evropskih gozdovih cenijo na 225 milijonov «festmetrov», v resnici pa posekajo 310 milijonov «festmetrov». Ce pojde tako naprej bo Evropa v 50 - 60 letih brez gozdov. V ZDA je razvoj še bolj neugoden.
V Gradcu, središču Štajerske kjer doseže proizvodnja papirja in celuloze 42% vse avstrijske proizvodnje, bodo ustanovili avstrijski osrednji institut za proučevanje lesa z namenom, da bi sistematično proučevali gozdno gospodarstvo, ki sedi med najvažnejše gospodarske činitelje.
Sečnja v Nemčiji
Tudi v Nemčiji so sekali gozdove v razmerju, ki ni dovoljeno po zdravih načelih gozdnega gospodarstva. Sekali sc seveda predvsem pred vojno, pa tudi po vojni. Tako je sečnja v gospodarskem letu 1946/47 dosegla 515 milijonov kub. m oziroma nfestmetrovH. Fest-meter je prostorninska mera, ki ustreza kubičnemu metru lesne mase, medtem ko označujejo Nemci z navadnim kubičnim metrom kubičen meter zloženega lesa, t. j. 175%, nad normalno sečnjo. Po tem letu je sečnja postopno padala, ko so začeli Nemci modrejše gospodariti z lesom. Z druge strani je v teku sistematično pogozdovanje. Tako računajo, da bodo v gozdnem letu 1952 1953 dosegli normalno količino sečnje.
milijoni kub.m ~~j O/o nad normalo
NOVE ELEKTRIČNE PEGICE ZA SEGREVANJE PROSTOROV
Nove električne pečice imajo v notranjosti montiran mali ventilator, ki vsrkava zrak iz prostora ter ga po segretih spiralah potiska nazaj v prostor. Tako povzročeno umetno menjavanje zraka pozimi hitro segreje, poleti pa ohladi prostor.
Ze lansko jesen so bili jugoslovanski ribiči na poskusni ekspediciji v Tunisu, da bi proučili možnosti ribolova v tamkajšnjih vodah. Jacques Martin je kot predsednik Tuniške družbe za industrijski ribolov že tedaj povabil jugoslovanske ribiče, naj pridejo lovit tudi letos. Med tem časom so Jugoslovani pripravili 2 ladji in jih sodobno opremili. V drugi polovici aprila odrinejo z ladjama «Napredak» in «Vis» proti Tunisu. Lovili bodo predvsem tune. ki so ob tuniški obali zelo veliki (60-400 kg). Pripravili so posebne mreže - tunolovke in močne električne svetilke s 15-21.000 sveč.
Ameriška kritika
o italijanskem gospodarstvu
Milanska revija «11 Borghese« je objavila v izvlečku zadnjo noto ameriške vlade glede prispevanja ZDA k italijanskim oborožitvenim stroškom. Ameriška nota je hkrati odgovor ameriške vlade na zahteve italijanske vlade.
Nota razpravlja najprej splošno o gospodarskem položaju Italije in zlasti o uporabi velikih ameriških denarnih skladov, ki so jih ZDA stavile na razpolago Italije. Ameriški kongres je o-dobril Italiji, pravi nota, ta denar, da bi si z njim nakupila nujno potrebno blago in industrijsko opremo; blago in stroji, ki so jih prejele evropske države od ZDA brezplačno, bi se morali vključiti v proizvodni krog, da bi zagotovili redno in neodvisno poslovanje.
V prvih 30 mesecih poslovanja ERP (Marshallovega načrta, t. j. do 30. oktobra 1950, je Italija prejela 1,125.000.000 dolarjev t. j. okoli 676 milijard lir. Glede uporabe tega denarja je ameriška vlada dala italijanski vladi polno prostost. Ameriška vlada je pazno sledila italijanski finančni politiki, ki je šla za tem, da upostavi ravnotežje med kreditnim gospodarstvom in prihranki ter med obtokom in raznimi potrebami italijanskega gospodarstva. Italijanska vlada bi bila morala spraviti v pravilno vzajemno odvisnost vse te gospodarske činitelje, ne pa dopustiti, da se posamezni razrastejo nad druge. Italijansko finančno vodstvo ni uspelo, odstraniti razliko med posameznimi sektorji in tako finančne podpore nekaterim sektorjem niso prinesle pričakovanega učinka na druge. Ameriški turisti pogosto poudarjajo v ameriškem tisku, da so življenjski stroški v Italiji visoki. Za upravo ERP je bila prava uganka naraščanje cen kljub nizkim plačam in kljub prezplačni dobavi tolikih važnih surovin iz ZDA. Ta razlika med nizkimi cenami surovinam in visokimi cenami na trgu je v očeh a-meniške vlade dokaz, da običajni italijanski potrošnik, t. j. činitelj, ki s svo-jo kupno močjo ureja ritem gospodarskega cikla, nf bil deležen ameriške pomoči.
Ameriška vlada je zelo zaskrbljena zaradi te nerazumljive razlike med dejanskimi proizvodnimi stroški in tržnimi cenami, ker se zaveda, da je prav v tem dejstvu merilo uspeha ali neuspeha Marshallovega načrta v Italiji. Amefiški Kongres je odobril pomoč Italiji z namenom, da bi je bili deležni vsi stanovi. Nikakšno statistično prikazovanje, ne bi moglo ovreči kričečega nasprotja med večino italijanskih potrošnikov in luksuzom priviligiranih manjšin.
Dalje obsoja ameriška nota v svojem uvodu ogromne prenose kapitala iz Italije v ZDA, do katerih je prišlo v zadnjem času, in delovanje nekaterih Italijanov v ZDA, ki bi morali pospeševati ameriško-italijansko izmenjavo, v resnici pa si prizadevajo, da bi si ustvarili monopolen položaj in zagotovili delež pri delitvi dobička.	I
Trpvina cona A s Jugoslavijo in jugoslovanskim področjem
PREDMET	UVOZ	IZVOZ	
	Količina	Vrednost v tonah	v tisočih lir	Količina	Vrednost v tonah	v tisočih lir	
I. OD I. JANUARJA DO 30. JUNIJA 1Q50 Hrana	 Sadje in zelenjava 	 Vino in likerji	 Stavbeni material	 Gorivo (premog in les)	 Surovine		 Gorivo (petrolejski^^foizvodi)	 Živiua in krma	 Manufakuirno blago in stroji	 Ra/no'	r	 Električna sila		2	884	207,764 846	30	411 3	592	213	252 13,028	413	419 1 ,449	92,239 9	382 442	86	662 78	9,987 521	35	544 Kwh	111,000	580	97 63	. 1,495 209 956 541 346	27 7 11 4 994 4 : 112.888 219 883 38,730 300 472 118,291
Skupaj	35 849	1.090,240 Kwh 141000	3 707	823,040	
11. OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA 1950 Živina 	 Ži ila 	 Mineralni proizvodi	 Izdelki kemične industrije	 Les in lesni izdelki	 Tkanine in tekstilni izdelki 	 Navadne kov:ne in izdelki 	 Stroji in strojno orodje 	 Trdo gorivo 	 Tekoče gorivo 	 :	 Razno 	 Električna sila 		1	1 5:	233 398 7,174	468,935 812	16	876 217	7	415 6 960	206	670 —	15 31	900 22,383	135,022 2	128	9	281 Kwh 1 182,000	5,880	885	68	223 13	1.042 134	36	213 13	1	290 48	55	189 1,678	151,087 335	218	640 155	3,097 111	2,751 412	124	940	
Skupaj ‘) Po podatkih iz poročila ger. T. S. Aireya na	40,840 i	1.084,392 Kwh 1.182 000	3,784	662,473	
	Varnostni svet.		
„Donai/a-Sai/a-Adrija“
FRMCOSM) imiJMSKfl OBRAMBA
proti severnim pristaniščem
V Genovi sta se 26. III. sestala francoski minister za mornarico G. Deferre in italijanski minister za mornarico A. Simonini v spremstvu strokovnjakov, da bi proučila vprašanje vskladitve francoskega in italijanskega prometa na morju. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje obrambe proti konkurenci severnih pristanišč. Kakor znano, obstoji že stalen mešani francosko-ita-lijanski odbor sporazumno urejevanje prometa v Marseju in Genovi.
Sodeč po komentarjih italijanskega gospodarskega tiska skušajo Italijani prepričati Francoze, da je konkurenca Hamburga, Bremena, Rotterdama in Anversa prav tako škodljiva francoskim pristaniščem kakor italijanskim. Vznemirja zlasti usmeritev avstrijskega prometa proti severu; tako uvaža Avstrija žito skozi severna pristanišča in izvaža po tej poti železarske proizvode v ZDA.
Ker se v poročilih o tem sestanku omenja tudi Trst, ki je zaradi konkurence severnih pristanišč gotovo najbolj prizadet je čudno, da ni bil na sestanku zastopan kot neodvisno pristanišče. Edino tržaški predstavnik bi lahko učinkovito branil koristi tržaške luke.
PROSTA LUKA V LINZU SE SELE PRIPRAVLJA
Vprašanje gradnje proste luke v Linzu še ni dozorelo. Načrt za prosto luko, v kateri bi se lahko nastanila tudi industrijska podjetja, ki bi proizvajala v brezcarinskem pasu, je izdelala trgovinska zbornica za zgornjo Avstrijo. Proučiti ga morajo še ministrstva za trgovino, promet in finance. Sestanek predstavnikov teh ministrstev je bil napovedan za april ali najkasneje za maj. Sporna so še vedno mnoga vprašanja, zlasti vprašanje konkurence med pod-
jetji, ki bi delala v svobodnem pasu in podjetji izven njega. Prav tako ni bilo rešeno vprašanje, ali naj se podjetjem v prosti luki dovoli popolna izdelava blaga ali samo delna.
Do danes še ni rešeno vprašanje, aii naj se v Linzu postavi velika čistilnica mineralnih olj, ki bi seveda konkurirala tržaškim čistilnicam. Se danes razpravljajo o načrtih za zgraditev novih skladišč, ki so potrebna prosti luki. NEMŠKA KONKURENČNA TARIFA
V dneh 15. in 16. marca je bil v Bremenu sestanek nemške tarifne komisije za avstrijski uvoz in izvoz. Sestanka so se udeležili predstavniki nemških državnih železnic in nemških in avstrijskih plovnih družb na Donavi. Razpravljali so o blagovnem prometu iz Avstrije v čezmorske dežele. Sklenili so, da bodo čimprej izdelali načrt za sestavo nemško-avstrijske prekladalne tarife med pristanišči in Donavo (Does-du = Deutsch - Oesterreichischer See-hafen - Donauumschlagtarif). Sprejeto je bilo v bistvu načelo, da bi voznina ustrezala vozninam proti Trstu. Glede določitve tarife za posamezne artikle je bilo dogovorjeno, da treba počakati na predloge nemških in avstrijskih špediterjev, ki se sestanejo v kratkem času.
Združene države so izdale za pomoč evropskim državam od konca druge svetovne vojne do leta 1947 skupno 11 milijard dolarjev, v prvih treh letih izvajanja Marshallovega načrta pa nadaljnjih 11 milijard in 500 milijonov dolarjev, to je dvakrat toliko kot so znašali celotni izdatki ameriške vlade v letu 1940.
V letu 1950 so v Združenih državah zgradili okoli 1,400.000 stanovanjskih
hiš, to je za 36% več kot v letu 1949.
Delavske organizacije izdajajo v ZDA 700 do 800 listov in časopisov.
Francosko zunanje ministrstvo je zavzelo stališče glede zaščite francoskih državljanov, ki imajo v rokah obveznice nekdanje družbe «Južne železnice«, ki je bila po prvi vojni preimenovana v družbo »Donava - faava - /v-dnija«. Pobuda za to je bila dana v francoskem parlamentu. Francosko zunanje ministrstvo je objavilo, da je pri sestavi pisma, ki ga je posialo 6. marca 19ou odboru za zaščito imetnikov obveznic družbe »Donava - Sava - A-drija«, računalo, da bo v kratkem sklicana konferenca držav podpisnic rimskega dogovora z dne 29. marca 1923, Zaradi tega je svetovalo odboru, naj ne razdeli denarja, ki se je med tem časom nabral v blagajni, da ne bi tako kompliciral vprašanja. Zunanje ministrstvo zdaj priznava, da razvoj dogodkov ni dal njemu prav, ker ni mogoče pričakovati sklicanja konference v kratkem času. Francoska vlada ne more dati pobude za takšno konferenco, ker Francija ni podpisala omenjenega rimskega dogovora. Zaradi tega francoska vlada ne more niti rešiti vprašanja, aii naj se denar iz blagajne razdeli. O tej zadevi naj odloča sam odbor. Francosko zunanje ministrstvo odklanja vsako zadevno odgovornost.
Vprašanje je za imetnike obveznic zelo važno, ker se je v blagajni nabralo po zadnji objavljeni bilanci do 31. decembra 1948 11,5 milijona zlatih frankov, ki so naloženi pri švicarskih in ameriških bankah. Ako je res, da je danes v obtoku 2,110.000 obveznic družbe »Donava - Sava - Adrija«, bi prišlo 5 zlatih frankov, na vsako obveznico. Imetniki obveznic poskušajo sprožiti to vprašanje po francoskih poslancih, da bi prišli do denarja.
»NATEX« — OBLAČILA POCENI. Skupina italijanskih veleirgovcev s tkaninami bo ustanovila družbo »NATEX«, ki bo po vsej Italiji prodajala tkanine ceneje. Vlada podpira to pobudo.
Za »zeleno evropsko skupnost"
Francosko zunanje ministrstvo bo dalo pobudo za ustanovitev tako imenovane »zelene evropske skupnosti«, ki naj b' bila nekakšna vzporedna or. gdnizacija »Evropske skupnosti za premog in jeklo«. Osnova pa bi bila širša. K novi mednarodni organizaciji, ki naj bi ustvarila enotni trg za poljedelske pridelke, naj bi poleg držav »Evropskega sveta« pristopile tudi Avstrija, Portugalska in Švica. Francozi so lopustili misel', da bi organizacijo za razpečevanje poljeJehsikih pmildieL kav omejila na sipcrazum z Ital ijo. Ta okvir bi bil preozek; sporazum z Italijo bi ne bil lahko dosegljiv, ker vlada med tema državama preostra konkurenca. Februarja so se že sestali v Rimu predstavniki Francije in Ita-
lije v ta namen. Ti so se zedinili glede ukrepov, s katerimi naj bi zagato, vili vinu stalnost cene. Na drugih področjih pa konferenca ni mpela. Francozi niso sicer nasprotni povečanju italijanskega izvoza olivnega olja, vendar so zaskrbljeni zaradi poveča- < ne proizvodnje sadja v Italiji; pride. i lek jabolk je danes v Italiji za 80%	|	1
večji kakor pred vojno, hrušk za	i
50% in breskev za 25%.	<
Kakor rečeno, je danes Francozom | bolj pri srcu ustanovitev širše »ev-	,
ropske skupnosti«, kakor je g- Char- 7 pentier, načelnik gospodarskega od. j delka v zunanjem ministrstvu, krstil nov mednarodni sporazum za ureditev proizvodnje in prodaje poljedelskih pridelkov.
RazTOi sovietshe mnanfe irgovlne
Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo podatke o razvoju sovjetske zunanje trgovine s tujimi državami, ki niso v gospodarskem sklopu z ZbSK. Vrednost izvoza teh držav v ZSSR v letu 1950 je bila za 70 milijonov dolarjev večja kakor njihov uvoz iz ZSSR. Njihov izvoz je znašal okoli 300 milijonov dolarjev, uvoz iz ZSSR pa 230 milijonov. Sovjetski uvoz se je v primeri z letom 1947 zihanjšal za 25%. Sovjetski minister za zunanjo trgovino A. Mikojan je leta 1949 izjavil, da je izmenjava ZSSR z državami izven sovjetskega gospodarskega območja predstavljala približno 'A vse izmenjave. Ako računamo, da je to razmerje ostalo neizpremenjeno v i. 1950, je vrednost sovjetske izmenjave z zunanjim svetom (izvoza in uvoza), dosegla okoli pol drugo milijardo dolarjev.
Glede uvoza zavzema prvo mesto V. Britanija, ki uvaža predvsem žito in les. Nato pridejo ZDA z uvažanjem kož, mangana in kroma; tretje mesto zavzemata Egipt in Finska.
ZSSR je lansko leto kupila velike količine kavčuka v Maleziji, volne v Avstraliji in v Novi Zelandiji in bombaža v Egiptu. Čeprav se je njena proizvodnja bombaža pomnožila, še vedno ne krije svojih potreb. Podatki o trgovinski izmenjavi med ZSSR in državami, ki jih navajamo, so gotovo nekoliko prenizki. Ameriško ministrstvo za zunanjo trgovino namreč računa, da se mnogo blaga, uvoženega iz navedenih držav, vtihotapi v Sovjetsko zvezo iz CSR in Vzhodne Nemčije, ne da bi bilo o tem mogoče sestaviti podrobno statistiko. Navajam^ podatke:
IZMENJAVA V LETU 1959 (v tisočih
	dolarjev)	
	Uvoz	Izvoz
ZDA	38.242	752
V. Britanija	95.827	39.782
Švica	2.150	3.992
Holandija	2.373	525
Francija	4.863	2.650
Kanada		182
IZMENJAVA JANUAR - SEPTEMBER 19 5 0
	Uvoz	Izvoz
Belgija - Luksemb.	5.934	15.088
Švedska	3.461	15.577
Danska	4.831	503
Zah. Nemčija	139	—
Italija	' 8.841	14.794
Norveška	7.351	5.287
Finska	10.800	40.300
Egipt	15.600	25.200
Avstralija	493	20.700
N. Zelandija	63	2 845
Indija	3.500	2.200'
Iran	2.590	43
Trgovinska izmenjava med ZSSR in Južno Ameriko je malenkostna. Z vsemi južnoameriškimi republikami ni dosegla verjetno niti pol milijona dolarjev.
PODRAŽITEV POLJSKEGA PREMOGA
Po zadnjem trgovinskem dogovoru med Poljsko in Avstrijo bo Poljska dobavila Avstriji do konca julija 350.000 ion premoga. Plačala ga bo v dolarjih in sicer za 100% draže. Lansko leto je Avstrija uvozila iz Poljske 1,502 milijona ton premoga v vrednosti 376,7 mil. šilingov. Podražitev premora bo neugodno vplivala na železnice in industrijo.
Na zadnjem trgovinskem dogovoru bo tudi Švedska draže plačevala poljski premog, in sicer je bila cena za I. sort. povišana od 15,60 na 21,50 dolarja za tono, II. sort. od 14,40 na 20 in III. (drobiž) od 8,60 na 14 dolarjev za tono. Današnje cene poljskega premoga so se podvojile v primeri s cenami
v juniju. Ameriški premog postavljen na Švedsko stane 110-115 kron, poljski je danes za 15 kron dražji.
Trgovinska izmenjava med Poljsko in ZSSR se bo po zadnji trgovinski pogodbi (9 marca) povečala.
POLJSKO.KtTAJSKA PLOVNA DRL2BA
V zvezi s prvo trgovinsko pogodbo, ki je bila pro i loncu januarja podpisana med Poljsko in Kitajsko, je bilo sklenjeno, da se ustanovi poljsko.kitaj-ska plovna družba, ki bo vzdrževala s*alno progo med enim izmed poljskih pristanišč in nekaterimi kitajskimi pri. stanišči. Gre za ustanovitev delniške eružbe, pri kateri bi imeli vladi v Var. šavi in Pekingu vsaka po 50 delnic. Tr. govinska pogodba velja za dobo enega leta. Kitajska bo dobavljala surovine v zameno za poljs' e industrijske Ldelke.
Med CSR in Bolgarijo je bil sklenjen trgovinski dogovor, po katerem bo CSR izvažala predvsem industrijsko opremo.
Češkoslovaška gospodarska propaganda v Iranu. Češkoslovaško ministrstvo za zunanjo trgovino razvija v Iranu močno filmsko propagando za svoj izvoz. »Investa«, podjetje za zunanjo trgovino je vrtelo več filmov, na katerih so prikazani uspehi češkoslovaške industrije. Prav tako so v Karačiju v Pakistanu vrteli več češkoslovaških filmov. Prireditve je organiziralo podjetje »Kovo«.
* *
PROTI UVOZU ŠVICARSKIH UR
sta nastopili dve veliki ameriški tovarni ur. Zagovornik švicarskih in-dustrijcev v ZDA trdi, da je švicarska zasluga, ako se je prodaja prvovrstnih ur (z 17 kamni) v ZDA dvignila oh 234.662 v 1.1934 ra 845.786 v 1. 1950.
GRADITEV KINEMATOGRAFA ZA AMERIŠKO POSADKO na Opčinah napreduje. Poleg kinematografa gradijo Američani na Mandriji (med staro in novo cesto proti Proseku) 11 stanovanjskih hiš; v vsaki bo 6 stanovanj za ameriške družine. Delo je bilo na dražbi oddano dvema podjetjema iz Italije.
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsako er.’go soboto. — Uredništvo in uprava:	Trs:, Ulica
Geppa 9. Te efon 39-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir. 10 din. — Naročnina: za STO ia Talijo letna 49) i r, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. Ji-7084; za Jugoslavijo letna 223 din, po!-ietna 1.30 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: AD T 6-1-90603-7 Ljubljana; za os Elo inozems vo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona S.T.O.ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina dih 100.-, polletna naročnina din 50-Naročnine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov; za vsak mm višine \ š rini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Glavni ursdnik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založni':: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
Tržaško gradbeno podielie
I. C'. E. T.
Trsi, Ul. XXX. Ottobre 6/II.
Telefon 79-74
izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah
MEHANIČNA DELAVNICA
ALBINO GOMBAČ
ULICA DELL'AGRO 10 - TRST - TELEFOM ŠTEV. 96-130 (VHOD IZ ULICE DELLA TESA)
Najmodernejši tržaški obrat za ratifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikacija in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev
Retifikacija vsakovrstnih holenastih gredi, vključno 0M 100 RS,
Titanus i. t. d.
Priprava za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puš — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava !
za uravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica
ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSLJIVIH BATOV
FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR
Bati hi povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost
Zastopstvo tovarne <<ThAIELLI» — Predelava «Diesel motorjev s predmešanjem» na »sistem direktnega vbrizganja^
Zastopstvo tovarne «AI\l[iELLI:\!!» — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja vzdržljivost 230.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja in ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije
z
s
tl
1]
I
1
tl
r
k
n
k
z
n
d
f
Si
t,
k
v
ž
a
D
2:
't
tl
n
2i
h
D
Vi
le
2:
bi
iU
tl<
ki
v
S:
‘h
bi
bi
u-
Vt
tte
Je v a
1
va
bo
(v.
bu
aa
bis
ho
86]
‘ui
Vo;
t
ke:
hi
ižv
Siti
ktn
2
'ali
»je
boi Tjei Uvc ki Upr div doč 2 E žve t za
KVc
sen
I tce 2
[
j 'dec tolj mer 5ar P Uit;
tx.
Ha
Bel
'Ule
Rh
cam
Vpl;
St s
Mai
Can
i>o
bel£
°ba-
iim
»rol
jel

vestnik
S F D E TRST - U L I C A F A It I () F I L V. I S T. 1 O / I. - T E I. E F O N' S T. 7 It - <1 S
SrovGOSPOCARSKEGA ZDRUZENIA.
Stlicanie sltokovi skupščin
Slovensko gospodarsko združenje skli. tUje v smislu člena 7 pravil zborova-ija strokovnih skupščin zaradi izvolitve novih strokovnih odborov in obrav-havanja perečih vprašanj v posameznih strokah. Skupščine, ki se jih smejo ude-'ežiti člani dotlčne stroke, bodo v uradnih prostorih SGZ v Trstu, Ul. F. Fil-z> 10/1 v naslednjem redu:
Ponedeljek 16. IV. ob 15. uri: gostilničarji;
Ponedeljek 16. IV. ob 20. uri: jesivi-narji;
torek 17. IV. ob 15. uri: prevozniki; torek 17. IV. ob 20. uri: maloproda-jalci;
sreda 18. IV. ob. 15. uri: finančniki; sreda 18. IV. ob 20. uri: obrtniki četrtek 19. IV. ob 15. uri: peki; četrtek 19. IV. ob 15. uri: prodajalci kuriva;
petek 20. IV. ob 17. url: mesarji; Ponedeljek 23. IV. oSi' 15. uri: zadruge; Ponedeljek 23. IV. ob 20. uri: veletrgovci.
Katoiia za davek na poslovni proniel
V smislu člena 7 ukaza ZVU št. 106 2 dne 13. maja 1949 so dolžni vsi industrije!, trgovci in ostali imetniki obratov, ki so vpisani v sezname pridob-ninskega davka kategorije B (R.M. cat.
z dohodkom (imponibile) najmanj tSO.OOO lir, odpreti poštni tekoči račun ter položiti znesek 20.000 lir, ki se mo-vinkulirati v prid finančne uprave kot kavcija za davek na poslovni promet (IGE).
Rok za otvoritev tega poštnega tekočega računa in polog gornjega 2neska je sicer vsako leto do 31. ^area. Zamudniki roka so podvrženi denarni kazni od 10.000 do 20 000 lir. po zagotovilu finančne uprave pa za sedaj še ne bodo tako strogo postopali ter bodo krajše zamude spregledali. Kljub temu priporočamo članom, ki so vPisani v davčne sezname za leto 1951 2 dohodkom (imponibile) 150.000 lir aH nad tem zneskom, da čimpreje izpolnijo to obveznost.
Postopek za otvoritev poštnega tekočega računa in za polog predpisanega 2heska je naslednji:
D pri Zbornici za trgovino, industri-’o in kmetijstvo Ul. della Borsa 2, je treba dvigniti potrdilo o vpisu: 2) obrniti se s tem potrdilom in zneskom ItO-OOO lir na poštni urad.
Za podrobnejša pojasnila naj se čla-hi obrnejo na tajništvo SGZ. ki bo po Potrebi tudi izvršilo vse potrebno.
Kisi za malo in srnini# ininsltijo
Podobno kot za obrt je Zavezniška v’ojaška uprava sedaj ustanovila za ma-t° in srednjo industrijo poseben sklad dajanje kreditov tej gospodarski pa-
Pogi.
V ta namen se ustanovi pri zavodu Banca JNazionale del Lavoro poseben oddelek, ki bo pooblaščen dajati potrebna posojila malim in srednjim in-dustrijcem iz sklada, v katerega položi Zavezniška vojaška uprava znesek 100 milijonov lir, a Banca Nazionale del Lavoro tudi .100 milijonov. Ta sklad bo po potrebi tudi zvišan. Zavezniška vojaška uprava jamči za morebitne izgube do 70% za vsako dovoljeno posojilo. Posojila za vsako podjetje ne bodo smela biti večja od 10 milijonov lir; smejo se dovoliti za dobo največ 3 let.
Prošnje za posojila se morajo predložiti temu oddelku pri Banca Nazionale del Lavoro. Prošnje bo proučevala posebna komisija, ki jo bosta sestavljala načelnik oddelka za finance pri ZVU in ravnatelj Banca Nazionale del Lavoro.
Zavezniška vojaška uprava bo izdala v tem pogledu poseben ukaz, ki bo objavljen v prihodnjem Uradnem listu, a prošnje interesenti že lahko vložijo.
DRUGI OBROK DAVKOV IN TAKS
Opozarjamo člane, da morajo najkasneje do 18. t. m. poravnati drugi obrok davkov in taks za 1951 v smislu davčnega plačilnega lista za leto 1951. Da se člani izognejo denarnim kaznim (6% od zneska obroka), jim priporočamo, da v roku izvršijo vplačilo dolgovanega obroka.
ZVIŠANJE PRISPEVKA ZA SKLAD SOC. SOLIDARNOSTI
Kot smo že poročali, je bil prispevek za Sklad socialne’ solidarnosti zvišan v Italijanski republiki od 4.5% na 6% od maksimuma 19.500 lir oziroma 18.750 lir.
iv psvuliniii Islrsiiei »Mia
Za novega poveljnika Istrskega okrožja Svobodnega Tržaškega ozemlja je bil imenovan polkovnik Miloš Stamatovič, ki je nasledil polkovnika Mirka Lenca. Novi poveljnik je sprejel novinarje jugoslovanske cone 4. aprila.
POSOJILA ZVU IN ERP
Iz zadnjega poročila gen. T. S. Ai-reya je razvidno, da je bilo v preteklem letu iz sklada ERP (Marshallovega načrta) kakor tudi iz proračunskega sklada ZVU podeljenih več posojil; med ta posojila gre 700 milijonov lir za moderniziranje tržaške tovarne jute, 200 milijonov lir za novi hotel italijanske turistične družbe (znan pod imenom italijanskega velekapitalista Marzotla) blizu južne postaje, 200 milijonov lir za jeklarno Ilve in 200 milijonov lir za ladjedelnice. Iz sklada za podeljevanje malih posojil malim in srednjim pod-
Italijanski trgovinski odnosi
Avstrija - i riaiojne italijanske in avsuijbive ooiasu so se uogovoiiie za ‘‘isieunje ooaauie kontingente biaga, •d naj bi sepzvozilo iz nalije v rtvsnijO v zameno za uvoz avstnjskin kos m Apov: povrtnine m kisio sanje tou nn-hjonov nrl, piutovina v listin (.5 milj.j, Orusi in mlinski kamni (8 milj.), ročaji za biče (.2 milj.) in marmor (10 •hiij.). Podrobnejša pojasnila daje Dišavili zavod za zunanjo trgovino (ICE).
ueigija - Luksemburg (.uEjol) — V Kirnu je bil 2u. mana podpisan nov dgovuiski in piacuni sporazum, ki no VejJai leto Um tuo i. iv.iauzj, KOnkor ne Do molče poualjsan. u pogouui, ki
precej oosezna, prinašamo nekaj naj-vaznejsin podatkov:
Kakor ooicajno pri pogodbah z državami, ki so Članice UEEC, je tucii tu Postavljeno načelo, da veljajo za izme-Pjavo blaga med obema državama ^vključena je na italijanski strani bo-‘Pahja, na belgijski pa Kongo in Kuan-°a - Urundi) sedanji in prmodnji pied-msi o liberalizaciji uvoza. Blago, ki ni hoeraiizirano, je z ooeh strani komin-Sentirano in obseženo v dveh sezna-‘“m i«a» italijansko, «B» beigijsico iz-vozno blago).
Recipročni posli ne bodo več dovo-^teni; doslej že odobreni recipročni po-Su pa se bodo vendar smeli izkoristiti Kven sedaj določenih kontingentov, in sRer pod pogoji, ki so razvidni iz vsa-kfiga posameznega dovoljenja.
Za kontingente iz seznama «B» bo i-Pijanska vlada razpisala razdeljevanje v začetku vsakega polletja. Proporcionalno se bodo kontingenti razdeljevali samo v primeru, da bi zahteve Uvoznikov presegale dovoljeno kvoto, ki jo določa kontingent. Sicer se bodo Upoštevale prošnje za kontingente individualno in bodo imele prednost pri dodeljevanju tiste tvrdke, ki že imajo 2 Belgijo in Luksemburgom trgovinske
Saldo gornjega konta se bo ob koncu računskega oDdcoja izravnaval p-n-viloma z intervencijo Evropske plačilne zveze po določbah sporazuma o njeni ustanovitvi, v skrajnem piimeru pa s plačilom v zlatu ali v devizah.
Med (itekoča plačila«, za kateie veljajo navedene določbe o plačilnem prometu, spadajo med drugim: docavt blaga, trgovske usluge, kakor prevozni, zavarovalni in drugi stroški, vštevši brodnine na italijanskih ali belgijskih ladjah, potni, študijski in bolniški stroški itd.
Pogodba o plačilnem prometu je sklenjena za nedoločen cas in je odpo-vedljiva praviloma na 3 mesece.
Francija — ((Journal Officiel« z dne 24. marca je objavil francosko uradno obvestilo, da se je otvoril kontingent 4.500 ton namiznih jabolk in hrušk italijanskega izvora. Uvoz je dovoljen brez uvoznega dovoljenja v t. im. ((postopku uvoznega potrdila«.
Zah. Nemčija — Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je z okrožnico z dne 12. marca odredilo, da se podaljša veljavnost dovoljenj za uvoz iz Zahodne Nemčije, izdanih pred 10. IX. 1950, še do konca aprila t. 1^
Urugvaj — Kot protipostavko za večji izvoz urugvajskih rastlinskih olj v Italijo je urugvajska vlada dovolila dopolnilne kontingente za uvoz naslednjega blaga iz Italije: živilskih proizvodov (USA dol. 200.000), avtomobilov (dol. 100.000), domačih in bazar-skih artiklov (dol. 100.000) in tekstilnih proizvodov, razen svilenega blaga (dol. 100.000). Izvoz dovoljujejo italijanske carinarnice, kolikor ne predpisuje nova «Tabella Esport« kakšne izjeme. Plačila se vršijo v prosti valuti (USA dolarjih) po obstoječih predpisih.
dr. S.
Ne da bi počakal, da Zavezniška vojaška uprava izda tozadevni ukaz o povišanju tega prispevka, tukajšnji Zavod za soc. skrbstvo (INPS) že zahteva vplačilo tega prispevka. Urad Zavoda odklanja prejem obrazcev za mesec marec, kjer je računan ta prispevek še v stari izmeri.
Prispevek 6% za Sklad soc. solidarnosti gre 4% v breme delodajalca, a 2% v breme delojemalca: temu se torej ustrezajoči znesek odbije od prejemkov.
NOVE ZAKONSKE DOLOČBE
Uradna lista ZVU, št. 8 z dne 21. marca t. 1. in št. 9 z dhe 1. aprila t. 1. prinašata naslednje nove zakonske določbe:
Ukaz št. 46 z dne 9.’ marca: Osrednja komisija za svobodne poklice. Sprememba ukaza št. 20/1945.
Ukaz št. 47 z dne 9. marca: Izpopolnitev ugodnosti iz zavarovanja proti tuberkulozi za otroke zavarovancev.
Ukaz št. 48 z dne 9. marca: Določitev višine prispevkov v poljedelstvu za leto 1951.
Ukaz št. 49 z dne 16. marca: Izmera prispevka za «Ente Nazionale per la cellulosa e per la carta« pri fakturah za papir in uvoženo celulozo.
Ukaz št. 50 z dne 16. marca: Začasna sprememba carine za slanino, mast in nekatera semenska olja in novi dodatki k začasnim predpisom za izvajanje nove carinske tarife odobrene z ukazom št. 183/1950.
Ukaz št. 51 z dne 19. marca: Dopolnilo za stroške odmere izenačenih prispevkov v poljedelstvu v letu 1950.
jetjem, ki je bil ustanovljen leta 1948, je bilo skupaj podeljenih okoli; 600 milijonov lir. Nekaj denarja je ZVU nakazala zavodu Cassa di Risparmio di Trieste za posojila obrtnikom. Poročilo pravi, da obrtniki lahko najamejo posojilo po »znižani obrestni meri«. (O teh posojilih je ((Gospodarstvo« ze poročalo in ugotovilo, da znaša obrestna mera 7-7,50, medtem ko se posojila večjim podjetjem podeljujejo po obrestih 3-4%; večje »ribe« imajo pač povsod prednost).
Za polaii lužil »a Miniski progi
■Te dni so na prometni konferenc, v Vidmu sklepali tudi o avtobusnih progah, ki naj bi v. letošnji poletni sezoni vezale Trst s planinskimi kraji v Italiji. Trst bo irriel 11 takšnih, prog, med temi bodo nekatere dnevne. Ob nedeljah bo tudi letos avto. busna zveza iz Trsta do Bolcana.
Po novi razmejitvi odhajajo Tržačani na dopust in poletne izlete v Beneško Slovenijo (pravzaprav v Karnijo), Kanalsko dolino, na Koroško in v Avstrijo sploh, deloma tudi na Južno Tirolsko. Na Koroško in v Avstrijo se vozijo z avtobusi in vlakom po ovinku čez Videm in Trbiž, ker ni bo. hinjska proga odprta za potniški promet na sektorju Trst—Opčine—Re-pentabor. Ni dvoma, da bi tržaški tu. risti zelo pomnožili promet na bohinjski progi v zimski pa tudi polet, ni sezoni, ko bi se odprl tranzit čez jugoslovansko ozemlje tudi za osebni promet. Z majhnimi stroški bi se da. le v ta namen preurediti obmejne po-
NOVE TROŠARINE V TRSTU
V Trstu sicer ni občinske trošarine na čevlje, vendar je jasna težnja tukajšnje mestne uprave da obdavči čim vec blaga široke potrošnje.
Z ene strani je občinski svet odpravil 25% trošarino na konjsko in zmrz-•njeno meso, z druge strani pa je uvedel nove trošarine, in sicer na vinski kis, pokalice, led, kuhinjsko opremo, klobuke, mineralne vode, sirupe za pripravljanje pijač, čaj, dišave, suho sad je, kolonialno sadje, luksuzne cvetlice, gramofonske plošče, igrače, športne predmete, avtomobilske obroče, preproge in usnjene izdelke.
Poleg tega ostanejo v veljavi stare trošarine, in sicer na ribe raznih vrst, čokolado, kakao, sir, maslo, biškote, slaščice, sladoled, plin, električno energijo za razsvetljavo, gradbeni material, pohištvo, vonjave, fino milo, krzno in še razne druge predmete.
Uvedli so torej nove trošarine prav, ko bi bilo treba z znižanjem davkov vplivati ugodno na cene in na ta način pripomoči k ublažitvi socialne napetosti.
Milanska BANCA D’AMERICA E DTTALIA, ki ima v Trstu svojo podružnico in je kupila palačo Zivnostenske banke, je imela po zadnji bilanci (31. dec. 1950) 175 milijonov čistega dobička. Dividenda znaša 12 lir za vsako delnico.
JaqqueK Leprette: »Le Statut inter. nationajlj de Trieste«, Pariš, Editions A. Pedone (13, Rue Souflot), 1949, str. 221. Prvi del vsebuje kratko študijo o prebivalstvu in gospodarstvu Trsta, drugi obravnava Tržaški statut s pravnega vidika.
»Pofliitična ekonomija«. Ljubljana. Knjigo je izdal in uredil sekretariat vlade LRS za personalno službo. Vse--bitje poglavja o predmetu in metodi politične ekonomije, o predkapitalistični družbeni formulaciji, o nastanku kapitalističnega načina proizvod, nje, o blagu-denarju, o kapitalu in ptesežni vrednosti in profitu, o akumulaciji, zemljiški renti in o krizah. Str. 296, cena 50 din.	i
Hladnik:	»Mehanska tehnologija«.
Ljubljana. 16 din.
Lipovec: »Tehnologija hlajenja sadja in zelenjave«, 168 str. 72 din-Rem.iaž: »Tehnoldgija lesovine«. 112 str. 48 din.
'Satoec:	»M'iekarstvo za kmetijske
šale«. 188 str- 60 din.
Zorec: »Tkaninoznansitvo«. 144 str. 79 din.
Lampret:	»Kratka enciklopedija
predilstva«. 48 str. 18 din.
Hladnik: »Tehniško risanje«. 80 str. 2$ din.
Hladnik: »Mehanska tehmotogija —-sekanje«, 6 listov. 12 din.
Gajšek: »Pridobivanje in izdelovanje Tvatrskega železa«, 148 str. 65 din.
Omenjene knjige je založila Držav . na založba Slovenije.
»Razgledi«, Trst, št. 2, prinašajo naslednjo vsebino: Fran Sijanec: Iz mo nograjije o Albertu Sirku; Marija Rus'. Noč ob morju; Ludovika Kalan: Jaz vem; Dario De Tuoni: Upodabljajoča umetnost in moderni racionalizem; Miha Klinar: Pomlad ob morju; Danilo Lokar: Leto osemnajsto; Gema Ha ner: Slovo. Dalje: Viktor Car Emin:	Ob
osemdesetletnici; Simon Gregorčič: Ivanu Trinku Zamejskemu: Peta premiera tržaškega SNG v sezoni 1950 51; Stane Kregar v galeriji Scorpione. Pri loga: A. Černigoj: Boljunec.
»Les«, revija za lesno gospodarstvo, Ljubi,ana, št. 2. Vsebina:	Ali moremo
še odlašati z razvojem lesne industrije; inž. Bartl Ivan: Les — krmilo; Pengov Marjan: Traktorji v izkoriščanje gozdov; inž. Zavodnik Evgen: Predelava smrekove in jelove plodovine na žagarskih obratih; inž. Blehveis Saša: O bolezni naših kostabijevM -gozdov; Dovžan Ivan: Specialni elektromotorji in obnova Zastarelih stroje« Za obdelavo lesa.
»Sveopči pini vredni list«, Zagreb, sl. 3. Vsebina: Izmjene u našem sistemu plačanja u privredi; Pitanje eko. aomskog jačanja zadruga; Proizvodnja visokokvalitetnih motornih ulja; Velenje — največji rudnik Slovenije (v slovenščini); Zagrebački velesajam 1951; Privredni pregled; Privredni leksikon.
UMETNOST
B. Grom pri ..Škorpijonu"
Bogdan Grom je zopet povabil tržaško javnost k »Škorpijonu«, da bi ji razkazal svoja nova dela. Ne da b; se spuščali v strokovno kritiko, u. gotavljamo z veseljem, da se Grom, ki je tudi sicer praktičen človek, skuša približati praktičnim potrebam da. našnjega človeka. Kot mojster v ornamentiki, ki se oslanja na domače narodne motive, nam je na razstavi pokazal, kako se da tudi najskrom. nejši kotiček, s katerim razpolaga povojni človek, okusno in poceni ure. diti. — Ib.
CENE STAVBISC V TRSTU
Zaradi precej živahne gradbene dejavnosti so cene parcel v Trstu nrecej poskočile. Na Kjadinu Zgornjem gredo po 1000-2000 lir kv. m, na Rocolu 800-1.300 lir, na cesti proti Proseku pri »Rumeni hiši» okoli 300, na Barieri in njeni okolici 10-20.000; v sredi mesta okoli 40.000; za drugim predorom v smeri proti Skednju 100-1.300; v samem Skednju in okoli Sv. Save okoli 800 lir za kv. m.
NARAŠČANJE MENIČNIH PROTESTOV. V Trstu je bilo protestiranih menic: leta 1950 19.030 menic v skupnem znesku 510,869.275; v letu 1949 10.141 menic v skupnem znesku 311 milijard 498.693 lir in leta 1948 4.921 menic v skupnem znesku 178,420.364 lir.
i\ o /A ^ r
'O' pjiSIonisču-
Med. 24. marcem in 9. aprilom se je la dijski promet v tržaškem pristanišči razvijal takole:
»Abbazia« je priplula iz Kajti š tov. rom 650 t in se vrnila z raznim blagoiv Iz Genove je prispela »Anna Maria« i tovorom 9301 in se vrnila natovorjena. »Elia Bibolini« je pripeljala iz Sidona 15.682 t mineralnega olja. »P. Andalo« je priplula iz Monte Calamna z 22001 rud in odplula v Hajfo. Iz Buenos Airesa je »Atlanta« pripeljala 1443 t raznega blaga. »Indiana« je iz Tripolisa pripeljala 8191 ton mineralnega olja in nato prazna od. plula v ZDA. »Carlo Ženo«, ki je pri. plula prazna iz Benetk, je vkrcala več ion blaga in odplula v Bejrut. »Arie te« je priplula iz Reke prazna in odplula v Tripolis. »Vettor Pisani« je odplula v Baltimor prazna, »Campidogiio« pa v Smirno z raznim blagom. »Esperia« je pripeljala iz Bejruta tovor 391 ton in od. plula v Aleksandrijo. Iz Anversa je »Se. renitas« pripeljala 71021 premoga in prazna odplula na Reko. »San Giorgio« je priplula iz Buenos Airesa z 2021 t blaga in se vrnila s tovorom. Iz Bagno. lija je »Triton Maris« pripeljala 20171 litega železa. »Salina« je vkrcala les za Aleksandrijo. »Assimina« je iz Bone pri. peljala 1320 1 fosfata. Odplule so: »Tre. visoa-v Carigrad z raznim blagom, »Car. bonello« v Hajfo z lesom, »Carlotta« v Famagosto z lesom, »Titania« v Bejrut z. raznim blagom, »Italico« v ZDA z 10.000 tonami nitratov, petrolejske ladje: »Ed. gardo« in »Ottaviano« v Chioggio z naf. to, »Bacco« pa v Benetke z bencinom. Iz Bone je »P. Canale« pripeljala 2450 1 fosfata, »Irma« iz Aleksandrije 658 t raznega blaga, »Elba« iz Monte Calami. ta 3506 1 železne rude, »Tritone« iz Ro. saria 1731 t raznega blaga, »Aurora« U Tripolisa 10.656 t mineralnega olja. Pri. plula je »Adele Cro.e« iz Rio Marine z 2767 t železne rude in prazna o.iplula v Split. »Otranto«, ki je priplula iz Odese prazna, je odplula v Carigrad z raznim blagom. Iz Bejruta je »Chioggia« pripe. Ijala 1354 1 raznega blaga in odplula v Smirno z raznim blagom. »Barletta« je priplula iz Carigrada s 160 t raznega 'ola. ga. Odplule so: »Luisa Blessi« v Latta. kijb, »Risano« v Bombaj z raznim bla. gcin; »Tagliamento« v Chioggio z natto, »Alessandra« v Ravenno z bencinom, »Barbara« v Benetke z nafto, »Etra« v Ravenno z bencinom.
JUGOSLOVANSKE LADJE »Žužemberk« je priplula prazna ii Raše in natovorjena odplula v Hajfo. Iz * v
Aleksandrije je prispela »Sarajevo« z 8151 blaga in odplula v Benitke. »Za. greb« je iz Bejruta pripeljala 700 t blaga iL odpluli ni Reko z raznim blagom. Iz Katanije je »Solini pripeljala 850 I blaga in prazna odplula v Rašo. »Vis« je priplula iz Carigrada s tovorom 241 t in odplula na Reko z raznim blagom. »Du. brovnik« je priplula iz Reke prazna in vkrcala 1000 vagonov avstrijskega nitra. la za ZDA, »Srbija« je iz Nev« Yorka pripeljala 209 t blaga.
AMERIŠKE LADJE
»Atlantic Air« je pripeljala iz ZDA 10.000 1 koruze in prazna odplula v Pi_ rej. »Skystar« je prispela iz Galves^ona z 9842 t žita in se prazna vrnila v. ZDA. »Dennyson V.« je priplula iz Baltimora z 9200 t žita in se prazna vrnila. Iz New Yorka je »Excnester« pripeljala 1366 1 blaga in deloma natovorjena odplula v Pirej. »American Robin« je priplula iz Houstona s 5473 1 blaga in prazna od. plula v New Orleans. Iz New Yorka je »Polarus Sailor« pripeljala 5001 žita in se vrnila prazna. »Exceller(( je odplula na Reko s tovorom.
GRŠKE LADJE
»Ekaterini« je priplula iz Korinta praz. na in natovorjena z lesom odplula v Haj. fo. Iz Stratonisa je »Parga« pripeljala 1250 ton železne rude in s tovorom odplula v Pirej. »Georgios R.« je prispela iz Eleusi. sa s 70 t blaga in s tovorom 200 t odplula v Patras. »Hermoupolis« je iz Stratonisa pripeljala 3500 ton pirita, »Pavlos G.« iz Calamata 270 t raznega blaga. »Astypalea« je priplula iz Benetk prazna. »Flora No. mikos« je odplula v Split prazna.
ANGLEŠKE LADJE
»Penhale« je iz Hulla pripeljala 5385 t premoga. Iz Londona je priplula »Domi. no« s 415 t blaga in s tovorom odplula v Benetke. »Gartvvood« je prispela iz Liver. poola 528 t blaga in odplula v Benetke. »La Valette« je priplula iz Splita prazna, »Opalia« pa iz Curacaa z 8400 t mineral, nega olja.
Holandska ladja »Henrika« je priplula iz Londona prazna in vkrcala 529 t lesa za London. »Scio« je prispela iz Hajfe s 100 t pomaranč, »Ascona« iz Benetk pa prazna. Panamska ladja »Danubian« je odplula v Aleksandrijo z lesom, »Virginia« pa v Lat. takijo z 2355 1 lesa. Argentinska ladja »Rio Cuarto« je odplula v Buenos Aires z raznim blagom. Švedska ladja »Luna. ria« je priplula iz Goteborga s 155 t raz. nega blaga in prazna odplula v Benetke.
Podražitev čevljev za 20° 0
Tržaški trg je danes popolnoma odvisen od italijanskega, ker so tako hoteli tisti, ki so marca 1948 sklenili znane gospodarske sporazume v Rimu. Zato se tudi razvija v glavnem v skladu z italijanskim. Tudi čevlji prihajajo na tržaški trg izključno iz Italije. Pred leti je bil tudi onemogočen uvoz čeških čevljev, s katerimi je hpteia CSR poravnati pristaniške usluge.
Zanimiva je ugotovitev Pokrajinskega združenja trgovcev s čevlji v Milanu, da so se novi čevlji podražili za 20% v primeri z obuvalom, ki je bilo na trgu v zimski sezoni 1950-51. Podražitev opaziš že na prvi -pogled tudi
v tržaških trgovinah. Morda še bolj značilna je ugotovitev milanskega združenja, da v tem času prodaja na drobno nazaduje in je dosegla kar 50% v primeri s prodajo v istem času lanskega leta.
Potrošniki pač nimajo denarja in ne morejo kupovati. Morda se obetajo čevljarjem boljši časi, ker bodo potrošniki rajši dajali stare čevlje v popravilo, kakor bi kupovali nove. Milanski trgovci se zavedajo resnosti položaja in zahtevajo, naj se odpravi vsaj občinska trošarina na čevlje, ki znaša 4%, da bi vsaj za toliko lahko pocenili blago.
BLAGO ZAOSTAJA
Letošnja pomlad je Tržačanom prinesla splošno podražitev manufaktur-nih izdelkov in čevljev. (O podražitvi čevljev poročamo na drugem mestu). Bombažasti in volneni izdelki so se podražili povprečno do 30%. Kupci se seveda obotavljajo, ker so plače ostale večinoma neizpremenjene. Nekateri trgovci si pomagajo z bučno reklamo o popustih in sezonskih likvidacijah. Ne-
ka luksuzna trgovina manufakturnega blaga na Korzu »prodaja z velikim popustom, ker preneha poslovati«. Verjetno pride na to mesto bar, kakor se je pojavil na Borznem trgu nov bar poleg bara dPortizza«, ki so ga odprli pred nekaj meseci. Bari nesejo. Bar ima pri skodelici kave, ki stane 35 lir, 10-15 lir čistega dobička.
Gospodarski listi poročajo iz Milana o zastoju velikih količin blaga v skladiščih, ker ne gre kupčija od rok zaradi previsokih cen.
TRSTU JE POTREBNO LETALIŠČE
Na zadnjem sestanku francosko-itali-janskega mešanega odbora, ki ima nalogo pobijati nelojalno konkurenco med Marsejem in Genovo, je poročal, francoski delegat o naglem razvoju prometa — osebnega in tovornega — na letališču v Marseju. Dodal je, da bi bilo dobro, ko bi si tudi Genova postavila lastno letališče.
Tudi Trstu bi bilo potrebno letališče. Zakaj bi se potniki morali voziti na letališče v druge države? V zadnjem času je bil v Trstu sestanek, na katerem so se v načelu zedinili o potrebi gradnje tržaškega letališča, toda javnost ni v bistvu zvedela nič stvarnega. Lansko leto so že objavili, da bodo zgradili letališče blizu Proseka, nazadnje ni bilo nič iz tega. V pogledu zračne povezave je Trst danes na popolnoma mrtvi točki, čeprav je sicer važno mednarodno prometno križišče. Zlasti v poletni sezoni bi bilo prav gotovo dovolj potnikov. Poleg poslovnih ljudi in turistov bi z letali potovalo gotovo tudi mnogo vojakov tržaške angloame-riške posadke. Treba bi bilo misliti na zračno povezavo z zaledjem, t. j. s Srednjo Evropo in Balkanom.
Avtopodjetje STAR d. d. - Trst, Ulica MoreriZ, tel. 56-08 - Rojan - Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3, tel, 51-25
Avtobusna proga TRST-PIRAN - Vozni red veljaven od 15. junija 1950
Cena vožnji	Nedelje in prazniki	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Km.	Postajališča				Km.	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Nedelje in prazniki	C e* a vožnji
	8.—	13.—	20,—		N	Trst	J	k	43	8,—	19 -	19.30	235.—
80. -	8.30	13.30	20.30	15		Škofije			28	7.15	18.15	18.45	155.—
105,—	9.05	14.15	21.—	21		Koper			22	6.50	17.50	18.20	120—
155,—	9.15	14.25	21.15	28		Izola			15	6.30	17.30	18,-	80,—
185,-	9.25	14.35	21.25	34		Strunjan			9	6.20	17.20	17 50	50—
210.—	9.35	14.45	21.35	38		Portorož			5	6.10	17.10	17 40	25,—
285.—	9.45	15.—	21.45	43	t	Piran	1		—	6.—	17,—	17.30	—
vzorna kmečka vas
2veze.
Uvozna dovoljenja se bodo izdajala dobo šestih mesecev. Neizkoriščene kvote se bodo dodelile drugim interc-Sentom; ni pa izključeno podaljšanje 'icenze na prošnjo prizadetega.
Zanimivo je, da se je italijanska vla-^ zavezala, da bo usmerila vsaj polo-vico svojega uvoza nemškega premoga, kolikor je namenjen za državne železnice, preko belgijskih luk, seveda ob Paritetnih pogojih.
Plačilni promet med obema pogodbenicama temelji na dogovoru z dne 19.
1950, s katerim je bila ustanovljena Evropska plačilna zveza (U.E.P.). “6lgijska narodna banka je otvorila na ittie Cambitala račun v belgijskih frankih pod imenom aUfficio italiano dei earnbi _ conto UEP»:	sprejemala bo
vplačila v dobro tega računa, po dru-?i strani pa knjižila v njegovo breme hladilne naloge, ki ji jih bo dostavil J-ambital. Cambital po svoji strani pa h° oskrboval italijanske interesente z nelg. franki zaradi plačil, ki jih ima:o nbaviti na področju belg. franka, ter 'na kot kreditorjem dajal na razpolago protivrednost dobropisov, ki jih bo pre-tel od Belgijske narodne banke.
Na Spodnjih Škofijah se ti zdi, da bi lahko kar z roko prijel Plavje, ki te prijazno pozdravljajo z nasprotnega griča. Kljub bližini in vabljivi pokrajinski sliki, pa so tuji obiskovalci zelo redki v. Plavjah. Globoki jarek zeva med obema vasicama in morda je prav ta jarek ohranil Plav. jam čisto slovensko.kmečki značaj, medtem ko so Spodnje Škofije, ki ležijo prav na meji med tržaško in istr. sko polovico naše državice ter na glavni cesti med Trstom in Istro, prenapolnjene s prodajalnami in krčmami. Pravih kmetov skoraj ni v Spod. njih Škofijah, na Plavjah pa ni trgovin. Govorili so mi tam o eni sami krčmi.
Lepe kmečke hiše Z obširnimi dvorišči in povsod pridno obdelana zemlja; povsod zeleno, tudi med hišami, to so Plavje. V popolnem soglasju z vaško sliko so tudi njeni prebivalci. Človeku, ki pride iz tržaške babilo-nije v to vaško idilo, se dozdeva kakor da je prišel na drugi svet, kjer vlada mir in splošna harmonija med ljudmi in prirodo. O oljkah smo že govorili. Oljke so bile za Plavje zelo važne preteklosti in bodo — kakor
Plavje -
vse kaže — tudi v prihodnosti, danes pa igrajo tam glavno vlogo živino, reja, zelenjava in poljski pridelki. Vseh hišnih številk je 130, kmečkih družin pa približno 100.
Goveja živina šteje 200 repov, med temi le 30 volov. Nekateri kmetje imajo 8—9 glav v hlevu. Čudno, da ti napredni kmetje še niso mislili na. ustanovitev vzajemne zavarovalnice za govejo živino. V preteklem letu so zredili toliko prašičev, kolikor so jih potrebovali za domačo potrebo, medtem ko so jih predlanskim imeli tudi za prodajo; ker so jih tedaj morali prodati po 250 Ur kg žive teže, se jim to ni splačalo in so prašičerejo skrčili.
Vino je v Plavjah postranski pri. delek. Poleg mleka izvažajo mnogo zelenjave in krompirja. Zelo cenjen je na tržaškem trgu semenski krom. pir iz Flavij. Lani so ga prodali nad 100 stotov. Tudi sadja prodajo mnogo, posebno češenj.
Koruze pridelujejo dovolj za doma.
čo porabo in za krmo. Med vojno so pridelovali na Plavjah mnogo pšenice, tako da so imeli dovolj ne le za domačo porabo, ampak tudi Za pro. dajo. Nekateri kmetje 50 jo pridelali do 60 stotov. Sedaj je pridelek pšeni. ce zelo padel. V nekem primeru od 17 na 6 stotov. Tista družina potrebuje za svojo prehrano 8 do 10 stotov pšenice na leto. Med vojno jo je torej prodajala, zdaj pa jo mora kupovati. Tq pomeni, da se je pridelovanje pšenice med vojno izplačalo, danes pa zaradi uvoza ameriške pšenice ne več, čeprav je domača pšenica bolj okus. na in bolj tečna.
Nad 200 glav goveje živine, skoraj toliko prašičev in mnogo perutnine, vsa ta živina daje Plavčanom skoraj dovolj gnoja za njihova polja; nežna, ten primanjkljaj pokrivajo z nakupom mestnih odpadkov. Tudi domače seno skoraj zadostuje; nekaj malega doku-pujejo na Miljskem hribu, kjer je ži. vinoreja razmeroma slabo razvita. V lanskem letu so nakupili tudi deteljo
z novo pridobljenega zemljišča pri O-rehu, o katerem smo že pisali v našem listu.
Kupili pa so le drugo, jesensko de. teljo, ki so si jo sami pokosili. Prvo je dala tržaška občina pokositi in spraviti v lastni režiji, kar se je tako umno izvršilo, da se je detelja v skladišču spremenila v — gnoj. Iz gnoja je prišla in v, gnoj se je povrnila. Plavčani so se temu čudili, ker sami ne znajo detelje tako hitro in neposredno spreminjati v gnoj. Oni jo dajo najprej živini in šele. ta jo potem predela v gnoj, mimogrede pa tudi V. meso in mleko; to očividno ni važno Za premodre u. pravitelje tržaške občine.
Iz vsega povedanega sledi, da so Plavje prav vzorna kmečka vas, mor-d najvzornejša na vsem Tržaškem svo. hodnem ozemlju. Poleg pridnosti jih odlikuje tudi duševna gibčnost, zaradi katere se znajo prilagoditi vsakokratnemu gospodarskemu položaju. Vino ne nese? Skrčijo trtne nasade. Med vojno se poveča povpraševanje po
kruhu, zato pomnožijo pridelovanje pšenice. Po vojni opustijo pšenico in jo zamenjajo s koruzo in zelenjavo — s koruzo predvsem zaradi krme, ki bi jo morali sicer predrago kupovati, kar bi podražilo pridelovanje mleka in mesa.
Pšenico in koruzo so vozili Plavča-ni poprej v bližnje rižanske mline, ki so ostali po vojni onstran meje, med obema polovicama našega ozemlja. Zdaj pa morajo potovati v oddaljene furlanske mline. Zakaj v Italijo, ko so rižanski mlini takorekoč pred no. som? Zakaj birokrati ne odpravijo te nepotrebne ovire?
Za zaključek bi bilo treba omeniti še to, da imajo za poljedelski napredek v Plavjah določene zasluge med drugimi tudi tisti tamošnji kmetje, ki so spopolnili svoje znanje v kmetijski šoli na Grmu. Taka šola bi bila potrebna tudi za naše ozemlje. Najpri. mernejši kraj zanjo bi bil prav v Plavjah; in sicer zaradi tega, ker bi imeli gojenci priložnost, izobraževati se ne le v šoli, ampak tudi izven nje, in ker bi se tam navdušili za kmečko delo.
.—od—
TRŽNI PREGLED
0¥eSTnUt KMEČKE ZVEZE
SEDEŽi TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1 O I. - TELEFON ŠT. 54-58
Naše vrtnarstvo treba razviti in podpreti
Pri cenah kmetijskih pridelkov in živil sploh ni bilo opaziti posebnih sprememb. Stopnjuje se le povpraševanje po vinu in živini. Vse kaže, da so trgovci na debelo precej dobro preskrbljeni z blagom in da ne računajo z naraščanjem cen. Značilno je, da se uvoz iz Italije ne razvija tako, kakor so pričakovali. V teku prvih treh mesecev tega leta je nastopilo nazadovanje izvoza kmetijskih pridelkov v primeri z razvojem v prejšnjem letu.
Kupčija s pšenico je bila razmeroma mirna. Na severnih italijanskih tržiščih je bilo pri cenah opaziti majhno napredovanje, medtem ko je na drugih italijanskih trgih pšenica nazadovala. Za koruzo ni posebnega zanimanja. Cene riža so se ustalile. O novem pridelku niso napovedi posebno ugodne zaradi slabih vremenskih razmer. Ni verjetno, da bi letina dosegla lansko. S pšenico posejana površina se je povečala za 0.4%, z rižem za 0,3%, s koruzo 0,7%. Nazadovala pa je površina posejana z ržjo, ječmenom in ovseni.
Vinski' trg v Apuliji je bil živahnejši. Cene olivnega olja so v glavnem ostale neizpremeniene. Povpraševanje po limonah je večje.
ŽITARICE
Vercelli:	pšenica 6.500-6.600 lir za
stot; koruza 6.000-6.200: oves 4.600-4.800; riž navaden 8.500-8.900, srednji 12.300-12.800, fin 14.800-17.000.
Verona: pšenica fina proizv. 1951
6.700-	6.800, dobra 6.550-6.650; oves 4.500-4.700; riž 5.900-6.000; neoluščen ječmen 5.800-6.000; proso 7.400-7.500; koruza 7.000-7.100.
Padova: pšenica fina 6.700-6.800 lir za stot, dobra 6.600-6.700; koruza «mara-no» 7.000-7.100, rumena suha 6.500-6.600, činkvantin 6.600-6.700, bela koruza 6.500-6.600; oves 4.200-4.300: pšenična moka
00	lir 8.900-9.050, 0 lir 8.3ir)-8.450, 1 8.050-8.100, 2 7.850-7.900; pšenični otrobi
3.700-	3.800; pšenični zdrob 0 10.200-10.300
1	10.100-10.200; koruzna moka 7.100-7.200 koruzni otrobi 3.800-3.900.
ŽIVINA
Reggio Emilia: živina za zakol: voli I 290-320, II 270-290; krave I 250-270, II 220-250, slabe vrste 160-190; junci I 300-320, II 290-300; junice 300-330; teleta 50-70 kg 350-370, 70-90 kg 370-390, nad 90 kg 390-420; prašiči debeli 120-150 kg 390-400, 151-180 kg 400-410, nad 180 kg 410-420.
Živina za rejo: telički 50-70 kg 370-390, 70-100 kg 390-400; voli za delo 280-320 lir za kg žive teže; krave mlekarice 130-170.000; mladi biki 115-130.000 za glavo; prašički 18-20 kg 760-780 lir za kg: 20-25 kg 740-760; inozemski prašički 800-830, suhi domači 30-50 kg 520 do 570, 50-80 kg 480-500,
Piša: živina za zakol: voli 240-260; krave 220-260; junci 300-480; teleta 450-520: prašiči debeli 390-420; prašički 650-700, suhi 450-480: jagnjeta 380: ovce 180; koštruni 250: kokoši 650; purani 550; oosi 420; race 450; zajci 300; par golobov 600 lir.
OLJA
Firenze: cene veljajo za kg fco pri proizvajalcu: olivno olje fine kakovosti pod 1 stop. kisi. 480-490 lir. do 1,5 stop. kisi. 470-480, do 2,5 stop. kisi. 460-470, do 4 stop. kisi. 450-470; semensko olje 430-440; olje iz zemeljskih (ameriških) lešnikov 455-460.
Reggio Emilia: olivno olje ekstra pod 1 stop. kisi. 570-590 lir za kg, fino 550-560; običajno 530-540; semensko olje I 465-470.
Piša: olivno olje običajno 450-460, dobre kakovosti 480-500, ekstra 520-550.
VINO
Milan: Cene veljajo za hl/stop. fco. milanska postaja: Piemont rdeče 10 do 10,5 stop. 450-470, 11-12 stop. 500-530; Barbera 610-650; Valpolicella 560-580; Soave 590-610; Bardolino 560-580; ((Reggio E.» 0-10 stop. 430-450, 10,5-11 stop. 460-480; toskansko 430-450; Sansevero 480-490; Squinzano 460-470; «Lecce» 450 do 460.
Firenze: Cene veljajo za qu fco. klet proizvajalca: običajna vina 9-10 stop. proizv. 1950 3.500-4.000, 10-11 stop. 4.000 do 4.300, 11-12 stop. 4.300-4.800, nad 12 stop. 4.000-5.000; cenjena vina 11-12 stop. proizv. 1950 4.800-5.500, 12-13 stop. 5.300 do 6.000, nad 13 stop. 6.000-6.500; cenjena vina 12-13 stop. proizv. 1949 6.500 do 7.0C0, nad 13. stop. 7.000-7.500.
MLEČNI IZDELKI
Milan: Cene veljajo za kg fco. proizvodnja:	lombardsko	maslo 760-770;
emilijsko maslo 690-700; ementalski sir svež 300-420; gorgonzola svež 240-260.
Rovigo: maslo 680-700 lir kg; čajno maslo 790-800; margarina 300-350; parmezan proizv. 1950 400-410, parmezan starejše proizv. 1.100-1.200 lir za kg.
Cremona: maslo I. 760-790. II. 670-730; emental svež 370-420.
PAPIR IN LEPENKA
Milan:	časopisni papir v valjcih
14.700-	15.000, v listih 19-20.000; tiskarski papir navaden 24.500-27.000, srednje kakovosti 30-32.000; papir za pisanje navaden 26-28.000, srednje kakovosti 32.500-35.500, fin 44.500-48.500; pisemski
papir srednje kakovosti 36-39.000, fin 44-47.500, ekstra 52-56.000; svilnat papir za prepisnike 65-72.000; za risanje 55 do 61.000; ovojni papir navaden 15.000 do 16.500, srednje kakovosti 26-29.000; svilnat ovojni papir navaden 29-38.000, srednje kakovosti 36-39.000; beli fine kakovosti 46-53.000. Lepenka navadna 8.500-11.500, fina 12-15.000, dvobarvna in trobarva 18-24.000.
Firenze: Cene veljajo za fco. proizvajalec za kg: beli tiskarski papir 240 do 270; za pisanje srednji 280-330, fin 345-480: barvani papir za lepake 310 do 350; barvani tiskarski srednji 300 do 340 ;ovojni navaden 200-240, fin 280 do 400. Lepenka siva 110-130.
LES
Videm: hlodi jelovi nad 23 cm 12.200 do 13.100 lir; macesen 13.600-15.200; kostanj .12-13.000; Češnja 12.200-13.300; bukev 9.800-10.800; jesen 13.300-15.300; oreh 14.300-19.300; brest 13-15.500; topol 7.200-7.800; hrast 13-15.000. Jelove deske (dombante« nad 16 cm 24.900-26.100; tramovi po tržaškem običaju 4-6 m dolž. 13.100-13.700, 7-9 m 14.100-14.700, nad 9 m 16.800-18.000; macesnove deske I. sort. nad 16 cm 43.600-44.800, II. sort. 35.500 do 37.500, III. sort. 22.300-23.400; slavonske hrastove . deske 57.500-65.000 lir.
Trst: v trenutku ko je Avstrija (Holz-wirtschaftsrat) določila višje minimalne cene za les, popušča konjunktura v lesni kupčiji z Bližnjim vzhodom. Uvoz-
Obvezna ustalitev (blokiranje) cen surovinam v ZDA, ki je bila uveljavljena 26. januarja, ni vplivala samo na razvoj cen v ZDA, temveč tudi na mednarodne trge. Cene na mednarodnih trgih so sicer še vedno višje kakor notranje cene v ZDA, toda nikdo ne zanika njihove velike odvisnosti od ameriškega trga, oziroma od ameriških kupcev. Skoro za vse surovine strateškega pomena nastopa na mednarodnih trgih kot kupec ameriška vlada, ki u-ravnava svojo trgovinsko politiko pač po enotnih smernicah in tako laže izvaja pritisk na cene. Pogosto ameriška vlada kratko ustavi nakupovanje blaga na .zunanjih trgih, kakor se je zgodilo n. pr. s činom; zmanjšano povpraševanje ima seveda za posledico padanje cen.
Skoro vse surovine kažejo težnjo za nazadovanjem, tako volna, bombaž, kava, kavčuk, cin in v zadnjem času celo volfram. Tudi cena svile je na Japonskem nazadovala. Ta pojav se opaža celo pri žitu, čeprav niso napovedi o novr letini v Ameriki posebno ugodne.
ŽITARICE
Cene žitaric v Chicagu so splošno šibke. Obstoji strah, da bo vlada blokirala tudi te cene. V tednu od 30. III. do 6. IV. je cena pšenice nazadovala od 249 % na 247 stotink za bušel, cena koruze od 181 % na 179.
SLADKOR, KAVA IN CAJ
Cene sladkorja so nekako stalne. Dne 27. marca je sladkor v New Yorku no-tiral 5,50, 6. aprila pa 5.40 proti izročitvi v maju. S kavo ni bilo na new-yorški borzi velikih zaključkov; cene proti kasnejšim izročitvam so morda za stotinko dolarja nižje. Tako je bila cena 27 marca v New Yorku 52,50, 6. aprila pa 52,15 stotinke dolarja za funt. Kakao ne kaže v cenah določene smeri. Upravičena je domneva, da pojde cena navzdol. Ameriška čokoladna industrija je s kakavom dobro založena. Kljub vsemu vztrajajo proizvajalci pri razmeroma visokih cenah. Cena čaja v Kalkuti je napredovala, medtem ko je čaj v Colombu in Jakarti nekoliko nazadoval.
VLAKNA
Ameriška vlada je določila maksimalno ceno za volno, in sicer 3,53 dolarja za funt za navadno in 4,26 za mikano. Osnova za to ceno je vzeta po najvišjih cenah, ki so notirale v času
niki z Bližnjega vzhoda (Sirije in Libanona), pa tudi iz Egipta postajajo previdnejši in se ne navdušujejo več za ponudbe po 37-38 dolarjev, oziroma po 14,100 funtov šterlingov (za blago, ki naj se uvozi v Egipt). Najnižje cene, ki jih je določila Avstrija za blago sort. Levant v tranzitu fob. Trst brez provizije so naslednje: 37 dolarjev ozi-roma 14,10 funtov kub. m; les po centimetrih 35 dolarjev, 13,10 funta šter-linga, žagan les III-IV sort. 31 dol., 12 funtov. Za blago fco. vagon Trst se cene znižajo za 2,80 dol. odnosno 1 funt šterling. Najnižje cene za izvoz v Italijo fco. avstrijsko-italijanska meja za nezacarinjeno blago so naslednje: je-lovina žagana 0-III. sort. 19.000 lir, I-II široka 22.000, I-III ozka obrobljena
18.000,	I-II prizmirana 19.000, III široka 15.500, III ozka 16.000, III-IV široka
14.000,	III-IV ozka 12.400, IV ozka in široka 11.500; tramovi po tržaškem običaju do 21 x 24 cm 10.000. Macesen žagan deske I sort. 31.000, II 23.000, I-II 26.000, smreka deske I sort. 26.000,
II	19.000, I-II 22.000, III široke 14.500,
III	ozke 14.000, III-IV široke 13.000, III-IV ozke 11.500, IV ozke in široke 10.500. (neobrobljeno blago 10% popusta). Cena jelovim deskam, katerim je Avstrija določila minimalno ceno 19.000 fco. avstrijsko- italijanska meja, je nazadovala v kupčiji od 21.500-22.000 na 20.500-21.000 lir.
19. decembra 1950 do 20. januarja 1951 na newyorški borzi. Ta cena je okoli 10 - 15% nižja od svetovnih. Ameriška terminska kupčija z volno se je po 10 mesecih zopet odprla 9. aprila. Ker so ZDA ustavile svoje nakupe, so cene volne pričele nazadovati. V Melbournu je bila cena na dražbi 5. aprila za 15-30% nižja kakor pred velikonočnimi prazniki. Tudi v Franciji (Roubax-Tourcoing) je volna nazadovala, in sicer od 2.670 (30. III.) na 2.530 frankov za kg; proti izročitvi v maju 2.500, v juniju 2.490, v juliju 1 .1951, v marcu 1. 1952 2.480 frankov. V Anversu je prav tako cena nazadovala od 380 na 350 belgijskih frankov. Svila je v To-kiju padla za 10.000 jenov pri bali in se je prodajala po 252.000 jenov.
Cena bombaža nazaduje na vseh svetovnih trgih. V ZDA se je bombaž prodajal celo izpod maksimalne cene 45,39 stotinke za funt, ki jo je določila vlada. Tudi cena proti kasnejšim izročitvam je znatno padla. Nazadovanje je nastopilo predvsem zaradi dobre letine, ki jo napovedujejo v ZDA. Tkalnice so z blagom dobro založene. Prevladuje mnenje, da bo cena še padla. Kar-nak je v Aleksandriji 28. marca notiral 176,50, 6. aprila pa 169 talarjev, ašmou-ni 144,70, oziroma 115,10. Potrošnja volne v ZDA se bo zmanjšala, ker je vlada sklenila nadomestiti volno v razmerju 15% z umetnim vlaknom.
KAVČUK
V Londonu je kavčuk nazadoval od 63 (30. HI.) na 61 funtov (6. IV.). Anglija bo uvedla sistem licenc za izvoz v nekatere države. Prav tako je uvedla sistem licenc Malezija, in sicer že 9. aprila. Vse kaže, da je bilo to storjeno na priporočilo ZDA, da bi omejili izvoz kavčuka v Sovjetsko zvezo in na Kitajsko.
PISANE KOVINE
Blokiranje cen v ZDA je do neke mere preusmerilo trgovino s pisanimi kovinami. Te se zdaj prodajajo v druge države, ki še vedno plačujejo višje cene. Edino za cin in volfram to ne velja. Splošno pričakujejo ustalitev cen. Ameriška vlada je izjavila, da ne bo za zdaj več kupovala cina za dopolnitev svojih zalog.. Za civilno uporabo je v ZDA sedaj na razpolago samo 75% in ne več 90% cina. Nad svincem je ameriško nadzorstvo strože; obstoji predlog, da bi se carina na uvoz bakra znižala za 2 stotinki. V Londonu
Pridelovanje vrtnine je na Tržaškem ozemlju že od nekdaj dobro razvito zaradi tukajšnjih zelo ugodnih tržnih in razmeroma dobrih podnebnih razmer. Po uradnih podatkih porabi že samo prebivalstvo Trsta dnevno skoraj 1.000 metrskih stotov raznovrstne zelenjave in druge vrtnine. Poleg tega predstavlja Trst tudi važno tržišče za vrtnino, ki je namenjena tržaškemu zaledju z ostrejšim podnebjem.
Koliko površine zemlje odpade na tukajšnjem britanskem-ameriškem področju na vrtnarstvo, ni mogoče točno dognati. Uradni statistični podatki navajajo za leto 1950 površino 153 ha za industrijske in 131 ha za družinske ali domače vrtove. Cvetličarstvo se je po istih podatkih gojilo na 21 ha zemlje. Sicer je pridelovanje nekaterih važnejših vrtnin popisano posebej in to: paradižnika na 99 ha, gfaha v stročju na 96 ha čiste in 358 ha ponovljene, oziroma mešane kulture; zelja in ohrovta 29 ha čiste in 195 ponovljene ter cvetače na 1 ha čiste in 34 ha ponovljene površine, oziroma mešane kulture.
Tudi količina na tem področju pridelane vrtnine ni znana; razen za omenjene važnejše vrste, in sicer so pridelali: paradižnikov 11.110 q, graha v stročju 10.164 q, zelja in ohrovta leta 1949) 3.260 q ter cvetače (leta 1949) 1.828 q. Za cvetličarstvo pa navajajo podatki vrednost vseh, na omenjenih 21 ha pridelanih cvetlic, ki naj bi bila znašala istega leta 1950 25,450.000 lir. To pomeni, da dobijo cvetličarji od vsakega ha povprečno 1,200.000 lir dohodka, čeprav umazanega. Katera druga kmetijska panoga lahko doseže tak dohodek na isti površini?
Tla in kakovost zemlje sicer niso na tukajšnjem področju najbolj primerna za vrtnarsko panogo. Imamo pri nas razmeroma malo ravnine in zemlja je povečini prav težka, ilovnata. Primanjkuje v prvi vrsti sprstenine ali humusa, t. j. črne prsti, ki jo je mogoče nadomestiti le s prav obilnim in dobrim hlevskim gnojem. Tudi z -vlago, zlasti s podtalno vodo so tukajšnja zemljišča na splošno uboga. Kljub tem nedostat-kom so že stari domači kmetje vrtnarji dokazali, da je mogoče doseči tudi v takih razmerah prav lepe uspehe. Treba je bilo seveda mnogo trdega in požrtvovalnega dela ter umnega ih skrbnega gospodarjenja. Nešteto globokih vodnjakov in mnogo naprav za umetno 'namakanje po tukajšnjih vrtovih so nam priča teh lepih uspehov.
Znano je tudi, da se med tukajšnjimi kmetovalci držijo gospodarsko še najboljše vrtnarji, med katerimi prednjačijo cvetličarji. Seveda so njihovi uspehi le plod neumornega dela in umnega gospodarstva ter varčevania. Kajti le na ta način lahko vzdržijo silno konkurenco, ki jo povzroča na tržaškem trgu stalen dovoz ogromnih količin vrtnine in cvetlic iz Italije. Ta konkurenca ogroža pri današnjem naglem razvoju sodobne agrotehnike vedno bolj gospodarski obstoj domačih vrtnarjev in kmetovalcev sploh in je zla-
je cin nazadoval od 1.310 (30. III.) na 1.280 funtov tona (6. IV.). Londonska vlada je povišala cene nekaterih pisanih kovin zaradi višjih prevoznin, in sicer elektrolitskega bakra od 202 na ziu funtov za tono, svinca od 136 na 160, antimona od 372 % na 402 cinka od z40 (4 na 249. Cena volframa v Londonu je 540 šilingov. V Nemčiji je baker 7. IV. notiral 239,50 DM in cin (6. IV. 1.506 DM).
Padanje cen v ZDA
Značilen pojav je Mio opaziti — piše revija nTime» — v zadnjem tednu marca v ameriškem gospodarstvu. Naraščanje cen se je odločno ustavilo in v raznih odsekih so cene začele padati. Tako zlasti v televizijski industriji, za katero so mislili, da bo po obrambnem programu najbolj prizadeta. Tovarnarji so v lastno presenečenje ugotovili, da je njihova proizvodnja kljub znižanju bila še vedno višja kot možnost prodaje. «AVCO Manufacturing Corporation« je že znižala ceno neka-ierih svojih aparatov za 40 do 60 dolarjev, prav tako Admiral Corporation ceno svojih cenejših modelov za 3J do 40 dolarjev, Hallicrafter Company pa je postavila na trg dva nova aparata po nizki ceni.
Padanje cen pa je zavzelo vse večji obseg. Po 19 tednih stalnega naraščanja je indeks cen na debelo, ki ga objavlja statistični urad dela, pokazal v zadnjih treh ali štirih tednih lahen padec; cene živil, ki so se najbolj dvigale, so po več mesecih prvič začele popuščati.
Na tekstilnem področju so nekatere tkanine iz umetne svile padle za 12%
v svoji ceni. Pridelovalci bombaža, ki predvidevajo za letos pridelek 16 milijonov bal proti 10 milijonom lanskega leta, so že znižali ceno za 6%. Tudi drugi na rok vezani trgi, kot na primer trg žitaric, sladkorja, kave in kakava, napovedujejo padec cen. Za u-stavitev naraščanja cen pripisujejo deloma kontroli cen, osnovni vzrok pa bo gotovo stari gospodarski zakon povpraševanja in ponudbe. Potrošnikom so se nekatere cene zdele previsoke in so začeli manj kupovati.
AMERIŠKA LETALA PROTI KOBILICAM V IRANU
V južnem Iranu so se pojavile kobilice v taki množini, kakor jih ne pom-niio že 70 let. Ogroženih je okrog 336.700 kvadratnih kilometrov. Iranska vlada je zaprosila Združene države za tehnično pomoč, da bi uničila to nadlogo. Te dni bosta odleteli iz Združenih držav v Iran dve veliki tovorni letali «C-54», ki bosta nosili na krovu več manjših letal in velik tovor al-drina. To je najnovejše sredstvo za boj proti kobilicam, katerega bodo leiala trosila na ogrožena področja. Pri akciji bodo sodelovali tudi ameriški strokovnjaki. Sredstva za to je dala na razpolago uprava za tehnično sodelovanje pri ameriški vladi.
sti občutljiva iz naslednjih dveh vzrokov:
1)	Pomanjkanje skoraj vsake kmečke strokovne izobrazbe pri tukajšnjih kmetovalcih slovenske narodnosti, ki tvorijo ogromno večino — nad 80% — domačega kmečkega prebivalstva.
2)	Pomanjkanje direktne gospodarske povezave našega področja z njegovim naravnim zaledjem, kakršne ima že z
V DRUGI POLOVICI APRILA
Na polju in na njivi: Sej koruzo le na zemljo, ki si jo globoko preoral ali prekopal in tudi dobro pognoji. Ne pozabi dodati domačemu gnoju umetnih gnojil v dopolnitev. Na 1000 štiri, jaških metrov (10 arov) podorjemo približno 20 stotov zrelega hlevskega gnoja, 50 kg superfosfata, 10 kg amonijevega sulfata in 10 kg kalijeve soli.
Ne odlašaj več s setvijo fižola za zrnje. Zemljo na njivi, ki si jo posadil s krompirjem, moraš ohraniti rali. lo na vrhu in čisto plevela, da ostane potrebna vlaga v spodnjih plasteh zemlje, kjer je korenine krompirja v svojem razvoju potrebujejo vedno več. Ne pozabi opleti tudi krmske pese. Kadar ima ta 5 do 6 listov, moraš rastlinice razredčiti, da bodo rasle posamič v Zadostni razdalji druga od druge (vsaj 20 cm). Ali si Že odstranil in uničil vso lansko koruznico z njiv? To delo mora biti opravljeno ta me. sec, da ne zapadeš morebitni kazni, ker zakon zahteva to opravilo, da se črvi koruzne vešče ne širijo.
Na vrtu. V. tem času mora biti na vrtu vse posejano in posajeno. Na prosto lahko sadiš tudi že paradižnike in v bolj zavetne in sončne lege tudi melancane in papriko. Presajaj in zalivaj pridno glavnato solato vr. ite »kraljica maja« in »kodrasto do. mačo«. Rahljaj zemljo tudi česnu in čebuli ter očisti plevel po vsem vrtu, preden gre ta v seme.
Topla greda naj bo odprta podnevi in ponoči. Podreti pa je le še ne smeš, ker utegnejo nastopiti še mrzle noči in tudi mrzli dnevi, zlasti ob »treh ledenih možeh«. Hraniti moraš v njej še do srede maja zalego ali rezervo paradižnikov, melancanov in drugih občutljivih rastlin.
V vinogradu. Pri trtah morajo biti sedaj končana vsa zimska opravila: režnja, vežnja, cepljenje in kopanje. Začenja se sedaj pomladansko oskrbovanje trt. Odstranjuj poganjke na starem lesu in preščipavaj rodne po-
Italijo in jo je že uživalo pod Avstrijo.
Vsekakor je jasno, da bodo morale tukajšnje oblasti, katerih sveta dolžnost je, da zaščitijo domače prebivalstvo, nekoj ukreniti, da se zava-umjo koristi našega vrtnarstva pred pravo poplavo vrtnine in cvetja iz Italije. Sicer se bodo vrste brezposelnega proletariata stalno množile in delale vedno večje preglavice prav oblastnikom.
ganjke za drugim ali tretjim listom nad zadnjim grozdičem. Ob tihem i« jasnem vremenu požveplaj mladje 5 prav drobnim, ventiliranim žveplom, ■ ki naj bo pomešano s 3—5% modre
galice (zolfo ramato) ali pa s 5__10$
praha »caffaro«.
V	sadovnjaku: Hitro ko sadno drev. e -odcvete, poškropi ga z arzenatov^-
mi ali pa z DDT pripravki, kakor smo to že navedli v prejšnjem našem vestniku.
V	kleti: Ako nisi še drugič pretočil mladega vina, stori to nemudoma ob prvem jasnem in mrzlem vrdmenb. Pri tem pretakanju je bolje, da pride vino čim manj v dotika z zrakom, zato ga pretakaj skozi gumijasto cev Z“ vino. Klet zrači le v jasnih in hladnih nočeh.
V	hlevu; Snaga in čist zrak pomenita tudi za živino polovico zdravja' Krma naj bo izdatna in primerna delu, oziroma količini mleka, ki nam g11 krave dajejo. Presnavljanje krme in proizvodnja mleka sta zlasti pri kravah v; pomladanskih mesecih zel° močna. Živino lahko goniš na redn° p,'išo, vsaj po sv. Juriju (24. IV.), kakor to zagotavljajo že stare izkušnje' Poleg paše pokladaj molznim kravam ludi rezanico pomešano z močnim1 krmili.
V	kokošnjaku: Kokoši morajo imeti vedno čisto pitno vodo. Od časa da časa raztopi jim v vodi malo železne galice (2 g na liter vede), ki je dobr« Za kri in tudi kot razkužilo. Pod kokljo podloži le odbrana in od dobregf petelina oplojena jajca. Gnezdo leži v mirnem, bolj temnem in nekoliko vlažnem prostoru. Kokoši in tudi piščeta naj imajo na razpolag0 vedno tudi sveže zelenjave in apnenčevega peska. Zrnje in druga krmili za kokoši ne smejo biti plesniva a 1 skisana. Kakor hitro se pojavi k^k':’10 bolezen v kokošnjaku, odnesi takol obolelo kokoš k občinskemu živino-zdravniku in posvetuj se z njim 0 potrebnih ukrepih.

VALUTE V MILANU
	28. III,	11. IV.	Min.	Maks.
Funt šterling	8.700	8.725	8.650	8.825
Napoleon	6.600	6.650	6.600	6.750
Dolar	683	676	676	688
Francoski frank	175	173	172	175
avicarski frank	159.50	157	156.50	159,50
Funt št. papir	1.730	1 740	1.710	1.740
Avstrijski šiling	—	—	—	—
Zlato	915	942	910	955
BANKOVCI V CUR1HU dne 11. IV. 1951
ZDA (1 dol.) 4,317« Belgija (100 fr.) 8.32 Anglija (L f: št.) 11,10 Holand. (100 fi., 100,74 Francija (100 fr.) l.OS6/« svedska (100 kr.) 71.— Italija (100 lir) 0,64 Izrael (1 f, št.) 3.75 Avstrija (100 šil.) 14,70 Španija (100 pez.) 8.10 Čehoslov. (100 kr.) 1,— Argent. (100 pez.) 23 — Nemč. (100 mark) 80,74 Egipt (1 f. št.) 10.50
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	29. III.	12. IV.	Min.	Maks.
Južna železnica	1.500	1.420	1.400	1.510
Splošne zavarov.	6.770	6.510	6.425	6.900
Assicuratrice	885	840	840	885
Riun. Adr. Sic.	1.785	1.660	1.652,5	1.785
Jerolimič	2.550	2.600	2.310	2.600
>lstra-Trst«	645	625	580	645
»Lošinj«	8.100	8.100	—	—
Martinolie	1.700	1.700	—	■ —
Premuda	4.490	5.000	4.490	5.000
Tripkovič	7.270	7.270	7.250	7.270
Tržaški tramvaj	580	580	—	—
Openski tramvaj	1040	1.040	—	—
Terni	229	204	204	232
1LVA	268	258	254	269
Zdr. jadr, ladjedel.	110	105	105	110
Ampelea	800	800	--	—
Arrigoni	1000	1000	—	—
VSE ZA KMETOVALCA
E^dvard Furlani
Ul. Milano 18 TRST Tel. štev. 51-69
Krmila za živino = Žita - Umetna gnojila - Žveplo -Modra galica - Stroji za obdelavo zemlje - Orodje -Vsakovrstna semena i. t. d.
PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV VODOVODNIH INŠTALACIJ TER KLEPARSTVA
Kličite našo telefonsko številko, da Vas obišče naš strokovnjak za toplovodne naprave in centralne kurjave ter Vam da brezplačne strokovne nasvete
AVIOPOMTJE
STAR
Tovorni prevozi	Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
AVTOCtARAŽA - TRST
ULICA .MOREM 7 — ROJAN
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO			
	14/III	28/111	U/IV
Pšenica (stot. dol. za bušel)			 241 “A	245.74	246 7«
Koruza	„	„	„	„				 17 5 M*	177.V2	181.74
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		24.82	24 62	24.62
		 134 —	134,—	150.50
Svinec	„	„	„				 17.—	17.-	17—
		 17.50	17.50	17 50
Aluminij „	„				 19. -	19,—	19—
Nikelj	„	„	„		 Krom (dol. za tono) 			 50.50	50.50	50.50
		 48.—	48,—	48—
j-, srebro dol. za steklenico		 215,—	220,-	220,—
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)			 202. -	202,—	210—
		 151,—	151 —	160—
Svinec „ „	„	„				 136,—	136,—	160—
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar)		.... 181 —	169—	177.50
„ „Ashmouni“ 1.	„	„	)		....	136.75	115.10	116.75
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)		....	204.70	205.50	204.70
A. C.
Melnncnni, odgojeni v enostavni topli gredi, ki jih bedo presadili iz lončkov na prosto s kepo zemlje
KMEČKI KOLEDAR