7
Ogled po svetu.
(Kako Indijanci krotijo divje konje.) Znani potovavec po Indii Catlin je povedal Angležem, kar je o tem med Indijanci vidil; poskusili so in poterdili. Lahka pomoč je in gotova. Kakor hitro namreč Indijanec vjame divjega konja, mu zatisne z rokama oči in mu sope ali diha v nosnici, in pri ti priči je konj krotak. Al sop-sti se mu mora v nosnici, ne pa pihati v nju.
(Lastnosti mraza in vročine dobro dokazane.) Neki učitelj je šolarčka vprašal: kaj dela mraz in kaj vročina na svetu? „Mraz vleče skupaj in kerči vsako stvar; vročina pa razteguje" — je odgovoril učenec po nauku, kakor ga je prejel od svojega gospoda
učnika;   iz svoje glave pa je še dodal:   „za tega   voljo so dnevi pozimi kratki, poleti pa dolgi".
(Zlati dnar v Kalifom i i.) V Kalifornii, tisti deželi Amerike, kjer so v novejših časih našli zlata na kupe, kujejo ves dnar le iz zlata in nimajo nobenega druzega; naj manjši dnar v ti deželi ima po našem vrednost blizo 40 kraje, pa je tako majčkin, da ni večji od leče. Da je taki drobiž zlo neroden za rabo, vsak lahko razume; vendar nbo zametovati tudi te lečice, za ktere bi marsikteri današnji Esau rad prodal svoje pervorojenstvo.
(Kje je življenje človeško naj krajše, kje naj dalje?) Slavni štatistikar Moreau je zrajtal, da na Laškem, G e r š k e m in Turškem vsako leto umerje izmed 30 ljudi eden, na Nizozemskem, Francozkem in Pruskem izmed 39, v Švajci, našem cesarstvu, na Portugaljskem in Španjskem izmed 40, na Ru-sovskem in Poljskem izmed 44, na Nemškem, Danskem in Švedskem izmed 45, na Norveškem izmed 48, v Islandii med 53, na Angležkem'med 58, v Škocii in na Irskem med  59 eden.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleiweiS. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.
-   8