LETO II. - Štev. 28
KOPER» 13. guli ja 1951
Pripravljajmo se,
da bomo dostojno proslavili dan vstaje slovenskega naroda
Cena 3 din
Italijanski iredsalizem in Vaiikao Kako bOBIO proglavili
..	~....... 22. julij
Vatikan Je odbil ponudbo jugoslovanske vlade, ki je pokazala pripravljenost izpustiti bivšega zagrebškega nadškofa Stepinca na svobodo pod pogojem, da takoj zapusti Jugoslavijo. Ce se spomnimo silne kampanje, ki jo že nekaj let vodi Vatikan proti Jugoslaviji zaradi Stepinca bi nas ta korak vatikanskih krogov u-tegnil presenetiti. Ce pa globlje pogledamo v ozadje protijugoslovanske kampanja iz Vatikana bomo lahko ugotovili, da je ta korak le nova dobro premišljena poteza, ki je preračunana pa to, da še nadalje škoduj® Jugoslaviji na mednarodnem področju. Jugoslovanska vlada ni hotela s predlogom o izpustitvi Stepinca zmanjševati njegove krivde ali mu oprostiti njegovo protiljudsko delovanje, temveč je hotela samo pokazati, kako daleč je pripravljena iti na poti normalizacije odnosov z drugimi državami. Reakcionarni krogi in katoliški kler, ki je pod vodstvom Vatikana, pa je v gonji okrog Stepinčevega pri-mera zasleduje popolnoma druge cilje. Dokazujoč, da je Stepinec nedolžen in da je njegov zapor samo rezultat preganjanja vere in duhovščine v Jugoslaviji, se Vatikan ves čas trudi, da okleveta ter na mednarodnem pod. ročju diskreditira in oslabi novo Jugoslavijo. Ce pa bi Stepinaca izpustili iz zapora, bi ne bilo več razloga in gradiva za to protijugoslovansko go. njp. To je gotovo en del razlogov zaradi katerih je Vatikan odbil ponudbo jugoslovanske vlade, ki je pokazala ponovno dobro voljo in razu-mevanje za poboljšanje odnosov z inozemstvom.
To vprašanje pa ima tudi še drugo, nič manj zanimivo stran. Zunanja politika italijanske vlade je namreč zelo pri srcu vatikanskim krogom. NI torej nič čudnega, če je vatikansko gonjo za osvoboditev Stepinca skoraj redno spremljala protijugoslovanska kampanja italijanskega tiska, alj pa se je obratno šovinističnim zahtevam italijanskih listov po Trstu in Svobodnem tržaškem ozemlju skoraj redno in brez rezerv pridruževala tudi klerikalna protijugoslovanska gonja iz Vatikana.
Kadarkoli je italijanski tisk začel organizirano objokavati usodo Trsta, Istre, Reke in Zadra, tedaj so se skoraj vedno temu pridružile tudi molitve iz Vatikana za rešitev Alojzija, zagrebškega nadškofa. V iredentistični^ zahtevah so se našli na isti liniji vsi nasprotniki nove Jugoslavije od vatikanske desnice do Togliatija. Kampanja okrog Stepinca je imeia od vsega začetka odrejen namen in cilj v okviru zunanje politike Rima, ki je šia za tem, da Jugoslaviji napravijo čimveč mednarodnih težav in da jo prisilijo na sprejem, diktatov.
Vatikan pa se je že pred Stepin-čevim primerom vdinjal brez rezerve v službo palače Chigi, kadar Je šlo za reševanje iredentističnih zahtev italijanskih nacionalistov. Ko je De Gasperi 194.5 leta zače! borbo za Istro in Trst, ga je Vatikan podprl ne samo z vsem velikanskim italijanskim cerkvenim aparatom, temveč je mobiliziral reakcionarne kroge in katoliški kler po vsem svetu. Cerkev v Ameriki, Angliji in Franciji ter drugod je bila s celo armado škofov in kardinalov alarmirane, da v zakulisnih ofenzivah vpliva na diplomate, kj, so na mirovni konferenci reševali vprašanje Istre in Trsta. Kardinal Schuster Je takrat apelira! na Zapadne vlade: »Pravica zahteva, a civilizacija in religija opozarjajo predstavnike narodov zbranih v Parizu, da bi se žalost skupne matere cerkve in duhovnosti sprevrgla v splošno škodo vsega človeštva, če bi se Italiji ne dalo ozemlja, ki ga zahteva.« Ita-
lijanski vrhovni vojaški škof Fereo di Cavalier Leone se je obrnij na ameriškega kardinala Spellmana s prošnjo, naj intervenira v prid It?., lije pri Trumanu in ameriški vladi, za lcar mu bo hvaležna cela italijanska vojska. Tržaški škof Saniin je bil 1945. leta odlikovan z največjim papeževim odlikovanjem prav za zasluge, ki j!h je dobil v borbi za italijanske meje. To je potrdila takrat tudi tržaška »Voce Liberà«, ki je 10. VIII. 1945. leta pisala: »To visoko odlikovanje dokazuje, da ima Santi-novo delovanje v tem, za našo pokra, ji,no burnem času,' za seboj pristanek in solidarnost šefa katoličanstva.«
Ko je bil Stepinec zaradi svojega kolaboracionizma ter protiljudskega (delovanja v Jugoslaviji obsojen, je Vatikan izkoristil njegov primer ter ga upletel v svojo stalno protijugoslovansko kampanjo. Proces proti Stepincu so prikazovali kot proces preganjanja katoliške cerkve v FLRJ. Mobilizirali so spet kardinale, škofe in tudi dobronamerne vplivne katoli-čanc po vsem svetu pod parolo, da je treba zaščititi meje civiliziranega Zapada od nevarnosti, ki preti od brezbožne Jugoslavije. Pod krinko zaščite meja zapadne civilizacije pa ce je skrivala dobro znana težnja italijanskih iredentistov, priboriti Ita. lidi čim ugodnejše meje in obnoviti vsaj za silo imperialistični program prvega in drugega Rima.
Danes je zopet mržnja proti Jugoslaviji enotna vsebina in svrha enotne protijugoslovanske gonje Rima in Vatikana. Nacionalistični motivi se prepletajo z verskimi. V množicah zaslepljenih vernikov in naivnih ljudi v svetu se želi ustvariti prepričanje, da ne more biti sporazuma in dobrih odnošajev z državo, ki drži v zaporu tako visokega in papežu tako ljubega cerkvenega sina.
Toda v poslednjih latih so se vsa mednarodna vprašanja Trsta precej spremenila. Vsi tisti, ki so računali z izoliranjem Jugoslavije in z intri-giranjem proti njej na religiozni osnovi, s to spremenjeno situacijo niso pridobili. Današnji odnosi velikega dela sveta napram Jugoslaviji temeljijo na stvarnosti, katere ne morejo omajati intrige stare disfcre-tirane papeške šole. Čeprav ima vatikanska politika danes še svoj vpiiv v mednarodno življenje in diplomacijo, vendar njeni manevri proti Jugoslaviji nimajo tistega učinka kot si ga Vatikan zamišlja in želi.
P. L.
22. julija 1941 je minožiiica slovenskih delovnih Ijudj prejela za orožje in začela boj na življenje Sira smrt. proti vsem tistim" ki so imu .pripravljali .najtežji jarem v njegovi zgodovini. V tiistiih usodnih dingih je bilo na sloven,-sikih itUjah dovolj, mož, ki so ljudstvu, lahko kazali ; pot. Razredno najzaved-
<nejš$ delavci so si bili- že pred tem nabrali bogatih izkušenj, marsikateri slovanski .delov»! kmet'ter razumnik pa je prav tako ž.e dodobra, spoznal domače sovražnike, ki so domovino prodajali za. Judežev®, groše, iz iskre, ki je tleila dolffo virstp,; let, .je planil plamen. Ljudska ■ vstaja je zajela sle-
JAPftNGI 0 ZOPETNI
oborožitvi svoje države
■1	lam	■ um ■■ m —ill	p 11 —P I	n—niii—■ urnu i ■■■ i n
Z drugega zasedanja
okrajnega od borra SIÄU v Kopru
De Gasperijevo vekanje in odmev v tisku
Izjave predsednika italijanske vlade Be Gasparija v isreido v senatu glede tržaškega vprašanja so vzbudile splošno zanlimanije italijanskega tiska. Demokratski krogi v Italiji imajo De G.a-sperijeve izjave za zakluček šovinist 5s ne kampanje, ki jo zadnje čase vpdijio italijanski iin, tržaški iredentistični kroigi.
Glasilo iKamiuinistiične partije Jugoslavije »Borba« je včeraj s tam v zvezi ipisala: »Iz izjav predsednika italijanske vllalde, kakor tudi, iz celotne gonje, ikii jo vodijo v Italiji glede tržaškega vprašanja, je lahko izvleči tale zaključek: v Italiji skušajo vsiliti ysamu svetu špviilniisjttčne in iredentistične .pojme dimnskiih krogov«.
Beograjski list ponovno poudarja, da ta gornja in stališče, ki so ga zadnje dni zavzeli talij areslki uradni krogi skupno z meofašisti iin šovinisti, samo škoduje sodelovanju med narodi italijanske in jugoslovanske republike.
Od časa do časa je treba, da Se sestanejo delegati tiste množične org.a-
n.zaeije, ki je bila skovana v narodnoosvobodilni borbi v tisti močan steber, ob katerem se je razbijala vsa sovražnikova moč. Takrat je .imela proti sebi .številne .notranje in zunanje sovražnike vseh .barv in se je proti vsem uspešno borila.
Ta organizacija ima tudi danes važne naloge v vsem .življenju njenih članov. Tista močna vez — bratstvo — ki je njen temelj, je dobilo konkret, no obliko v vsakdanjem življenju med Slovenci, Italijani in Hrvati. V uradih, po tovarnah, v kmečkih delovnih zadrugah so danes Ijiudje vseh treh narodnosti in se lepo razumejo ter rešujejo vsa vprašanja na gospodarskem, kulturnem in .političnem področju.
Tako so se v nedeljo zbrali delegati na drugo redno zasedanje okrajnega odbora SIAU v .Kopru. Tovariš Karlo
iPrijon, predsednik okrajnega odbora je začel zasedanje in .podal .poročilo o delu in. nalogah Fronte. Poročilo so prevedli še v italijanščino, nakar je sledila dolga .razprava. Smatramo, da je potrebno iz tega razpravljanja prikazati nekaj važnejših točk. \
Tovariš Vatovec Ernest, ki se je prvi priglasil ,za diskusijo, je nakratko poudaril, kaj vse ismo napravili kon-krantega v letih po »svobod; tv.i. Skupna borba .Slovencev, Italijanov in, Hrvatov je prinesla uspeh, da simo lahko dali! zemljo kmetom, tovarne delavcem, zgradili več zadružnih domov, šol, ustanovili kmečke obdelovalne zadruge, ltd.
Tovariš Turk Viljem je govoril o tem, kakšna naj bi tloila Fronta. Omenil je med1 drugim, .da Fronta na vasi še vse premalo popularizira razne dosežene uspehe in odloke ljudske o-blasti. Ljudem je treba bolj .pojasnjevat1, od 'kje imamo čevlje, obleko, kaj vse smo že zgradili in komu to vse služi. Omenil je nadalje, da je treba več govoriti o akciji za zbiranje prispevkov za zgradnjo Kulturnega doma v Trstu. Tudi ljudje v istrskem okrožju bodo dali svoj prispevek za zgradnjo hiše kulture, ki je Slovenci v Trstu, kjer ni ljudske oblasti, tako pogrešajo.
Tovariš 'Muženič se je dotaknil vprašanja dela po bazah SIAU v mestih. Treba je, da se bolj približamo ljudstvu in z njim debatiramo o vseh vprašanjih.
Tovariš .Leone Fusili, je načel vprašanje kulture in med drugim izjavil, da so Italijani veseli vsakega napredka v kulturi, 'ki ga dosežejo Slovenci ali Hrvati. Več pomoči pa. bi bilo potreba. nuditi nekaterim italijansko-! kulturnim krožkom. V Piranu obstaja skoro samo formalno.
Tovarišica Milka Cebron je govorila o delu organizacije AF2 v Kopru. y Tednu matere in. otroka so odprli nov del trgovine za matere in otroke, žene so kpftSzKjp1' ikopÄe trgovce zaradi slabega odnosa dò njihovega tedna. Nad 1000 daril so žene v, tem tednu zbrale za otroke in obiskale razne bolnice.
V debato je poseglo še v.eč disku-tantov tako tov. Skočir, C etto, Benčič, Kozlovič, (Pavlič in. drugi.
O nalogah Fronte je obširno govo; ril tudi tov. Beltram, k: se je nakratko dotaknil tudi političnega položaja v zvezi, iz vojno na. .Koreji, Tovariš Čehovin pa je govoril o delu Fronte na splošno.
Ob zaključku je konferenca sprejela več sklepov, med katerimi tudi tega, da je treba poglabljati ljudsko demokracijo, ipogljabljati politično enotnost našega ljudstva, .podpreti razne gospodarske ukrepe ljudske oblasti in še druge.
Zasedanje, je zaključil tovariš Novel, ki je priporočil delegatom, naj prinesejo na teren vse, o čemer so govorili pri zasedanju.
herno slovensko vas. V krvavem boju je slovansko djjudlstvo doživelo svoj n a več ji .preporod, domovino očisltlo tuijiih jjn domačih izkoriščevalcev, danes pa si z uspehom utira .pot v socializem.
Slovenski ljudje v Istri so se odlo-čiilli za isto pot, kakor vsi ostali der mokratiöni in pošteni Slovenci. Meje, ki so jih postaviti imperialistični okupatorji., so padle. Slovenski .partizan se bori .na svojih tleh za osvoboditev vsega slovenskega ljudstva.
Kalko bomo praznovali naš veliki praznik? Pripravili se bomo, da ga proslavimo kar najlepše to najdostojnije. Iz vseh delov Slovenije prihajajo poročila o pripravah ze velike ljudske tabore, partizanske marše i.n tatopireinja. Slovenske ljudske množice se bodo zgrnile skupaj ter praznovale svoj praznik s številnimi prireditvami. 22. julij je praznik tudi tukajšnjega delovnega človeka in vsii žefliitdo, da bi v svojem prazniku ne zaostajal za ostalimi deli našega naroda. Nage frontne organ,iizacije imajo pai-ago, da k pr.oislavam pritegnejo vse poštene ljudi, .partizani, da nastopijo s celotno svojo organizacijo, naša prosvetna društva .pa, da poskrbe, da bodo imele vse naše prireditve čim lepši kulturni program.
Od proslave nas loči le še .nekaj
dai.	Mladinci to mladinke, možje in žene, delavci, kmetje ter delovna inteligenca, ne zamujajmo miti trenutka Y pripravah za 22. julij, ki je praznik maše ljudske revolucije.
Prav zadnje čase se italijanski imperialisti v mas posebno močno zaganjajo, prihajajo na dan z iredenti-sciičiraiimii zahtevami, že zopet kričijo o ita,li jamstvu dežel, ki niso bile nikdar italijanske. Ob priliki našega velikega praznika bomo svetu zopet povedali, da ne maramo povratka v stare čase, da smo pripravljeni z vsemi sredstvi braniti pridobitve ljudske revolucije.
SESTAL SE JE IZVRSNI ODRON 0HR02IE61 ODBORA SIRU
VATIKANSKE
Alojzij Stepi,n,a,c je bil svoj čas zagrebški .nadškof a obenem tudi strasten .pobornik vseodir,psujoče rimske cerkve. .Kot tak j,e mislil, da ga je v zadnji svetovna vojni naravnost B.oig poklical, da pripelje vse državljane, ki jih je nesreča zajela v Pa-v.cljčeve.m kraljestvu žalostnega spomina, v okrilja1 svete katoliške cerkve. Zato njegovi iriegain.jačii reisio uporabljali samo arih sredstev, ki mu jih je priporočala, njihova vara, marveč ,ogenj, iln maž, katerega so ntu zatiranj evali ne ■ to pisani zakoni kulturnega človeštva, marveč tudi njegovi pradavni učitelj:. Tako je prišel močno, .navzkriž, z..zakonom ter se moraj iprod njim braniti.
Toda njegovi .nadrejeni si niso dali tega inikdar dopovedati. Zaman je bilo vse dokazovanje. Škof Steipiraac zanje ni smel biti kriv, saj kako naj bi bil kriv škof, ki je na ovoje vzvišeno mesto postavljen naravnost od boga. S tem bi se zamajala vsa zgradi ba svetovnega kierikal zma. Vsa o-gromna propaganda se 'je vpregla v svoj reklamni-voz in kamor je le malo še segel njihov (glas je' uporno ponavljala geslo: ste,pinne mora ven. Stepinaij mora ven, dasirav;no je -ta živel v zaporu približno tako, kot je živel prej doima, j® da inj imet nekdanje politične moči ja oblasti.
Jugoslovanska vlada je, zaradi tega mislila, da bo naredila Vatikanu posebno veselje in uslugo, a,ko mu sedaj, izroči škofa Stapifaca, da si .iz njega zgradi orai isteber, na katerega bi postavil svojo vesoljno streho; Za.to mu ga je začetkom junija, pofvjidua -creda pod .pogojem, da si ga vzame, ker v Jugoslaviji ne bi imel več kaj delati. Toda na. veliko začudenje vseh treznih ljudi je Vatikan odgovoril po enem mesapu .razglabljanja, da ^k0fa Stepinca noče prevzeti zato, ker bi s tem baje pfizrial, do je, bil. po, pravici obsojen..
Vatikan gotovo ni poklica,n, da bi razsojal, ako je bila sodba izrečena v neki tuji državi pravična ali ne,
in pomeni že tako stalšče samo po sebi nedovoljeno vmešavanje v tuje zadeve. Zato as Vatikanu, kakor je pokazal njegov sedanji odgovor tudi rie sre. Njcimu je tudi vseeno ali je škof Steipiraac prost ali v zaporu, ako ga ne more uporabljati kot svoje politično orodje. (Pač‘.pa koristi Vatikanu tak Stepi,nee, okrog katerega lahko plete svpje, .protiijuisonjovanske mahinacije. In zato mora ostati tudi Stepiinc še dalje v zaporu, da bo imel Vatikan .ratzlog na tem graditi svojo .proti jugoslovansko gonjo in kovati svoj politični kapital, češ: glejte, kako v Jugoslaviji preganjajo vero.
Igra je prozorna!
Kratke vesti
S Koroške je odpotovala prva skupina 130-ih .avstrijskih otrok, ki bodo prebili svojo letne počitnice v Jugoslaviji. Druga skupina bo odpotovala i.z Avstrije 2. avgusta.
Poročajo, da so tudi koroški Slovenci povabili jugoslovanske otroke, da bi preživeli ipočitnjce na Koroškem. Tako je včeraj odpotovala iz Slovenije v Avistrliljo prva skupina 35-ih pionir jev,
*
12.600 mladincev Ljudske re.publ.ike Hrvatske je do sedaj sodelovalo pri gradnji železniške proge Dcuboj—Banjaluka. Večina mladincev so srednješolski študentje, okoli .3000 .pa je .podeželske mladine. Iz raznih krajev Seavrine Hrvatske bo te dni odpotovalo nadalljinllh 2.700 mladincev.
V tetoši jem letu bodo popravili ceste v Istrskem, okrožju. V koprskem okraju predvideva plan obnovo im popravilo 179.500 kvadratnih, metrov cest. Do zdaj so poipcttnoma obnoviili asfalt
n.a cesti Škofije—'Sečovlje, prihodnji teden pa bodo končana dela na cesti Piirant-iPprt.araž.
V .bujskem okraju dodo ta mesec zaključili dello na .casti .Portaporton— Buje—K a Manij a, klii je Idoiga 24 km. Tu bo obnovljenih 150.000 kvadratnih metrov asfalta. Izvan plana, pa so dela na rižanski, cesti, ki jo gradi .podjetje »Slovenja ceste« iz. Izubijane. Ža izgradnjo te čgste je potrebnih 650.000 delovnih ur, kar pomeni, da bi moralo delati 350 delavcev šest mesecev.
9. julija je bilo na sedežu okrožnega odbora SIAU .izredno zasedanje, ki so ga sklicali izaradi diskusije raznih političnih in gospodarskih vprašanj.
Prvi je .govoril tov. Julij Beltram, predsednik okrožnega odbora, ki je prikazni več političnih aktualnosti notranjega in. .zunanjega političnega značaja, .poudarjajoč deajtvo, da dobivajo zadnje čaise vsi vojnohuj,skači težke udarce.
Ko je tov. Beltram govoril o vprašanju STO, je poudaril, da je treba paziti na razne politične tendence posameznikov v zvezi :s tem vprašanjem, ki v današnjih časih utegnejo biti vsekakor tudi škodljive. Nevarnost teh .političnih tendenc je predvsem v tem, da gire tu za nekatere politične principe, ki so izgolj zapeljivi in zaradi tega je potrebno prepričevati naš.e ljudstvo o nevarnostih teh tendenc. V nadaljevanju je tov. Beltram rekel: »Mii smo .odgovorni, da pojasnjujemo našemu ljudstvu vsa tozadevna vprašanja in da vodimo pravilno .politiko. Resolucija, ki je bila objavljena v »Progressu« vsebuje politično koncesijo, ki jo ne moremo
sprejeti, ker je zapeljiva lin ki bi lahko utegnila pustiti -na cedilu naše demokratične pravice, ki smo jiih skovali
v narodnoosvobodilni borbi,«
Ob zaključku svojega poročila je tov. Beltram podčrtal potrebe tesnejšega sodelovanja z osnovnimi organizacijami, da ise bo na ta način demokratičnost vodenja gospodarstva še poglobila, da bodo pni upravljanju sodelovale najširše množice.
Tov. Jure Makovac, sekretar okrožnega odbora SI.AU, je potem govoril o organizacijskih vprašanjih in .pri tem v kratkih besedah prikazal, razne pomanjkljivosti piri delu, ki jih bo treba v bodoče za uspešnejše delti odp.ra,_ viti.
S
Kot kaže, bo japonska mirovna pogodba sklenjena v najibliižji bodočnosti in Japonska bo zopet postala polnopravni član v krogu držav. Zadnje, vesti vedo povedati, da se .bo začela konferenca za sklenitev japonske mi-rovine pogoidbe v začetki septembra. John Foster Dulles, posebni! pooblaščenec .predsednika Trumana, je nam. reč sporočil županu San Francisca v Kaliforniji, da bo prva seja te konference v tem mestu od 4.—8. septembra.
Združenim državam Amerike se mudi in bi hotele čimprej rešiti to vprašanje, da bi tako ustvarile ravnotežje na Daljnjem Vzhodu. Računajo z Japonsko kot bodočim važnim vojaškim in gospodarskim faktorjem, ki bo odtehtala izgubo Kitajske ter bo protiutež proti sovjetski napadalni politiki na Daljnjem Vzhodu.
Amerikanci bi radi videli dobro oboroženo ini močnio. Japonsko. V tej zveai je zanimivo pogledati, kakšno je stališče važnejših japonskih političnih sitrank do oborožitve. Ves čas po vojni so bile najširše plasti japonskega prebivalstva nasprotne vsaki ideji, da bi zapet vzpostavili japonsko armado. Starejše generacije, ki so živele zadnjih 20 let pod .pritiskom režima, ki so ga vodili japonski mili. taristi, so vprašanje zopetne oborožitve prav tako odklanjale kot mlajše generacije, ki bi bile neposredno prizadete in bi morale služiti vojsko. Celo japonska ustava iz leta 1946 pravi, da Japonska za zmeraj odkla. raja vojno kot sredstvo za urejevanje mednarodnih sporov. Člen 9. ustave pa pravi, da ne bo imela Japonska v bodoče pod orožjem nobenih čet. Zadnji iporaz. j.e namreč vzbudil v japonskem ljudstvu velik Odpor proti militarizmu, ki je po mnenju Japoncev odgovoren za naj večji poraz, ki so ga doživeli v zadnjih tisoč letih svoje zgodovine.
Do začetka korejske vojne je bila ideja »večne neutralnosti* globoko zasidrana ne samo v političnih krogih, temveč .tudi v japonskem ljudstvu. Toda po severnokorejskem napadu se je začelo doslej enotno mnenje Japoncev o oborožitvi in o zopetni vzpostavitvi armade spreminjati. Tako je izjavil sedanji ministrski predsednik Jošiida, ki je bil doslej goreč pristaš ideje večne nevtralnosti, v začetku letošnjega leta, da v zvezi z nevarnostjo napada ne fai Japonska mogla ostati nevtralna in da bi mi-' revna pogodba bila brez smisla, če ji ne bi dala pravire, da - • branj. Pozval ,p,a je člane v oje Obé.-aWe stranke, naj bodo zrn; šanju, da ne bi razburili jan nò m e-n.je v nekaterih državah, v jtrvi vrsti v Avstraliji in v Novi Zelandiji.
V nasprotju z zelo previdnim stališčem ministrskega .predsednika liberalne stranke pa zastopa demokratska stranka bolj odločno stališče, da mora Japonska dobiti čimprej svojo lastno armado. Ta armada bi imela nalogo braniti japonsko otočje in njegovo zelo izpostavljeno obalo ter naj bi štela 200—300.000 mož. Stroški za vzdrževanje armade bi. znašali lOVi sedanjega proračuna. V programu demokratične stranke pa ni vzpostavitev mornarice in letalstva in naj
bi se Japonska v primeru napada obrnila za pomoč Združenih narodov in Združenih držav Anjerike.
Socialistična Stranka, ki j.e ena najmočnejših strank pa mi enotna v tem vprašanju. Levo krilo je odločno proti vsaki oborožitvi. Sredina stranke zastopa stališče, d.a bi oborožitev Japonske bila protiustavna in da bi po visej' .priliki vadila do tretje svetovne voljne, ker fai japonski sosedi — tu sta mišljeni Kitajska in Sovjetska zveza — videli v tem oživljen]« jatponske faš'stične napadalne politike. Zopetna oborožitev bi tudi vodila v popolni’ gospodarski propad, ker bi bilo potrebno zvišati davke od -30—50°/», Če tai hoteli nakupiti moderno orožje. Sredina socialistične stranke predlaga, da bi Japonska sklenila celo vrsto nenapadalnih pogodb s svoj'mi sosedi. Zmerni krogi socialistične stranke pa smatrajo, da Japonska po sklenitvi mirovne pogodbe ne more ostati brez obrambe, ker bi že to dejstvo saimo vabilo napadalca k napadu. Njihovo stališče je, da bi napadalne pogodbe ničesar ne pomenile in zato predlagajo, da bi bilo treba organizirati obrambo japonskih obal, toda v omejenem obsegu i.n da bi se bilo treba nasloniti na Združene narode.
Zanimivo je stališče japonskih razumnikov, ki povečinli odklanjajo o-borožitev im to predvsem zaradi gospodarskih vzrokov. Prejemki japonskih intelektualcev so tako nizki, da bi že deset procentno povišanje proračuna,
k.i ga predlaga demokratska stranka, prineslo tako znižanje življenjskega standarda, da bi to zanje več riè bilo znosimo. Zato so proti vsakemu oboroževanju, dasi niso po večini pristaši komi.nfor.mistič.ne stranke.
Japonci danes želijo, da bi lahko nemoteno delali in da bi lahko z ostalim svetom živeli v m!ru. Ni jim več za kakršno koli novo vojaško pustolovščino. Toda želijo, da jih tudi diruigii pustijo v mitu in zato dobiva gibanje za zopetno oborožitev vsak dan več pristašev.
POGODBA MED AMERIKO, AVSTRALIJO IN NOVO ZELANDIJO
Iz Washington a poročajo, da pri varnostni pogodbi, ki. jo bodo sklenile Združene države Amerike, Avstral ja in Nova Zelandija, ne gre kot .pri Atlantskemu paktu za vzajemno ip avtoma .sko pomoč. Ta pogodba predvideva H: noKvetovaia.ie med temi tremi drža-
và-rp'! ' n.	a Paiciiikiiì. DamijšO.a	pa vsa-tem*
	pi0&G$S3q, da izvede	ijkvepev ikà
		
vè ISO	s e spio-r a a uim e le za	iiiiSitariQ.VtftejV'
	a ■ xftfcy "età? • atoss 3 «:	-'•àfrora. * p<^
godba je stalnega značaja il;n ne vsebuje1 nobene klavzule, ki bi omujevaia dobo njenega trajanja.
Temu dogodku predpisujejo v.eltko važnost, ker sta .prvič v zgodovini britanske skupnosti dva britanska dlomi-njana sklenila! pakt s Združenimi državami. Amerike brez Velike Britanije. Pobudo za pogodbo sta dali Avstrah-ja in Nova Z^lafiidija, ki. s^ta zaprosili Združene države Amerike za garancijo .pred cfanov-o japonske nevarnosti. Značilno je tudi, da se.pogodba sklepa tik pried miirqivo pogodbo z Japonsko.
Oči. vsega, sveta so uprte v Kesong, kjer so se sestali vojaški zastopniki vrhovnega poveljstva si.l Združenih .narodov in zastopniki Kitajcev itn Severinih Kioinejoev.
__ ^	^	•" I
Kmetijska šola pri Kopru — Središče našega naprednega kmetijstva
Sedaj bo .pa prav gotovo šilo! Ka-labrežl im Sicilijanci so se zarekli, da morajo »osvoboditi« Trst, napihnili so se kot žabe in vekajo v .rimsk. zbornic! na vse protege, računajoč, da se bo kar ves svet vida],, kakor so se oni leta. 1943, kadar spirožijo še oni svoje propagandistične mežnarje. Iimajo pa V svoji orožarni še novo strašno o-rožje, namreč, da bodo kar odpovedali nedavno mirovno pogodbo, s čemer iVusHjo gotovo na novo .iti. v vojno proti vsem onim državam, proti, katerim so se skoraj do včeraj tako. junaško borili, da je malo manjkalo, da jih n'so spravili v svoj nenasitni fa-šiističmo-imiper.ialistični Žakelj.
Torej Sicilljanuu to Kalabrežu Luciferu in Palaezolu, za katera bi bilo tmiogo pametneje, da ibi za svojo ožjo domovi.no iskala, življenjski prostor v Afriki-kot pa v Srednji Evropi., ker jim je prva mnogo bližja kot slednja, se je naenkrat zazdelo, da ljubljena madre zadnje čase n.e vedri I.n oblači v daljnem Trstu v onem lepem hladu 'i:n z ono sigurnostjo, kot nekdaj. Vsa stvar .se jima zd.i nekako sumljiva in kaj, ako ne to: ti stari njihovi t.ekmeli Angleži, katerim so še nedavno s tako, vztrajnostjo 'hoteli odnesti izpred nosa Malto, .navsezadnje le ne spoznali pravi .pomen njiho^
--'j ' "ii
REŠEVALCI IZ SICILIJE
ve nove velike ljubezni, v kateri se kar cedijo, kadar gre zato, da kaj dobijo ali vzamejo, ter malo obrnili jadro in zapluli v nove neenane vode. Ze ob sami misli na to, se južnjaškim pobornikom .iredentizma od groze kar j.eže la^je. Zakaj pa naj bi sicer ti kar naenkrat sklenili, da Karačija v Rimu ni več,ipr'imeirrao sodišče, da bi v najvišji. stopnji reševalo tržaške spore, a poje® tega so baje zadnje čase še, neka druga znamenja na tržaškem političnem imabu, .ki si jih preroki .ire vedeževalci svete iredente ne znajo prav'dobro'tolmačiti, Tam.se celo šušlja, da zavezniška oblast ne sliši več prav rada, da se ob vsaki pasji procesiji na dolgo vrti lajna o ljubeči mater:, ki zaskrbljeno čaka hčerko. Mi àlm ne bi mogli zameriti, ker počasi postane vsaka še tako lepa pesem zoprna, ako jo le preveč ponavljaj», tfaj Sele, če je že od vsega začetka topima, kakor sp zoprne šovinistične ode. Toda vsak očividno tega ne raizume i,n med te spadata tudi Lucìfero in. Palazo. Ko jih je .popustila potrpežljivost, sta udarila, s pestjo ipo mi-
zi, češ .kaj pa api ta že itak ne preveč mladi zunanji minister in ne ukrene vse potrebno, da bi, te grde Angleže in Američane prisilil, da ai dali, kar so tajko1 lepo obljubili v on..h časih idile iz Tisoč im ene noči.
Gotovo predolgo jih je pustila naklonjena zavezniška oblast v Trstu u-dajati se (prijetni domišljiji, da je 'Črst' Italija. A da. sp se tak» trdovratno zibali v tem sanjar n j en ju, je nemalo pripisati tudi njihovi nepismenosti, ker bi sicer že davno, čitali v mirovni pogodbi črno na belem, da Italija njma več kaj .Iskati v Trstu. Zakaj
bj.'sicer ta dobil zveneče ime »samostojnega« ozemlja, ako ga je mislila madre. Italija, še naprej tako ljubosumno čuvati v svojih bohotnih nedrih. Zaman iso zaradi tega učenjažke akrobacije raiznih ireideretiBtičn.jh u-menfkov, ki bi se naučili, če bi jim n aložili n j ihiovli r aščstoy.ski netogada j alci plesiaiti. tudi P» vrvi, ako toi to služilo v zabavo mednarodnemu občin-tvu, da bi z svojimi laži-nauki dokazali nekaj( kar .se ne da. Zato j.e sedaj, ko si je začela utirati pot , resni-
ca,	razočaranje tem večje. Namesto da, kličejo na pomoč svoje odgovorne državnike, da ipr.ekličejo nekaj, kar so včeraj podpisali i,n zatajili to, kar so še včeraj priznavali, bi napravili mnogo pametneje, da sežejo v roke svoji sosedi in so ji hvaležni, ako j m lahko odpusti vse zlo, ki so ji ga v zadnjih desetletjih naredili,, nego da se napihujejo v svoji .nekdanji kolonijalni mogočnosti, o kateri sami dobro vedo, da je šla za večno v grob s ducejem in, cesar jem vred.
. Ves trud šovinistične kakor tudi Službene Italije, ki daje vsak dan nove dokaze, da so ji iredentistične utvare mnogo bližje, kot, ipa je mirno sožitje s sosedno Jugoslavijo, je prazen. Prej ali. slej bo le treba iti po poti politične stvarnosti, ako hoče imeti Italija mir doma in svoj položaj v družbi narodov. Ker s svojim zastarelim družabnim ustrojem, svojim reakcion.arrao-klerjkalnim vod-šivom in kominifarmistlčno bulo na svojem političnem telesu si pač ne more domišljati, da bi z grožnjami i,n ustrahovanjem ostvarila svoje šovinistične in. iredentistične cilje, zlasti še, ako je zato treba pobude iz daljnje .Sicilije i.n Kalabrije.
MEDNARODNIH POLITIČNIH —- DOGODKOV
Kakor smo že v našem prejšnjem iPregtedu omenili, je začetek pogajanj za ustavitev sovražnosti vzbudil veliko pozornost ipo vsem svetu in lahko trdimo, da je to glavno zarijmanje, ki ga obravnavajo ne samo Vsi, listi, tako na zapadu kakor na vzhodu, temveč o njem razpravljajo vsi politični (krogi in na splošno vse svetovno javno mnenje.
Poudariti moramo, da se je vse miroljubno človeštvo ireisno balo, da se b,o iz korejskega koinfflikta parodila tretja svetovna vajina im .prinesla svetu novo, še straaraejšo katastrofo, kakor je bila zadnja svetovna vojna. Zato ni nič čudnega, če se vsak posameznik zanima, kako se bodo končala Pogajanja v Beasoinigu, ali bo prišlo defiin.itvirao, (do miru ma Daljinam vzhodu, ali bodo tpa imperialistične velesile nadaljevale svoj» poiliitiiko osvajanja in podrejanja matih narodov ira držav svojim interesom.
Ko so najavili, da so Sevemo-karej-ci in, Kitajci sklcin,ili sprejeti ponudbo o prenehanja ognja, so sc vsi ljudje, ki želijo, da bi prišlo čimprej dp miru, oddahnili!. Prav Koreja je dokazala, kako si svet žeili miru in da se ga me da zapeljati z nobeno propagando in obljubo.
Ne bomo podrobno opisovali formalnosti o pagajanjih z,a, premirje, pač pa je važno .dejstvo, da so vojskujoče se sile ma Koreji, prišle do prepričanja, da je v .interesu človeštva bolje prenehati s pogubno vojsko, ki ne’ prinaša koristi ireobememu.'
Po zadnjih vesteh iz Kesonga kaže, da pioig.aj.anja potekajo v prijateljskem duhu in da bo v resnici prišlo, ne satno do premirja, temveč tudi mirne ureditve vseh vprašanj Daljnega vzhoda. Želeti bj talilo tudi, da fai m.ri miiren. način reš' ;1JI tudi ostala pereča vprašanja v Evropi, zlasti pa vprašanje Nemčije, mirovne pogodbe z Avstrijo in druge zadeve, ki ustvarjajo napetost v sive,tu.
Zelo pereče vprašanje, ki vznemirja svetovno javno mnenje je tudi Perzija, kjer je prišlo do takih odnosov z Aingilij», ki pretijo mirnemu, sožitju fned narod". Prišlo je celo tako daleč, da so številni diplomatski opazovalci v raznih ' evropskih prestolnicah omenili, da Perzija predstavlja drugo nevarno točko maye svetovne vojne'.
Iranska vlada je namreč sklopita, da ne pfoipusiti v nobenem prti,menu angleškim zahtevam. Preprosto povedano, hočejo biti Iranci popolni lastniki svojih bogastev, kar je tudi njihova zakonita pravica. Res je, da sp Angle-
ži vložili velliikanske kapitale v čnpaL ne naprave, itpda to niso napravili iz mekih Človekoljubnih nagibov, temveč enostavno zaradi trgovskega računa. Verjetno bodo Angleži morali upoštevati želje iranske vlade iin se prilagoditi novim, razmeram.
Srečni toodo lahko, če bodo mogli izvleči vsaj nekaj (koristi potom raznih diplomatskih manevrov, posebno s pomočjo Amerike. Trenutno pa lahko poudarim», da j'e napetost med oberrfa državama še vedno velika, toda me v taki meri, da bi se iz nje lahko porodil oborožen konflikt. Te dni bo prišel v Teheran poseben Trumanov odposlanec Harri,man, ki .irnia nalogo posredovati med Londonom iin Iranom.
V	Franciji že od šestega jultja zaseda skupščina, ki je 'bila 'izvotljena na državnih volitvah 17. junija. Rezultati volitev so dokazati, da se struktura političnega življenja v Franciji v zadnjih nekaj letih mi mnogo spremenila, toda poudariti moramo, da so se ekstremisti precej uveljavili. Zato je danes strankam vladne koalicije težko sestaviti čvrsto vlado, ki b:i predstavljala težnje večine francoskega naroda. Za novega predsednika skupščine je bifl izvoljen star radikal Eduard Herript. Quaulltlejieva vlada je dala ostayko iin/sedaj predsedipjk republike Auricil vrš: posvetovanja z raznimi nredsltaiVinifci poli'tiiSnih skupjin, da bi prišlo do septave nove vlpde1, ki bi vodila francosko .notranjo in zunanjo politiko v sedanjih težkih časih. Kdo bo dobil lcončnii mandat aa. sestavo vtade, še nt zinano.
V	Ita,liji so ipa začeli sipet široko protijugoslovansko gonjo, v katero so se vpletle, tutì'i. vladne osahnositi z De Gasparijem na čelu. Kadarkoli se de-moknistjainska vlada nahaja v škripcih, nastopi v javnosti s tržaškim vprašanj, etn, da hi tako spet pogrela šovinistične iin 'iriedianitištične apetite fašistično, vzgojenih, pristašev. Zadnje d,ni je sam De, Gasipori imel daljši govor, v katerem se je .izkazal kot voditelj i,n. '.naslednik italijanskega cunjastega imperializma. V svojem govoru je poudaril, da danes Italija zahteva Tržaško ozemlje iln še marsikaj, za kiar Se zaveda dobro, da nima nobene pravice. Toda to je demokristjanski vladi potrebno, ker se hoče vsaj potom iredentistične .iin ,imperialistične demagogije obdržati ,n.a oblasti.
Jugosiovaniskli tisk je na to kanjpa*-nijo dostojno odgovoril iin poudaril, da si današnja Italija s takim postopanjem .nie želi miru med narodi, obenem je .poudaril, da, se s takimi metodami. in,e da zastrašiti jugoslovanskih narodov, ki so ■ odločeni branjti svoje ozemlje, pa čeiprav to ne ugaja novim italijanskim Mussolinijevim naslednikom,	‘ '
Stran 2
Kakšni so bili šolski uspehi pri nas
k Pred dnevi so se zaprla vrata šolskih poslopij vseh vinslt šol v našem okraju. Tik pred zaključkom šolskega dela upa je bila uiradna konferenca u-■Čiteljstva, na kateri so obravnavali ';t nekatera pereča vprašanja. V ospredju dnevnega reda eo bila vsekakor " vprašanja, ki zadevajo učne 'iln .vzgojne uspehe otrok osnovnih šol, pa tu-■ di velika razlika v .znanju, ki ga prikazuje ocenjevanje v razredih osnovnih :&oI v nasprotju s petim: razredi, osemletk ali nižjimi- razredi gimnazij.
Ni in ni možno zanikati, da prihajajo otroci po dovršenem četrtem razredu osnovnih šol s sicer zelo dobrimi spričevali v prve razrede gimnazij ali v pate razrede osemletk, nimajo po potrebnega prav osnovnega znanja, da ibi nadaljnje; delo bilo uspešno. Velika večina otrok, ki je prinesla iz osnovnih' šol odlična ali prav dobra spričevala, izdeluje v gimnaziji celo z zadostlmim ali dostikrat tudi z nezadostnim uspehom. Kje je vzrok?
Pa ipoglejimio! Vzroke slabemu znanju 'In napredovanju v učenju otrok nam je iskati v šoli, doma in v odnosih ljudi, predvsem staršev do otrok in Solle,
Zavedati se moramo, da bo napredovanje učenja otrok, v gimnazijah m višjih razredih osemletk .uspešno le, če bodo prinašali otroci iz razredov osnovnih šol trdno podlago s kvalitetnim znanjem. Tega pa doslej ni bito. Učlno snov bo sicer predelavah, niso si je pa dovolj utrdili in tudi ocenjeni .niso bili stopnjam pnimermo, dovolj kritično im. strogo. Rrakaršnjo na-vedbo nam potrjuje statistika ob zaključku .prvega politeti a v pravkar zaključenem šolskem letu. Ob polletju je .bilo v četrtih razredih osnovnih šol ocenjeno tri četrtine otrok, v petih razredih osemletk ali prvih razredih gimnazij, pa komaj ipold polovico s pozitivno oceno. Sklepamo lahko popolnoma upravičeno, da. so n.a gimnazijah im osemletkah ocen je vali otroke
v pogledu znanja mnogo stvarne j e in da je bila slika uspehov v primerjavi u učnimi uspehi v četrtem razredu osnovnih šol mnogo realnejša. Nujno je, dia je v pogledu zahtevnosti po temeljitejšem znanju v vseh raizredih osnovne šole .moralo priti do spremembe .En zaostritve zahtev. No in o-■menjeno zaostritev so izvadili v drugem /polletju. 'Pri nekoliko ‘strožji presoji znanja otrok, amo dobili v četrtem razredu ob zaključku leta le šestdesetodstotni učni uspeh, povprečje vseh razredov osnovnih šol v okraju pa je 62%. .Prav gotovo Je, da znanje Otrok še vedno ni v popotni skladnosti z zahtevami učnega načrta, z vso verjetnostjo pa .pričakujemo, da bomo dosegi,i že v prihodnjem šolskem letu. Pričakujemo pa tudi, da bo povprečni odstotek pozitivnih ocen višji, kot je toil iletos. Vprašanje je še, zakaj je moral letos .pasti in to dokaj nizko odstotek .učnih uspehov. Ze od drugega iraiznetìa ipa dio četrtega ,n.i bilo znanje otrok v razredih enotno, ker ao prehajaM iz nižjih razredov v višje ituid.t taki: otroci, ki niso obvladali učne snovi, ki je nujna ikot osnova za posamezne razrede.
Naši odrasli, posebno še starejši ljudje po vaseh tako radi zatrjujejo, da znanje ni potrebno človeku. Casi, ko ni smel delovni človek misliti, ker je misli mesto njega njegov goisipodair-jzkouliščevalec, so minil'. Naša razvijajoča se socialistična domovina daje gospodarstvo v upravljanje delovnim ljudem, kar je najvidnejši odraz popoline svobode in sproščenosti delovnega človeka. Nekdanjemu gašpodar-jiu-izkoir.iačevaliciu je bito neljubo, da bi .njegov tlačan, 'najemnik ali podnajemnik ter delavec razmišljal. On .ni potreboval in. me tiipel ljudi, ki bi delali :s premislekom, potreboval je iekoriščavančevo telesno moč im de-lazmioižm.oiat. Znanje izkoriščanega človeka mu je pri njegovem Izkoriščanju bilo inievairno, ker bi mu iztrgalo oblast in z injio ugodno življenje v
DOPIS IZ PTUJA
Fiorir ji iz K®pr® i'm okrnimo LETUJEJO ¥ PTUJU
Šolsko leto je minulo. Dijaki ptaj-'• škrga dijaškega doma so se razšli. V domu je iživahno vrvenje prenehalo. Toda le za kratek čas. Dom je bil dotočen za kolonijo,. Ze je prispelo o-sebje iz .nalogo, da pripravi vse potrebno za nove stanovalce. Delo je šlo hitro od rok, vse so morali očistit: in aprati, vse urediti tako, da .se bodo naši nam še nepoznani otroci počutili najudobneje. Vsi smo 'bili radovedni, kakšn' bodo naši mali. Zanimalo nas je vse mogoče. Nekateri so trdili, da se ibodo težko sporazumeli, da bodo šle šipe in še marsikaj. Končno je le pri^eil da,n sprejema. Vsi simo šli na postajo, da jih tam pričakamo in pozdravimo. Vlak se je ustavil na postai, ji. Otroci iso izstopili. Sprejem je bil prisrčen., vendar tudi otroci niso bili prav Aič zaupljivi. Prtljago, ki so jo ptìaè&tt* s seboj, smo naložili na voz i.n j.iih vod Ti v dijaški dom, kjer jih je že čakala obilna večerja. Utrujeni so degli in zaspali.
Z novim dnem je dom ponovno oži-bivel. Zjutraj so se maši novi gostje razgledali po novem domu. Nekateri se niso mogli takoj znajti — ko so pomislili, na dom, na mater — so se jim " orosile oči. Toda to je trajalo le kra-1 tek čas. Po zdrav,niškem, pregledu smo
jih razdelili v skupine in vsaka skupina je dobila .svojega vod ča. Potem se je začelo pravo počitniško življe-, nje. Začele so se vrstiti igre, kola, pesmi, smeh. Naši mali so kmalu spoznali, da so ipr'išli meid ljudi, ki j,im hočejo nuditi vesele, lepe in brezskrbne počitnice. Nič več Be niso počutili tuje, veseli in zadovoljni so naši pionir ji. Vsak dan smo-si bliže, vsak dan so bolj prepričani, da je tudi lepa ptujska okolica del njihove domovine.
Otroci so zadovoljni s svojimi počitnicami. Kako foi tuidi me bili, saj jim je ljudska oblast preskrbela prav vse, ka.r jiih lahko telesno okrepča in duševno razvedri. Se mnogo lepega je pred njimi. Ogledali sii bodo okolico, spoznali se tooido z načinom življenja, z na-pori ljudi, spoznali s>e bodo z njihovimi uspehi, ki j,ih dosegajo v težki borbi za boljše življenje, spoznali, pa bodo tudi težave, ki jih morajo ipri tem premagovati. Ogledali si. bodo tudi zgodovinske znamenitosti mesta in okolice.
Pred .njimi iso še .izleti, na izletih igre, pravljice, smeh in še marsikaj. Tako bodo naši: mali gostje iz Slovenskega Primorja zadovoljno preživeli svoje počitnice i.n se .pripravili na novo šolsko leto.
PRAVNI SVETOVALEC
F.	L., KOPER.
VPRAŠANJE: Preteklo, je že v.eč kot diva meseca, odkar mi je zdravnik predpisal okrevanje na Gorenjskem, a do danes me. še niso nikamor klicali. Sedaj je toplo vreme in. ibi človek oid takega, okrevanja nekaj imie.1, med tem ko bo jeseni in pozimi deževno ter ibo takrat bivanje tudi: na Gorenjskem neprijetno.
ODGOVOR: Poz animali smo se n.a Zavodu za socialno zavarovanje (ZSZ) ter smo .ugotovili, da so Vam že pred mesecem dostavil: odločbo zdravniške komisije iz Ljubljane, s katero Vam je bilo odobreno 4-tedensko klimatsko zdravljenje na Jezerskem na račun Z1SZ.
Potrebno je, da o taikem .načinu zdravljenja .niakaj več napišemo, ker je to vprašanje., ki .zanima širši krog bralcev.
V	našem okrožju imamo samo eno okrevališče in to v .Savudriji, ki ,p.a
z'za naše zavarovance ne pride mnoigio v poštev. Naši zavarovanci imajo često potrebo tpo spremembi klime, narave itd. ker v tem primeru preje okrevajo .ter se bolj popravijo.
Imamo pa celo vrsto bolezni, za katere je .potrebno zdravljenje v toplicah ali v Slatenskih vrelcih. Takih vrelcev ipri nas ni in smo hvaležni Zavodu v Ljubljani, da nam gre tako na roko ter daje .ZSZ v Kopru na
Kako je prišlo do nesreče pri Štanjelu
V	.zvezi, is prometno .nesrečo v bližini Štanjela kjer .se je prevrnil tovorni avto iSTT 2058, last Kmetijske zadruge .iiz Izole je po uvodnih ugotovitvah organov Okrajnega poverje-iniištva Notranje uprave Sežana, ugotovljeno, da je do nesreče prišlo zaradi tega ker šofer ni poznal ceste. Ostrega ovinka v bližini Štanjela ni mogel .izvoziti čeprav je vozil z minimalno brzino. Soifer Prelac Jordan Iiz Izole je toll 10. t. m. priprt v Sežani iln fctega dne preveden, v Koper Ncjier je izpuščeni vse dotlej, dokler ne bodo ugotovljeni točni vzroki nesreče.
Pri, nesreči je izgubit življenje delavec Ulčiigiraj, medtem, ko so bili vsi ostali .laže ali teže ranjeni. Nekaj ranjencev so morali odpeljati v Vipavsko 'bolnišnico.
PUCE. — Mladimi bo na razpolago zadružni kamion za razne izlete.
Naša. mladina ni imela, možnosti, da bli, lahko podrobneje spoznala razne naše kraje v okrožju, kakor tudi v Jugoslaviji. Ker mladina čuti to .potrebo, je 'upravni odbor kmečke delovne zadruge v sporazumu z vsemi zadvuàn'lk! sklenil, da ho odslej naši mladimi večkrat na razpolago za-dniM isamk» za rame izlete.
brezdelju, zato mi podpiral šolanja in izobraževanja delovnih ljudi. Iznebili smo se izkoriščevalcev. Uipiravo gospodarstva Bo prevzeli in še prevzemajo v svoje roke delovni ljudje. Pri tern jie nujno pavda.riti, da za uspešen razvoj mi le dovolj fizična dela,zmožnost z vsem naprezanjem telesnih sil. Stremimo za bogatejšim in kultur me jšim življenjem. Za dosego zastavljenih ciljev mam je potrebno določeno znanje, ki nam Iga lahko nudi le šola.
2e v začetku smo nakazali, da nam ni iskati vzrokov za slabe učne uspehe le v šoli, temveč tudi izven, šole — doma ter v odnosih tj ud' do otr ok i.n šole. Le stasi so krivi, da otroci redno ne hodijo v šolo. Kolikokrat so v preteklem šolskem letu ostajali o-tiroci doma brez vzroka ali zamujali pouk za pravo malenkost. Pren.e-katerl oče iln. mati sta izkoriščata svojega otroka za telesno delo preko otrokove telesne zmagij.»vasti, nista pa u-(Vfiideila, da povzročata otroku škodo, ker mu odvzemata možnost pridobivanja .najosnovnejšega znanja. Med glavne vzroke slabih učnih uspehov in šibkega znanja otrok je šteti predvasm odpor starsev do šole in njihovo — nerazumevanje potrebe po reidneim in doseitdnem šolanju. Omenjeni glavini vzrok je zelo vidno izražen v .neverjetno visokem številu od otrok zamujenih .šolskih dni, ki znaša štirideset (tisoč din pol. Teda žie v teim visokem Stovilu še vedno ,n,i .zapapiaideno vse zamujanje šote in šolskega .pouka. Po naših vaseh je še veliko Ivančič Marij, ki je (stara danes komaj 13 let in bi morala hoditi še v šolo na Maliji, že preidi (dvema letoma p,a se je šla učit za šiviljo v Izolo. Oto ohido.hu k šivilji omenjeni otrok še n.i toil dovršil drugega razreda. Se v tern razredu je u-sipevala skrajno slabo. Otrok, ki že .v šoli n.i dosti znal1, bo vse, ka:r si je pio .učiteljevem prizadevanju pridobil, pozabit, predem bo dopolnil 20 let in v tej starosti me bo znal ne pisati in ne čitati. Četudi fai se otrok priučili Obir,ti, ne ibo mogel z uspehom napredovati. Ati njlsta kriva oče in mati, kar ,n,lista nudila obroku možnosti, da bi si pridobil tisto osnovno znanje, katerega ibi lahko šir.il in si ustvaril vse pogoje napredovanja v strdki, ki bi mu naj bila osnova boljšega življenja. S kakšnim .občutkom se bodo spominjali itaki ostnoci svojih staršev!
Obravnava neopravičenih izostankov je pokazala tudi starše, ki ne o-piravljajo roditeljskih dolžnosti. Svojih deset ali .enajstletnih otrok ne uismer-jajo, temveč jim prepuščajo 'svobodno voljo, če hoče otrok v šolo, ali ne. V Krkavčah, Sv. Petru in tudi v Marezigah so očetje ali matere, ki .izjavljajo, da otroka ne morejo odpraviti v šolo, češ, (da noče v šolo. Starši so poklicani Si, odgovorni, da svoje o-troke učijo' .in usmerjajo v življenje. Nuditi jim morajo tudi vse pogoje, da se otroci ras doto.ro .pripravijo, da, bodo nekoč, lahko koristni člani družbe. Mnogo staršev opravlja z uspehom svoje .haloge. Nepravilen odnos do o-,trok in do šole-nekaterih staršev zavira delo, če pa je večina zdravih naziraaj, se pokažejd1 uspehi in to prav vidni v šoli, kar se je na primer zgodilo pni otrocih četrtega, razreda v Marezigah. Kjdor mora pomagati šoli, če hočemo, dvigniti šoto in njene uspehe, pa ne le z rednim ,pošiljanjem otrok v šolo, temveč tudi s tem, da se doma pozanimajo za otrokovo delo v šoli. Po -potrebi naj se obroku tudi nudi pomoč.
Dokaj in preveč je po naših vaseh razširjeno min eni je o potrebi uživanja vina in sploh alkohola. »Vdino daje moč«, pravijo! Dejstvo pa je le nasprotno. Utrujenemu človeku alkoi-hol hitreje požene tari po žilah iin vsled tega trenutno me čuti tolike utrujenosti, posledice pa so v tem, da tako poživi],anj,e človeškemu telesu škoduje. Škodljivost uživanja alkoholnih .pijač je občutna predvsem ,prli otrokih. V Pomijam,u im Krkavčah so starši, ki dajejo svojim obrokom pined odhodom v šolo ipo pol intra vina. Razumljivo jie, dà se tak obrok mie moire pravilno in normalno razumsko razvijati ter da vied tega ne moire v šoli siediti z .uspehom. Zelo koristno bi bilo, da nana ob priliki- katerih naših zdravnikov olpiše razkrojevalino učinkov,a-‘nijie alkohola pri .naši mladini, ki je Šoloobvezna.
Vsakdo. Se je1 lahko prepričal, da znanje naših osnovnošolskih otrok nil zadovoljivo, zato je edino pravilno, da pokrenemo prav vse za izboljšanje učnih uspehov, praivlilno ipa je tudi to, da se bo stopnjevala zahtevnost do otrok v šoli, ki. naj jo podpre dom.
F. Vidmar
MONTINJAN. — Od zdaj se bomo več zanimali za gojenje vinogradov.
Zadnja leta po osvoboditvi smo skoraj visi bili zaskrbljen:. kako bo z nami kmeti, ker se naši pridelki niso več kot 'toliko uveljavljali. Pa ne zato, • ker smo jih preveč pridelali pač zaradi cen, ki so bile prenizke. Zdaj ob tem novem načinu trgovine smo do. bili veselje za gojitev raznih .povirt-nin pa budi vinogradov. Zdaj je sicer vino in mleko po 'precej nizki ceni, toda upamo, da bo naša. oblast uredila tuidi to. In mi .bornio imeli vedno več veselja obdelovati naša polja. Naš vaščan Parove! je prod leti začel »pašna,ti« z.a trte in so mu ipri tem pomagali štirje sinovi. Pa ga je nekdo zasmehoval, da zakaj koplje, saj ne bo utegnil uživati sadove teh trt. P.a je opustil '>:patš nanje«. Simiovi so mu šlii delait v Tirat. Ko pa je zvedel za novi način, trgovine, j,e spet začel misliti .na «paSnanje«. Iz T.rsta so mu spet prišli sinovi pomagat obdelovati polja. Drugo leto namerava saditi precej novih tort. Tudi ostali sosedje mu bomo sledili, keir verno, da bo to v našo korist.
LOPAR. — Tudi v naši vasi bomo imeli elektriko. Drogovi ao že • poskrbljeni, transformatorska postaja je tudi, že zgrajena pri Kav,a',licih in smo jo tudi! mi. pomagali, graditi. Prevažali smo kamenje in tako skupno s Sv, Antonimi delali za to postajo. Zdaj -nam še manjkajo duknj'e za postavitev drogov in. notranja inštalacija. Luknje smo vsi vaš,čarni pripravljeni narediti is prostovoljnim delom, samo da bo tudi v maši vasi nekdaj zasve-tali električna luč.
CENTUR. — Našo vaščanko je doletela nesreča. Vdova, je že it,oliko let, nima .nobenega kolt svojega štirinajst, lenfcga sima, ki ji .zdaj, kaj' pomaga. Ima siičer tuidi nekaj posestva in kravo je imela. Pa —ji kair lepega dne ni hotela več prežvekovati. Osem dni j,e oid tega,, ko jie vdova Marija Koren
POGOVOR Z MAREZGANI
razpolago v svojih sanatorijih, zdraviliščih in okrevališčih tolikšno število meist, kolikor jih naše okrožje rabil.
Predloge naših zdravnikov pošilja ZSZ na zdravniško komisijo v Ljubljano, da jih še ona pregleda ter da določi, katero zdravilišče ceroma okrevališče ali toplice so najbolj primerne za zdravljenje bolezni našega zavarovanca.
Po takem pregledu pošlje komisija eno odločbo zavarovancu, drugo pa upravi okrevališča, dia ta uprava sama poziva (zavarovanca, kdaj naj se javi na zdravljenje. Ulprava okne- ' v.ališ,ča drži evidenco .nad zavarovanci, ki so določeni za zdravljenje v njeni instituciji ter jih časovno kliče na zdravljenje, čim je kakšno mesto izpraznjeno.
Iz dosedanje1 prakse lahko sklepamo, da VaE boldo poklicali na okrevanje v enem mesecu.
Upoštevati ipa morate, da je prav sedaj v poletnih mesecih naval na okrevališča in to iiz razlogov, ki jih sam navajate.
Od »Piiljia«, 'kirižpotljia ,n,ad Babiči, sem jo .mahnil proti Marezigam, žgoče dopoldansko .sioince jie tako peklo, da so m' 'noge kar omahovale pod to neznosno vročino. Kakor n.alaišč mi je prišla iprav obcestna, orehova senca .pri K,rančih. S takim zadoščenjem sem se pod (njo ulegel na. obcestno »korona«, da tol malodane zadremal, če bi me ine s tega prijeta ega počitka zdramil Krmčan mirne obsipal z naj-raizličnejišiimi vprašanji; odkod, kako, kam, ,po kaj itd. Res čuden se ml je zdel na prvi pogled1, zlasti pa, da ga. radovednost tako tare. Pa mi je kmalu obrazložil, da se imenuje Bordon, mi ‘z roko pokazal na dom onstran ceste, pa ida hoče malo odpočit, ker ab talki sopari sie ,ne:s ,nie ida delati. »2e nekoliko dni je tako vroče«, se mi je pritoževal Bordon, .»da ob takih uraih Lezeš .najraje v senco. Pa kako zemlja .občutil to -soparo! 2jge, tako žge to sanice, (kakor v ,peklu! Ge n.as dež kaj kmalu ne zmoči, ne vem, kako bo z letimo!« je s tresočim glasom še dodal. Potem pa mi je še pravil, kako slabo se jie ipri ■ njih krompir obnesel, da ipa je grozdje lepo i.n itudj koruze, če bo še količkaj dežja., bo dovolj, žito so pravkar .poželi. Ni bilo slabo. Kmalu bodo začeli mlatiti in, kraha ne bodo lačni. Sicer miti doslej niso trpeli pomanjkanja, toda pri Manežganih je .navada, da, če me pridelajo doma, občutijo pomanjkanje, kakor si sami namreč razlagajo. Kaj jim, pa. moreš, če pravijo: »Doma si lahko privoščiš, kadar zaželiš. Ge pa nimaš, moraš v trgovino!« Morebiti je to nekoliko točno in prav. Vendar hi n,e smeli zaradi tega. biti tako trdoglav;, kakor so. ..Namreč zadružnega .gospodarjenja se šle po večini o-tresajo, čeprav jim zadružniki iz dneva v dan, ipokazujejo lepe uspehe, ki jih dosegajo. Saj so ibilii marežganski zadružniki lami med; .najboljšimi v našem okrajlu. .Za delovni dam so imeli 173 din, letos pa ibodo imeli še več, ker je .tuidi .letina boljša.
To sem hotel omeniti satno mimogrede, ker mb1 je stani,, nekoliko bolehav, a precej trmast Dragotin hotel prepričevati, da je kolektivno gospodarjenje bolj ina škodo kakor v korist siupmosti. Po njegovem mnenju, si vsak ne sme privoščiti počitka, kadar
ga .potrebuje, Piravi, ida moraj o starejši zadružniki prav tako delati kakor mlajši, krepkejši fantje,. Zaradi tega ne mara v izaidiruigo. P,a sem mu obrazložil. da. milkjleir mi zapisano, .niti v zadružnih pravilih ne, da. mora. star, onemogel človek datati ,kot mlad. Nasprotno, starčkom v .zadrugi niti delati ni treba ipa jih zadruga podpira s socialnim fandom, ki ga ima v te namene. Dragutinu pa noče to v glavo' iin da bi podkrepil svojo trditev jie dejal, 4a v zadrugi v Marezigah ne upoštevajp teh pravil. 2e pb štirih zjutraj vstajajo in. hitjjp /na,,polja. »:Pa ti delajo kakor živima,!« j,e še, /pripomnil, »Zame mi taka skupnost«. Potem je .’pragutio, ves utrujen, ker sl je pripravljali voz z «tato ropotijo, da bi popoldne .šel škropit trte, še rekel: »Nisem nasprotnik zadruge, le to me tane, da se zainjo ne morem odločiti!«
Tako ne misli na Marezigah o zadrugi le ; Dragutin, Večina ostalih kmetov na Marezigah tako misli. Borzam, ki dela zdaj na cesti, je prav tat ko potrjeval ijegioive trditve. Tudi kmeta Miškin in Stoka Jušt govorita vise lepo 10 zadrugi' iin, ida' jim gre prav, dia imajo konje, vole, veliko dobre in ro. flovitne zemlje, da lanska suša skoraj ni prizadela, mairežiganske zadruž,mike, saj iso prodali žita In drugih pridelkov, ki so jim ostajali, le da jih je malo in, da morajo zaradi tega več delati. i»Dela se ipa ne ustrašijo!« je dej,al Miškin. »Moj sin je tudi v zadrugi», je nadaljeval« iln vidim, kako dela i.n. kaj dobi od svojega truda. Ampak vsega tega n,e rn.or.em razumeti i,n mislim, da, če si saim gospodarim, je bolje. Pa pustimo to! Nočem reči, da ne bo prišel dan, ko bom tudi jaz za 'mojim sinom stopil ina zadružno pot. Ge bo v zadrugi bolje bom prvi, ki bom vstopil.«
Zadružniki iz Miairez'g že vedo, kaj je prav, Skoda, • da jih ta dan nisem našel doma,, ker so bili vsi na polju in mil nihče mi znal povedati, kje delajo, da bi se z njimi pogovoril. No pa gre kljub temu1 naprej dobra beseda o njihovem delu. Ostali kmetje pa kakor 'smo videli miiso tako trdni in odločitvi in Itafecsr-ekoč še visijo. Niso me za to in. mie za ono.
Zlasti so -nekateri) še bolj zaskrb-
ljeni zdaj, ko se ipri .nas uveljavlja ta novima,čin trgovine, ko že zdaj lire j ulje cene trg, tiorisj1 pomiudba iin povpraševanje. Dragotin je o tem dejal, da je 'to za kmeta korak naprej. Sam bo lato,ko zdaj, prodajal svoje ,pridelke, kakor bo mogel in znali. Da pa se pri. n.as ta način trgovanja šele utrjuje iin, d:a je zaradi tega še marsikaj pomanjkljivo. Ne le Dragotinu, niti Beržanu, Bordonu, Miiškinu, Stoku in. vsem Ma-režganom, ki sem z njimi govoril ne ■gre v glavo, kako to, da se je modra galica kar naenkrat podražila ad 22 ha 80 din za kilogram. Prav tako tudi Žveplo oid- .18 ina 27 /din kg. Sprašujejo se: »Ali se bo tudi vino podražilo?« »1P0 ceni, ki g,a kmetje danes prodajamo, se .ne splača gojiti vinograde«, mil je rekel Kuzmičev.Franc. »Po-tem p.a gai delavec me bo mogel piti, če mu me 'povišajo plačo«, je še p.r;ej zatrjeval Bordon, ko sva se pogovarjala o teh stvareh in ko jie zatrjeval, da bi bilo dobro ipovišati viinu ceno, ali pa dia jo urejuje sam trg, torej ponudba in povpraševanje. Visi Marežga-n.i so v tem .zelo zaskrbljeni. Kadar se kje srečajo, se suče pogovor samo o tem.. Vsak. pove svoje mnenje. Včasih se tudi skregajo. N,a sestankih pa ti nočejo ziniti. Najbrž je to vzrok, da v njihovi vasi ne gre vse prav kakor ibi sicer!
V Kopira sem .nekje slišal, da so Marezigami svojevrstni ljudje in zelo različni ipo značaju od drugih. Nekaj jim prav gotovo leži'na srcu. Zaradi tega jim .nekoliko pada korajža. Zadružni dom gradijo že štiri leta, pa ga še niso dokončali. Napeljali so .si sicer elektriko, ,n.i pa videti navdušenja mod tem. Prav tako so zamrle tudi drug,e dejavnosti v vasi. Poredkoma se mladina zbere .in Organizira prosto, zalbavo, saj imajo lastno godbo. Ta jo pa »špila« v druge vasi, celo onstran meje, v .Poipietre, Truške itd. Kaj se res ime morejo oživeti? Saj so bili do nedavnega tako složni. Zdaj kair naenkrat pa. tako. In to sami ’priznavajo. Nikomur pa ni mar, da bi bila svoj» vas -najbolj živa. Nočem s tem zatrjevati besede, ki sem jih o Mairežganih .slišal nekje v Kopru, ker ne poznam Mairežga.raov bolj kot toliko. Kiair sem pia napisal, lahko vsakdo opazi® če pride v Marezige
G.	B.
Na tržaških slovenskih šolah se je zaključilo šesto šolsko leto po osvoboditvi. Sesta obletnica, odkar delujejo slovenske šole v Teistu, j,e pomembna izlastii za osnovne šole-, kajti sedaj že prihajajo ,i:z teh šol učenci, ki so hodili samo v slovenske šole. Nedvomno ise to pozna tudi v srednji šoli. Tuidi sprejemni izpiti n.a srednji šoli so 'bili letos boljši kot kdaj prej.
.Splošni, uspehi v slovenskih šolah v Trstu so zadovoljivi. Opaziti je, da so se uspehi zdržema boljšali v nižjih razredih srednjih šol, ker so sprejemali vedno boljše učence iz osnovnih šol, medtem ko so, uspehi' v višjih .razredih še precej slabi. Ni čuda, saj. učenci, višjih šol še: nimajo za, seboj popolne izobrazbe- v materinskem jeziku. Gotovo ijm dela težave slovenščina in z njo budi dragi predmeti.
Pravo ipoldobo slovenskega šolstva bomo videli šele čez nekaj let, ko bodo otroci, ki, so se letaš priglasili k sprejemnemu izpitu, prišli do mature. Morda se ibodo ido tedaj v Trstu razmere v .toliko: spremenile, da bodlo lahko nadaljevali tudi visokošolski študij v materinem, jeziku. Ge to že ni le pravično, je povsem naravno in proti taki naravni .nujnosti se nasprotniki popolnega slovanskega šolstva v Trstu ne ibodo mogli .dolgin boriti.
'Letos se je priglasilo k sprejemnemu izpita v potentem roku okoli 200 otrok. V jeseni too še izredni rok za te izpite m so bodo lahko priglasili tisti, ki so iz zdravstvenih razlogov izostali prli Bolen tem izpitu.
Ob zaključku na slovenskih
šolskega leta šolah v Trstu
Spričo .raznih napovedi o padcu slo-neskiih učencev v osnovnih šolah, ki je občuten zlasti na podeželju, ker prihajajo v šc-io otroci, ki so bjli rojeni v najhujših letih vojne, je letošnja številka 200 kar razveseljiva. Ge pa pomi,s, no. da je bilo v samih petih razredih naših osnovnih šol na Tržaškem 840 otrok in da so po šestih osnovnih šolah tudi nadaljnji razredi ter da. je že precej otrok iz IV. razreda zrelih za sprejemni izpit, se nam dozdeva, da je šetvito letos prigiaše^ nih prvošolcev premajhno.
Kje naj iščemo vzrok, da se je za sedaj odločila le- pičla petina došolanih učencev ljudske šole za nadaljnji študij? Gotovo so v 'precejšnji meri temu krive socialme razmere, zlasti na (podeželju. Taki učenci res stanujejo doma v bližnji ali daljnji mestni okolici, vendar je vsakodnevna vožnja v šolo marsikomu predraga, i.n si je ne mare privoščiti. Tisti časi, ko so šolarji, naj si too kjrekoli na svetu, badili, po uro .i.n dalj v šolo, so najbrž za vedno minili. Današnji dijak je v primeri z nekdanjimi pravi goisipod. Zato pa vzroka, zakaj n! večjega dotoka slovenskih otrok v srednje šole, ne smemo pripisovati samo socialnim razmeram.. Veliko krivde za ta pojav je nai slovenskih starših, To krivdo bi
lahko izrazili z idveim.a besedama: nezavednost in nevednost.
,Ni dvoma, da se je narodna zavednost slovenskega človeka .n,a Primorskem po 1945 predramila 'iz 25-.Ie.tne otopelosti. iNaš človek se je zavedel, da je Slovenec, medtem ko je poprej živel po zaslugi fašizma popolnoma nenaravno narodno življenje: Ital.jan n.i mogel biti ne po božji me po posvetni zapovedi, saj ga je rodila slovenska mati, zaveden Slovenec pa ni smel največkrat po obeh prepovedih. Zato. se je zaprl sam vase, zaprl v svoj dom, kjer je vsaj brez večje nevarnosti lahko govoril svoj j:ezik. Gnev, ki se je kakor gnoj v r.an.i zbiral v njem,, je bruhnil, na dan, v dneh vsenarodnega upora .proti ‘tlačitelju. Vendar je v ,premnogih ostalo nekaj čr.nogledno-sti, ki jo je raznar.odcval.ee vcepljal v naše duše že: .pred fašizmom in jo hotel dokončno vcepiti v tistih 25-ih letih. Krašovec, slovenski Tržačan je rojen le za težaka, šepeta ta zlobna Črnogledost» primonskie Neže le za mlekarico, perico in služkinja. To črnogledost je vzgajata v nas prekanjena raznarodovalna nasilnost že od tedaj, ko se je začel boj za slovensko šolo n.a Primorskem. ,N,i čuda torej, če je še nismo popolnoma preboleli. Se da^es ni .malo slovenskih staršev, .ki si mislijo, .da se skoro he, sEodobi, da bi
jiim sin ali hči hodila v šolo, ali kvečjemu naj bi. napravila nekaj razredov te ali one srednje šole1, potem naj gresta Iskat dela. Kako zgrešeno ravnajo taki starši, ki zapirajo otrokoma vrata do izobrazbe v materinem, jeziku, sami spoznajo šele takrat, ko tudi njihovi otroci uvidijo njihovo napačno mišljenje in jife očitajo, a žal, navadno je že prepozno.
)Le majhen del je še tistih slovenskih staršev, ki dajejo otroke v tuje šole. Glavni razlog za to jim je skrb za bodočnost. Nikoli ni bil strah pred bodočnostjo otrok, ki hodijo v slovenske šote, 'tako prazen, kakor je prav sedaj. To dejstvo ,pa . ne bi smelo biti glavni razlog, da ima vsak slovenski otrok pravico zahtevati izobrazbo v materinem jeziku, kajti le ob taki izo-1 hrazbi bo vzraistel v pravo osebnost, le če bo vsiidran v svojo .narodno tradicijo, se ne ibo čutil izkoreninjenega za vse življenje, ne bo zagrenjen izgubljenec, ki ga tudi tuja izobrazba ne bo mogia docela .pritegniti, saj vendar vemo, da kri ni voda, in ta kri se je preidi .njim pretakala že iz roda v ,roid. Ali je torej naravno, da se ji odpove in celo ne samovoljno pač pa po slepi volji staršev? Hudo je, če ■starti 'S' Vi o otroke, reicimo1 v zakon zaradi dobičkarstva,, koliko huje je. če gg silijo, inajj zataji nje. in ves svoj
to opazila pri svoji kravi. Poklicala je veterinama, ki ji je rekel, da je ze prepozno. No. im ibako je morala nesrečna Marija gnati svojo kravo v klavnico zaradi te bolezni. Velika nesreča je to zanjo, kajti krava ji je koristila, ker je idaijala mleko tako, da si je s tem lahko nekoliko poma» gala,
KOSTABiQNA. — Z deli na «'olju ne zaostajamo. Po končani setvi so se nam ;na polju takoj pojavila nujna dela, ki so nekoliko zakasnela zaradi slabega vromana, ki je trajala skozi vso zimo. Tako smio iimel'i vsa poljska opravila maeirakrat. Vendar z našo dobro voljo napredujemo tuidi s temi. Do adaj smo že ople!; vso koiruzo, že dvakrat smo škropili trte, pokosili že nad 60% vseh travnikov. Kakor pr edviidevaimo, bo letos še precej dobra letina. Vise gre prav, samo kirompiir ne kaže vise najbolje, za kar . smatramo, da je knirvo seme, ki ga nilsimio adibirai!. Kdor je sadil krompir, ki ga je poskrbela naša kmetijska zadinuga, ta bo tudi' iimei večji pridelek. Kdor pa temu samemu ni verjel, ta se je zmotili, ker bo zgubil kakor računamo nad 50% tistega krompirja, ki bi ga moral pridelati.
KOSTABONA. — Kaj je s spomenikom padlih v narodnoosvobodilni borbi? Skoraj smo pozabili, da simo že dvakrat postavili v naše dosedanje tekmovalne načrte postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni barbi. Prizinaitj moramo, da čeprav smo dotoliffi ob . telkmovaiajiu za počastitev 10. obletnice OF v priznanje zbirko .knjig, smo malo storili ali boftje rečemo n'ič v te-m pogledu. Sicer je vzrok teiga verjetno v tem, da se naša origainizacliija Zveze borcev za to n,e zanima več kat tol Iko, ker pač smatra, dal to ni važno. Tud; organizacija SIAU se ni za to resneje zav-' zela. Vzrok tega je najbrže ta, da se vodstvo več kot toliko ,ne pobriga, saj odbor SIAU mi pobral miti lanske, n.' it i letošnje članarine.
KOSTABONA. — Kako je s prosvetnim delom v naši vasi? Imamo poigo j,e, da bi iiuidii pr osveta o delo bilo uspešnejše. Naš bivši pevski zbor, ki so ga povsod .naokoli zelo canili im je nastopal večkrat ab vsakih prilli, kah, j,e skoraj .razpadel. Kulturne pri-redlitive .nismo limali že oid davno. Naši ljudje bi, zelo radi, da bi maša vas v item . pogledu kaj več naredila rimamo pa n.ilt.j primernega prastara, kjer bi se sestajali, igrali, se vadili in talko naipreij. Veliko zanimivih knjig s katerimi hi lahko ustanovil! prav. lepo iknj'iiänfltoo, imamo iraeitr.ešeihiih sam im tja po raznih kotih. Dobro bi bilo, da bi se naše organizacije im tudi krajevni odlbor kaj pobrigali za odgovarjajoče prostore,
NOVA VAS. — Sedež KLO je končno v naši vasi. — Kakor nam je namreč znano, se ' Seimpeiterici, Mi so zadnje čase tiuidli dejali, da bi raje spadali pod ljuidskj odlbor v Piranu, kakor da bi se seidetž preselili v našo vas, kjer so prostori in druge ugodnosti na razpolago, zaradi- tega zelo nergajo lin protestirajo. Torej nas na ta načiin sovražijo. Alij j,e to prav? Vsekakor ne. Mmianja smo, da so nas dovolj podpihovala, pod prejšnjimi režimi, da bli se sovir.ažliM tuidi; za malenkosti. Toda današnja oblast, ki je dejansko nas vseh, .ne dovoljuje tega, da bi se naprej, sovražili, kakor pod prejšnjimi režimi.
KOSTABONA. — Odkup kmečkih pridelkov je zadovoljiv. Po osvoboditvi v naši v,as! ni bilo še toliko zanimanja za odkupovanje kmečkih pr ide likov kot letos. Kmetje, ki so druga leta raje špekulirali s svojimi pridelki im zarad; tega miti izpolnjeval: svojih odkupnih obveznosti, prodajajo letos zadrugi vse, kar imajo. Pravijo, da je ta nav načiin trgovine želio koristen, ker da advisijo cene od ponudbe iin povpraševanja. Do zdaj je naša kmečta zadruga odkupila toliko pridelkov, kolikor jih m,; vsa prejšnja leta. Zlasti se je to pokazalo pri, sadju im zelenjavi. Kakor predvidevamo, bo oidkiuip boljši, ko bodo še ostali pridelki dozorel!.
I:
Organi NZ so aretirali Kodairih ,Libera in Jeriman Franca iz Glema, kieir sta iv noči med 1,3. in 14. aprilom t. 1. in ponovno v noči med 27. in 28. majem t. 1. vlomila v vaško cerkev ter ukradla in razbila več cerkvenih predmetov.
Oid aretirancev je Kcdarin Libero sin znanega .fašističnega funkcionarja Ivana, ki je 'bil leta 1947. obsojen od okrožnega ljudskega v Kopru na .prisilno delo, ker je .pred vojno in med njo pretepal zavedne osebe v vasi Ini izdajal 'pristaše NOB.
Kodar.in Libero 'pa je 'bil lani, pd 4 mesecih službe, odpuščen iž ustanove kjer je delal izairaicil tega, ke.r je bili osumljen kraje/ P,o odpustitvi je vršil v vasi, posle ■ cerkovnika.
V	zvezi s prvim, vldtnoon so nekateri tržaški fflite, med kàtorami Giornale di Tries# ' dne ' 20. aprila t. 1. objavili tendenziožno ¥est, da gre za »vandalsko akcijo, Ki/Sp;'jo podprle jugoslovanske obiiSti«.
Biroltrtti nai poslmiija
V	medsebojnem dopišovdnju se še vedno ipo,j.a;v,ljai ibi mirra tj z.cm. Taka se na primer dogaja, da st podjetje »BOR« im 'podjetje »VINO«, ki imata sadež v Škocjanu iin se nahajata zeh» blizu drug ,poleg drugega, namreč vsak mia .nasprotni striarvi ceste, dopisujeta po ipošti in ,plačujeta znamke po 3 idila. Tako ipotuje pošta, en dan, prav tako, kot. čle ibi prišla i.2 Ljubljane, ker pri podjetju »VIN,O« »ne morejo« ipošte dostavljati direktno v ipodjetje »Bor«. R. Muženič
LEPE KOPRSKE NOČI
V vseh kulturnih deželah je navada, da po deset;, uri1 zvečer nihče več ne razgraja ,po ulicah. Radijske postaje opozarjajo svoje poslušalce, naj pridušijo isvoj' sprejemnik .na minimum, da ne bi s preglasnim Zvokom motili sosedov, ki ipo tej uri najbrž želijo počivati. In vse to. je razumljivo: nač služi vendar delavnim iin obenem kulturnim ljudem za počitek, za spamjie.
V	Kopriu teiga ne doživiš. Ko v 'poznih urah ležeš truden, spat, se oglasi iz raznih gastill'niBIkih dvorišč im tuidi z uiliic najrazličnejše kričanje, vpitje iin petje. Menda hočejo Koprčani dokazati, da imajo krepike glasilke — toda zakaj dokazujejo to prav v pozni noči? Ali morda zato, ker jih ponoči nihče — ampak prav zares .nihče! — n,e opomini k redu in obzirnosti? Saj res — zakaj ne nastopi takim motilcem mestni oziroma nočni čuvaj? Ali itudi sam popeva?1
Izpred ljudskega
Safer SIEGA NATALE iz Kapra je prav tako kriv prometne nesreče. Kot mnogim mladim vozačem je tudi njemu najbrž všeč velika brzina. Toda neprevidnost se mu je maščevala. Ta. ko je zavozil 24. maja t. 1. zaradi velike brzine s ceste pri Srmimiu in poškodoval avto. Avtoipodjetju ADRIA, čigar last je osebni avtotaksi, je naredil s tem dejanjem 50.000 din škode. Za to nemarno upravljanje z ljudsko imovino se bo maral tudi on v prihodnjih dneh zagovarjati.
*
Brezskrbnih šoferjev je veliko, posebno na ovinkih in kjer se ceste1 križajo, so nepazljivi. Mislijo si pač, da šofeinslki poklic ni tako resen kot bi moral biti. Toda marsikateri šofer bi moral vedeti, da od njega zavisijo tudi druga življenja. Tak šofer je tudi URBANI PETER, ki mu pravijo PE-
iroid ter svoj jezik tuidi le zaradi morebitne koristi. Ta korist je pa veliko bolj varljiva kot korist, ki jo prinaša prisiljen .zakon. Taki stairšli ne vedo. da je slovenska šola že na taki višini, dp lahko tekmuje s katero koli drugo, ne .pomislijo, Ida se n.jilhov otrok nauči med drugim popolnoma dveh jezikov. Računajo in računajo, a v ra čuniih se motijo, kajti slovenski jezik bo prišel ido večje veljave tudi pri nas, če me danes ipa jutri, če ne letos pa gotovo do tedaj, ko bodo njihovi otroci stopali v življenje. Oe ne bi bilo tako, potem :bi bil moral že zdavnaj izginiti in z njim vreid vsi Primorci.
Manjša fervida staršev, a odgovornost pred lastnimi otroki n,e dokaj manjša, je nevednost. Saaršem se le prevečkrat mudi, da bi .otroci čim, prej prišli do kruha, izaito jih šolajo le, dokler jih k temu sili zakon. Ne pomislijo, da s 'šolanjem otrok sicer z žrtvami in težavami pripravljajo otroku doto — izobrazbo, ki je človeku ne vzame nobena sila razen smrti. Tudi ,pri takih starših podzavestno še deluje tisti privzgojeni, s silo v glavo vte.peni čut manjvrednosti.
Vendar je prv.ih im drugih staršev malo. Vedno v.eč pa je tistih Zavednih slovenskih ljudi, ki .niti za trenutek me podvomijo, kam spada njihov o-trok. Slovensko šolstvo na Tržaškem se razrašča, zato bodo poslej še bolj osamaljeni in še bolj se bodo čutili izkoreninjene tisti- ,redki otroci, k' so jih starši iztrgali iz duhovne skupnosti svojih rojakov iin jih dali v tuje šote.
I i
TAROSO, doma je z Manlžana in ima svoj tovorni avtomobil,. Ko je namreč 10. IV. t. 1. vozil s tovornim avtomobilom je na nekem križišču cest na škofijski cesti trčil s svojim kamionom v osebni aivto znamke FIAT, ki ga je vozil Karo Franc jn povzročil
200.000	lir škode in spravil v nevarnost življenje.
Tuidi Pavšič Franc iz trga Giuliani št. 7 v Kopira bo prišel v prihodnjih dneh na zatožno klop. Kot bivši prometni referent pri OLO v Bujah ja zlorabljal svoj službeni položaj in sprejemal podkupnine za svoja šipeku-lacijiska dejanja. Lastniku tovornega avtomobila Kadanu Josipu iz Trsta je dal bencinske bone za 2000 1 bencina, za kair je prejel' 50.000 lir. 'S tem je tudi zlorabil svoj položaj i,n umazal svojo vest z grdim dejanjem.
Tudi BANDELJ ANTON iz Karve-ljaga, sedaj stanujoč v 2u>sterni pri Kopru se bo moral zagovarjati zaradi nedovoljene špekulacije. Kupoval je namreč blago od neke Muženič Mire in nekega Pepija iz Trsta, ki ga je po. tem tihotapil v Jugoslavijo. Toda stvari se mu je izjalovila in organi na ri-žamskelm blolku so aretirali njega in Gržinič Milapa, uslužbenega pri.avto-podjetju AD'RilJA. Gržinič mu je nam, reč pomagal. Hoteli, so prenesti v Jugoslavijo m tam prodati po visokih cenah 147 robcev in 4 zapestne ure. Denar, ki ga, je Bandelj dobil od svo. ji,h nepoštenih poslov, pa je po PepijU in Miri tihotapil v Trst in, je kriv s tem budi tihotapstva valute.
T.udi Koprčan Paciohiarich Karlo la ulice Fabio Fitei, p0 poklicu zobni tehnik, se je hotel na račun delovnega ljudstva okoristiti s posebnim položajem, našega ozemlja s tihotapstvom valute in zobozdravihiškega blaga. O-sebam iz Jugoslavije je prevzetna! denar, k,i so ga bi prenašali preko bloka m tudi sam pomagal tihotapiti preko rižanskega bloka.. Iz naše cohe pa je šel v cono A največkrat ilegalno Po takih poslih in prenašal iz Trsta blago, ki ga je potem pošiljal v 'Jugoslavijo ali pa, ga tuidi sam nesel. Pri tem je zaslužil vedno po nelkaij tisoč lir. Zamenjaval je tretjim, osebam tudi dolarje, funte, franke in napoleone tako da. znaša denarni obtok njegovega tihotapstva nad 120.000 lir. Bavil se je celo s tihotapstvom ur. Pa tudi
.	cigar»! ie* iz naše cone pretiho-
.Slovenski otrok torej v slovensko]» è ca,pi.l v Milje, kjer je zanje doba £0l°t	8,000 lir.
.Straw I
Življenje isfrsldh Slovencev v preteklosti je bilo nadvse trdo
Iz jugoslovanskega gospodarstva
TITOVO MESTO
Istrski Slovenci, ki živijo na današnjem ozemlju že tisoč in še več let. imajo za seboj težak boj za obstanek. Za časa svojega naseljevanja so trčili ob sosede, ki so 'bili gospodarsko razvitejši. Sprejeti so-t&orali podložniški jarem .nemške fevdalne gospode. Ta izkoriščevalni razred ipa ni Uril številen in Slovenci ibi se sčasoma vendarle uveljavili, ida ni prišlo vmes, kar je njihov položaj še 'poslabšalo. Tu mislimo .na Benetke, ki se v Istri od IX. stoletja 'dalje vedno bolj uveljavljajo. .Benečani se v Istri začetka omejujejo na prijateljske in trgovinske pogodbe, toda po znanih križarskih vojnah, ki ji» dajejo velikega ■ poleta, prehajajo na odkrit napad, na zasedbo večjega dela Istre. Pod njihovo o-blast Je padel najprej Pulj (1150) in za njim kar po vrsti še skoro vsa o-stala obalna mesta. Ta beneška okupacija se ipo svoji obliki, prav v niče-mer me razlikuje od modernih imperialističnih okupacij.
Ta ali oni se ho vprašal, čemu je vendarle potrebno, da posegamo pri
oderuhom. V slovenski zgodovini bi drugod zaman iskali tako krutih Oblik izkoriščanja, kakor smo jih .imeli v Istri. Istrski zgodovinar Tomas.ni je napisal o izkoriščanju slovenskega kmeta na Koprskem to-le: »Beda povzroča, da so kmeitje grobi ... T.i govorijo slovensko in stanujejo v tesnih in revnih baj.tah . . . Kmetova beda je v tem, da nima kruha . . . Beda te dežele ima svoje1 vzroke tudi v tem, da so vasi last meščanov ter pleme-n.tašev :iz mesta, ki Imajo pravico na desetino... V kolikor so bogati, ga tudi sovražijo, odvzamejo miu dobrine ter nalagajo bremena, ki vzbujajo sočutje... Zaradi svoje šibkosti se ti reveži ne morejo braniti. Ti. ljudje (bogataši) razmnožujejo kmetije ter nalagajo 'bremena, ki .pomenijo sko-roida iztrebljenje. O tem hi lahko navedel več .primerov, če ne bi mislil, da morda lahko užalim tiste .redke, ki so. dobri«. (Arch. Tr., De’ Commentari j, 1.837, str. 4-335).
Tommasni je svojo knjigo »De
V takSh podrtijah so živeli istrski Slovenci
proučevanju razvoja istrskih Slovencev tako .daleč? Na to ipa takoj odgovarjamo, ida je trajala beneška okupacija malodane 600 let, da so morali Slovenci sprejeti tako družbeno ureditev, 'ki je globoko spremenila ves njihov način življenja, dala njihovemu značaju prav poseben pečat. Znano je, da so se slovenski kmetje proti svojim izkoriščevalcem večkrat uprli, da jih je fevdalna'gospoda strahovito izkoriščala, 'toda, če pogledamo zgodovino istrskih Slovencev, vidimo, da so bili tukajšnji Slovenci večkrat tako pritisnjeni ob tla, da niso mogli niti dihati, da se v določeni dobi sploh niso mogli zoperstavljati .nenasitnim
Comment ari'j« «napisal okrog leta 1650. Obelodanjena je bila leta 1837.
Za časa' beneške okupacije je v mestih raste! razred patricijev Inabili) kakor igobe po dežju. Vsako mesto je imelo svojega beneškega načelnika .(podeštata). Doba vladanja je trajala .ob obali 16 mesecev, v notranjosti pa ,32. V nekaj isto letih je dobila Istra nekaj tisoč takih podeštatov. Prihajali so movi In novi, ;ki pa se po navadi niso nikdar vračali. Za časa vladanja obogatijo, isi pridobijo nekaj kolonov ter se vključijo v razred patricije,v. Tommasini pripoveduje v svoji zgodovini, d:a se patriciji med seboj gledajo kakor pes in mačka, da med seboj
tekmujejo, kdo isi bo zgradil lepšo palačo ,in podobno.
Piri vsem tem pa. ne smemo poza-biti, da so se v Istro trumama naseljevali beneški trgovci, ki so že v nekaj letih skoro popolnoma izporinili domačine. Domača mesta niso mogla napraviti ničesar na svojo roko. Za trgovino z nöbeneäkimi deželami je
F. Jakomin:
2itna huda, zima
Zima, huda zima Tam gomila neznanih
Tam vrba trohneča, razklana pri tleh, kot roka proseča je v zimskih nočeh.
Ko blisk tudi njo le za hip osvetli, popotnik z dlanjo si pokrije oči...
Zima, huda zima tam gomila neznanih ...
bilo potrebno ©osebno dovoljenje beneške države. Taka dovoljenja pa so najprej« in najhitreje dobivali trgovci i,z Benetk. Beneški vojaški aparat postaja za ljudstvo vedno večje breme. Beneška država se spreminja v nevarno blrokratično. pošast. Dohodki padajo, državni aparat pa .raste. Mestni bogataši nakladajo naš im ljudem vedno 'težja bremena. -Sam Tommasini ugotavlja, da. sta kmetu ostala le- trda skorja kriuha in voda. Spričo takega položaja se ne smemo čuditi, da se za časa Avstrije Iistira ni skoraj nič dvignila, n,e smemo se čuditi, če so fašisti tukajšnjega kmeta veliko ’Bolj odirali kakor kjerkoli drugje, ne smemo se čuditi, niti 'težavam, proti katerim se' moramo še danes boriti.
Doba beneške okupacije zasluži, da se vanjo stalno .poglabljamo. Marsikaj nam bo bolj razumljivo, če bomo razumeli, kako.so živeli naši predniki. Doba beneške okupacije se je našim ljudem globoko vtisnila v spominu. Zdi se, kakor da je bilo včeraj. Dotik s preteklostjo je tu mnogo lažji, kakor druigje. Povsod vidimo zgodovinske spomenike, ki so živa priča težkega. življenja našega ljudstva. Vsa naša sedanjost, pa čeprav bogata po ■vsebini, kajti naš človek se je vendarle osvobodil, je še vedno z mnogimi nitmi povezana s strahotno preteklostjo. Naša. maj,večja skrb je, da se te moreče preteklosti čiim prej otresemo. Spoznati je moramo do (dna ter neumorno delati, da si utrdimo lepše življenje.	V. S.
Crna Gora je bila prav tako kot Bosna im Makedonija gospodarsko m kulturno zelo zanemarjena dežela, ki n,i imela niti pravih .cest, kaj šele dobro železniško omrežje. O mestih je it)ilo sploh težko govoriti, a še tista, ki so bila, so bila do skrajnosti zanemarjena, zaostala in se. sploh niso razvijala. Z osvoboditvijo pa je tudi za Črno Goro napočil nov čas. Med prvimi nalogami po osvoboidtvi je bila obnovitev glavnega mesta Podgorice. Pire imen ovali, so jo v Titovo mesto, Titograd. Načrti Titograda predvidevajo, da bo mesto imelo
60.000	prebivalcev. Največje bodo petnadstropne hiše, a zgradili bodo še okrog 2370 pritličnih hšic, ki so najiudoibnejše. V načrtu je še zgraditev opere, kina, koncertne in gledališke dvorane, banke, blagovne hiše itd. Staro mesto, Podgorico bodo porušili vzporedno z graditvijo novih stavb, pri tem pa bodo pazili na kulturne spomenike, v .prvi vrsti na Sahat — kulo, starodavno džamijo, rimski vodovod itd. S pogozdovanjem obale .reke Morače in Ribnice in, .ureditvijo parkov okrog stanovanjskih hiš, bo Titograd stal sredi zelenja, ki miu bo dajal prijaznejši, lepši videz. Glavna mestna ulica, ki se bo vlekla od železniške postaje bo široka 37, a dolga 1800 metrov. Ob njej bodo stavbe predsedstva vlade, Prezidija in Ljudske skupščine. Po njej bo usmer-
jeno večidel prometa in bo ita ulica obenem tudi kot promenadna avenija. Titograd je z ozkotirno železnico povezan tudi, z mestom Nikšičem. Titograd bo obenem tudi važno železniško križišče ter 'bodo v ta namen zgradili glavno iin tovorno .postajo.
Na Tološkem in Lješkem polju so melioracijska dela že v teku. Tu bo prišlo na vsakega prebivalca v Titogradu po 200 kvadratnih metrov zemeljske površine. Na tem zemljišču bodo v glavnemu gojili povrtnini in razne druge poljske rastline ter s tem podprli predelovalno industrijo v Titogradu. V.odp bodo Titograjčani
dobival: ,i.z reke T,režanj,ice, v Gorici in Malem Brdu pa bodo zgradili vodni rezervoar.
Tako bo izgledalo glavno mesto Crne Gare v bodočnosti, Črnogorcem se ni nikdar prej, še najmanj pa v stari Jugoslaviji sanjalo, da bodo imeli kdaj tako lepo in veliko mesto, 'ki bo kot druga evropska mesta preskrbljeno z najmodernejšimi napravami, kjer bo dovolj uidoiba tudi za delavske in uibožnejše družine, ki nikdar preji miso videle, svetilih, čistih stanovanj, kaj šele kopalnice, razne prhe itd. To vise so si Črnogorci priborili skupno z ostalimi narodi Jugoslavije, priboril jim jo je maršal Tito, po katerem so tudi 'imenovali svoje ljubljeno mesto.
KAKŠEN BO 7 LETOŠNJI L
Tudi iiiz 'našega okrožja j,e vsako leto precej obiskovalcev obiskalo zanimivi zagrebški velesejem. Vsakdo .je odnesel s te veličastne 'razstave lepe vtise. Velesejem je prikazal, kako se je že raizviila jugo,slovanska industrija, kaj vse že izdelujejo v Jugoslaviji. (Res, dosedanji velesejmi v Zagrebu so bili samo neke vrste zanimive .razstave. V velikih lepo urejenih paviljonih bo jugoslovanske tovarne razstavljale številne nove stroje in druge predmete, ki so' jih mo-
rali nekoč v Jugoslaviji uvažati, sedaj pa j'h 'že isaimii izdelujejo. Med temi so bili večkrat tudi samo .prototipi, ki jih sicer že danes serijsko izdelujejo. Na velesejmu iso razstavili vse 'najvažnejše izdelke, ki so jih doslej izdelale jugoslovanske tov,arme. In prav je bilo tako, obiskovalci iz inozemstva so lahko videli uspehe socialistične izgradnje v Jugoslaviji-, ter so lahko spoznali, da 'jugoslovanski narodi kljub gospodarski. ioitakad i inf oirmb jr oj,svakih deižel ,ustvarjajo prava čuda.
Letošnji .zagrebški .evlesejem pa se bo povsem ' razlikoval, od dosedanjih veitesejmiov. saj. bo .iimej predvsem trgovski značaj. V Jugoslaviji se jie po reorganizaciji v gospodarstvu vidno sprostila trgovina, predvsem pä šle zunanja trgovima. Zato je naloga letoš-
njega zagrebškega velesejma predvsem, da čjmveč doprinese ttaipreldku jugoslovanske zunanje trgovine. Številni imozemci, ki so, se ž,e prijavili i^a .letošnji zagrebški velesejem bodo tam razstavili predvsem pro-izvode, ki so potrebni jugoslovanskemu gospodarske proizvodnje, za katere menijo, da razstavila samo tisto blago, ki ,ga lahko. izvaža ter vzorce predmetov serijske ,proizvodnje za .katere menijo, da jih bodo v kratkem že lahko izvažali. Tako bo na primer razstavil Litostroj svoje izdelke— turbine. Letos ne bodo na zagrebškem velesejmu več rastavljala .ministrstva, 'komiteji ali sveti, kot je bilo to doslej, temveč sami proizvajalci in izvozna podjetja.
Letošnji zagrebški velesejem ne""ix» več, samo razstav«-, temveč manifestacija organizirana zaradi nakupa in prodaje. S tem', da bodo na velesejmu razstavljali samo rnepoiaradni .proizvajalci ir, izvozna ,podjetja, bo ta za: ščitil, da bo razstavljen» res prvovrstno prodajmo blago. Tud' Lnozemci že pripravljajo za zagrebški' velesejem predmete, s katerimi se bodo lahko postavili 'im z njimi vstopili v močnq konkurenčno borbo. Zato lahko z gotovostjo pričakujemo, dia bo peti povojni venose jem v Zagrebu, ki bo od 15. do 30. septembra res zanimiv ini se ga bo splačalo obiskati. Vsi obiskovalci iz inozemstva dobijo brezplačne . vizume ter imajo 50*/« popusta piri vožnjah. Za razstavljalce iz inozemstva j.e odobren .tudi 50% popust za prevoz blaga, kii je proisto carine .in ga lahko uvozijo .na velesejem br;ez posebnega dovoljenja. Tudi za vse j ugiOElovanske obiskovalce je odobren 50°/o popust na železnicah in ladjah ter 30% n.a vseh letalskih progah.
«
t
VI
I VOS TI RO SVETU
WAGNER JEVA RAZSTAVA. — V Bayreiuth'u so odprli, razstavo Richarda Wagnerja, ki naj pokaže mojstra in njegovo delo v mednarodnem življenju. Razstava je zanimiv pregled skladateljevega dela in življenja. Raz-Stava je bila doslej v 'Parizu v Musée de 1’ Opera, pozneje pa bo še v več drugih mestih. Velik del razstavljenih predmetov se nanaša na Wagnerjevo bivanje v Parizu, Svici in Italiji. Svetovni poinen njegove osebnosti kaže obširen pregled medina,rodne1 literature o Wagnerjiu. Wagnerjevi sorodni,ki so dali na razstavo več njegovih portretov, risb, karikatur, med njimi tudi Imgresov portret Liszta, Len.bachov portret njegove hčere Co-sime in Renoirov portret Wagnerja, vež pomembn/ih skladateljevih rokopisov in pisma številnih slavnih ljudi skladatelju in svojcem.
Z BALONOM JE POISKAL NEVE-STO. — Pred nekaj meseci se je vrnil iiz ujetništva v Hamburg doma-čin, Ker ni imel svojcev, se je želel' čimprej poročiti. Kot bivši letalec je prepustil izbiro .neveste vetrovom. Kupil je pet balonov in. jih 6 svojimi željami vred poslal Iz Hamburga, na potovanje po zraku. Po treh dneh je dobil prvo in edino sporočlo iz Klela. Kmalu nato se je poročil — balonček mu je poiskal nevesto.
NENAVADNA PRAVDA. — Vrhovno sodišče Združenih ameriških držav je nedavno obravnavalo sodno zadevo, kakršne pravna zgodovina ne pozna. Zvezna država Utah je tožila državo Nebrasko, ker ji je ta 'Z napravo umetnega dežja odvzela precej za življenje potrebne vlage, ih je zahtevala povračilo škode v znesku tri milijarde dolarjev. Neki ameriški pravnik j,e v inewyorskem pravnem časopisu predlagal 'ustanoviti zvezno komisijo, ki naj bi nadzorovala vpli-ve n.a vreme. Ta načrt sta zagovarjala podtajnik 'Za notranje zaideve Warner 5n bivši kmetijski' minister Andersen in sta se .postavila na stališče, da je treba urediti državnli zavod za »planiranje vremena«. Vod-Ini meteorolog dr. Buah gre v tem Se dalje. Prepričan je namreč, da bosta umetni dež ini nevihta kmalu tudi v službi vojne in da ni daleč čas, ko bodo v totalni; vojni proti sovražnim de-
gela/m uporabljati dež In sušo.
IDEALNO MESTO — '»DELCI TY«. — Francoski arhitekt Jean Claude Maret, učenec slovitega Cor.buisierja 'in profesor na harvardski un'verzi je izdelal načrt Idealnega mesta in mu dal ime »Ideale ity«. v mestu ,bi bilo kakih .100,000 prebivalcev. Načrt je fantastičen. Gre iza velikanski, v terasah se zožujoči stožec z osnovno povröimo enega kvadratnega kilometra, ki naj bi se dvigal sredi vel ke zelene površine. Na periferiji naj bi bila stanovanja in prostori, ki potrebujejo dnevno svetlobo, v središču stožca pa bi Ibid prostor za kino, gledališče, knjižnice, garaže i.n podjetja za preskrbo. Tri .avtomobilske ceste, kli bi bile speljane okoli stožca, naj bi delile mesto v štiri dele. Iz teih aelov bi vodile ceste na visoko planoto v višini 400 m z letališčem za
helikopterje, prav tako pa v vse* druge smerli mesta. Manjši promet pa bi opravljali z dvigali in tunelsko železnico. 'Načrt tega »mesta termitov« je v Ameriki vzbudil živo zanimanje.
TETA JENSINE . . . — Slavni damski pisatelj pravljic H.' C. Andersen j,e bil zelo navezan, na svojo knjižnico in ni mogei preboleti, če mu tiizpoisojendh knjig nišo vračali, ali pa so mu vračali raztrgane. Velik sovražnik njegovih knjig je bila stara teita. Njena želja ipo »branju« je bila neutešljlva. Stalno si je izposojala knjige v Andersenovi knjižnici in jih Vračala raztrgane. Pisatelj jo je imel zelo rad in jii rti mogel odreči, za knjige mu je 'biilo pa tudi žal. V stiski pi izmisli 'zvijačo. Imel je nepopolno Jcnjigo »1001 noč«, v kateri je bila saimo Se pravljica »Aladim in čudežna Svetilka«. To knjigo je posodil teti in
»požrla« jo je v osmih dlnah, nato je •prosila za naslednji zvezek. Andersen je nekaj dni počaka] lin ji dal isto knjigo. Teta Jenkime jo je brala z nezmanjšanim užitkom. To se je ponavljalo leto dni. Končno je bil Andersen le radoveden, kako ugajajo teti pravljice .iz knjige »4001 noč«. »Čudovite, neznansko so napete;«, mu je odgovorila, »Le tega ne razumem, zakaj pisatelj imenuje svoje osebe zmerom samo »Aladim«.
RADIOAKTIVNI CRVI IN LICiN-KE — Do danes ni foillo mogoče natančno opazovati .podzemeljsko življenje črvov .In ličiinik. Trije kanadski znanstveniki so priSli na m sel, da črvom in ličinkam vtaknejo pod kožo tanko radioaktivno kobaltno mit i,n tako zasledujejo s posebnimi opazovalnimi stroji njihovo kretanje. Prvi poskusi so povsem uspeli.
Rarog!
Kolli,kokrat vidimo spomladi in poleti. na ribjem tngu tega lepega velikega raka. C,e ujetega držimo v senci, ostane lepe naravne rjavkasto vijol. časte barve, če pa pust,imo reveža na soncu, preide barva njegovega oklepa v modro. Take velike modre rake ste priav gotovo že videli; navadno merijo okoli pol metra ali pa, kaj manj. Da je rak, o tem ni .nobenega dvoma, vendar če ga dobro gledate, vami nekaj .n,e 'gre v račun. Za mas jie beseda rak in pa škarje .nekaj neraadružitji-vega. Rairolga pa gledamo, ga obračamo, Škarij ni nikjer; noge, namesto da Ibi bil rajih zadnji1 členek škarje, nosijo n,a kraju kavaljice. Kljub temu je pa po ‘svoji telesni obliki zelo sličen jastogu. Tudi jastog ima ■par dolgih tipalniic, ki iso nazaj obrnjene* toda rarogov« so vise daljše, daljše kot vse telo in še skoraj za po.1 telesne dolžine zraven. Oklep raroga je .prav bodičast. Po teh znakih ga je prav lahko ločiti od jastoga i.n bi se .reklo nositi vodo v morje, afco bi govorili še o vseh mogočih majhnih razlikah .med jastogom in rarogom, ki utegnejo zanimati le učenj ake in .strokovnjake.
Kakor jastoga, tudi raroga ljudje sjeito ljubi,jo, seveda le v kozici i.n na krožniku. Kot jed ga pripravljajo 'prav tako kot jastoga. Saij mi njieigovo odlično sladkasto meso nič manj o-kusno od' mesa onega. Taki, k: se prav posebno spoznajo, pripovedujejo, da je .rairogovo meso težka jed, (da se težko 'prebavlja in, se ga n,e smemo najesti. Nevarnosti ravno ni, da bi zboleli, ida ibi se preveč najedli raroga, kajti rarog .se šteje med tiste drage stvari .ribjega toga, 'ki si jih navadni smrtniki, z .mesečno plačo sui:, bolje .rečeno, z mesečno preživnino me privoščijo. Posebno privlačnost ft veljavo imajo samice od maja do julij,a, ko so polne jajc. Tiste čase jih sladkosneidnčži zelo iščejo. Ko pa samica znese jajca, se nihče ne zmeni več zanjo, ker potem zelo shujša. Samico je lahko poznati, 'ker je od samca manjša i;n, pa rdeče belkasta.
Pravijo, da se rarogi pare dvakrat letno. iDruigč v avgustu. Samci iščejo samice. Ko se najdeta, se tako
tesno objameta Un .stisneta z nogami, da ju j,e težko razdružiti na suhem izvem moria, 'kaj šele v vodi. Ce drgne rairiog tipalni,c.e ob oklep, .nastaja. posebno škripanje. Tisti«, ki mislijo, da vs;e vedo im vse razumejo, prayijo, da se .ženin s ito muziko bl iža nevesti in da je to znamenje ljubezenskega razpoloženja.
Rarog živi rad ob 'skalah, potrebni so mu zakloni itn. v.airma zavetja. Živi v globini 'tudi do sedemdeset metrov. Znani so istrski In dalmati/Ski rarogi. Največ jiih je ob' kvarnerskih otokih in na istrski obali. Sploh jim prijajo skalne obale Sredozemlja; love jih pa tudi ob atlantskih obalah, predvsem ob inski in britanski. Zelo so jim kot hrana menda všeč školjke.
Rarogi, kot ostali raki, rastejo zelo počasi. Vemo, da .rastejo raki n,a ta nač in, da se leve. Poči jim stari o-fclep, iz njega zleze mehek rak, ki se tišči v zavetju, dokler' mu ne otrdi novi okiliep. Pri vsaki levitvi zrase rarog za .dober centimeter. V mladosti se leve pogosteje, budi,vsako leto, pozneje vsie ijpolj. reldko, vsaki dve 'leti in v starosti rastejo še bolj .počasi, Zamislite se ob takiem'častitljivem orjaku, poli metra dolgem, koliko let ima že na svojem bodičastem oklepu, koliko mor ja je že iprešumelo nad njegovo glavo. Tak dioilg in velik rarog je prava starina, kajti po centimeter v leitu, v dveh ali pa v trel) počasi prilazeš d'o pol metra.
icMMi
Jugoslovanski niojstri slavijo kot dobri izdelovalci pohištva
Resnična
zgodba
Od kralja do šoferja
ali modema pravljica
Živel je kralj iček, ki se je proglasil za kralja. Imel je lepo letalo, s katerim je pobegnil čez morje, ko je, sovražnik navalil na njegovo državo. Ljudstvo te države pa se je dvignilo v borbo proti sovražniku. Toda kralj ■je pustil ljudstvo na cedilu. Med težko borbo mu .ni bilo mar zanj. Imel je več skrbi z zlatom, ki .ga je spravil na varno čez široko lužo.
!SBi!		>- 'v' V
1|*;		1
		K - , I? '"t'm Äw J Al
Mt#*®		W'\ "'''A' - -? AAf., ''-\ -v '/ ':\fh
k .' v“’' S- ì	t , i ÉMpilli §|| i	m 1 llsiSM «
Im s ..	$JL	- v- , ■*. f'- _ H'- ■ ■
V Jugoslaviji rasejo nove tovarne
Juljski dogodki s padcem fašizma so prinesli, v delo še večjo razgibanost in napetost, Zavezniška ofenziva, napredovanje partizanskih armad v notranjost Jugoslavije — v zraku je bilo čutiti nekaj odločilnega. Sedaj mora ipriti, mora nekaj velikega, zgodovinskega. Po cesti ob obali je bilo opa-z ti pogosteje švRganje nemških avtomobilov in tudi. očem preprostih obiskovalcev obalnih mest ni ostala neopažena nervoza v sovražnih postojankah.
I.n počilo je. Zgodnjega jutra 8. septembra 'je bilo slišati posamezne ini rafalne strele iz avtomatičnega orožja ter eksplozije bomb v tržaških kasarnah.
»Italijo je vrag vzel'! Pojdite ven, ljudje se 'že zbirajo, partizane hočejo!« je hitel govoriti skoraj neverjetne novice Iskra, ko je prišel v .bunker oznanjat veselo vest.
V celem okrožju samo trije preizkušeni .ilegalci — kako bodo zmogli držati 'situacijo v rokah?
Zaskrbljeno je stopal Vildko z Jo-dijeim in Očkom za Iskro. Milan je' pred časom odšel v sosedno okrožje. All bodo terensk' in. rajonski aktivisti dovolj isamistojino ukrepali in vodm akcije?
Pri Iskrini .hiši jie že čakala prohoda okrožnih aktivistov grupa ljudi. Ciril, Danijel, Marko, Luka, Plan n.c, V.iido, Tončka in še nekaj domačinov je bilo «tam. Sekretarji rajonskih odborov so prihiteli ipo najkrajši poti, da poročajo o .že Izvršenih dejanjih. Sami so ukrenili vse poitrelbno, da takoj zavarujejo varnost okrožja. V kratkem, času j ih jie fronta vzgojila v samostojne predstavnike ljudske volje, ki so s čutom za pravilno izvajanje načel narodno-osvobodilne barbe izvršili prve korake prevzema oblasti p,o ljudstvu.
»Karabinerje na Kabnari smo ra-zarižili in, nagnati 'domov. Z orožjem smo oborožili .nekaj motkih n mladincev 1« je 'kratko poročal Luka.
»Dekanskih kiaralbirasrjev nd več, o-rožje je v naših iroata. Naši terenski, odbori so Se pričeli zbirati partizane. Na Koper moramo udariti!« je hlastno covorii 'Danijel iz Cezarjev, katerega so klicali aktivisti za Cerčila,
MILAN GUČEK:
je kapit
{odlomek iz »Vstajenja slovenske Istre«)
Planinc je vedel 'povedati o velikih zalogah orožja lih opreme, katere so v.ečji, rešili pri Domju in Orehu ter, Zavijah. V Dolini so karatoilnerj.i na-titooma .zbežali in pustili vso opremo. Isto se je zgodilo v Šmarjah.
Po kratkem pregledu položaja po svetu so sklenili, da je treba Nemcem iz Trsta onemogočiti zvezo s Pulo po .cesti Trst—Pula in razbiti je še gn.eizda sovražnega odpora v mestih, predvsem v Kopru.
Vsak rajonski sekretar Je prejel še posebno navadilo i.n odhiteli so v svoje centre.
V vasi se jie. pa zbrala medtem množica vaščanov, ki so hoteli slišati besedo o koncu tlačanstva1 fašizmu in I-taHjanom, o koncu gorja in dolgo let zatajevane mržinje proti tujerodnim zatiralcem in krvosesom.
.»Mi Slovenci hočemo živeti gospodarji kot na svoji zemlji in. si sami upravljati svoje 'življenje, delo in u-,sodo — kjerkoli prebiva slovenski rod. Kdor priBnava .naše pravice in bo spoštoval naše zakone, pa naj je tudi Italijan, je lahko z nami ,iin. mu ponujamo iroko v spravo. Fašistične zveri še ni konec, s padcem Italije je odpadel le močan pomagač svetovne naci-,fašistične tir ami jie. Raiču,mati moramo še ma težko barbo z n.emšlko fašistično sodrgo. Tudi Tirst še ni naš. Zato pozivam vas v,se, da se v teh usodnih trenutkih tesno združite okol! Osvobodilne frante in z vsemi močmi delate za čimprejšnji konec vojne. Z nami so vsi Slovenci, vsa Jugoslavija!« je g o, varil zbrani množici Vidko.
Odločnost na obrazih in vzkliki pritrjevanja so biti poirok, 'da je ljudstva enotno in, pripravljeno na, težke dni, ki bado pa vendarle peljali do zmage.
Vidkove besede sta ponesla Jodi in Očka onostran Rižane, kamor sta hotela n,a agitacijsko delo.
One dni po zlomu Italije je bila vsa Slo-euska Istra eno samo vojaško taborišče im fronta. Piri Orehu pod Zavijam.! jie bil miniran betonski cestni
most in! s tem zveza Trsta s Pulo prekinjena. Na vseh dohodih Istre k Tr-sltu so bail položaji na hitro formiranih partizanskih eldinic, ki so brattile Nemcem izhod iz Trsta. Topovi s položajev na Saintomi so bombardirali Koper in njegovo bližnjo okolico, kjer; se je Idrižala v utrdbah močna kairabi-neirslka posadka in je pričakovala Nemcev. Ta posadka pa jie branila tudi koprsko jeitinašnlco, kjer je čakalo rešitve na stotine antifašistov. Vasi so bile spremenjene v osikrtoavališča fronte, ki1 je oklepala južinli del Trata in Koper. Žene, mladina doma v delu za fronto, možje v borbi na fronti.
Medtem so prihajala razveseljiva poročila iz Jugoslavije. Dve .tretjini Jugoslavije osvobojene, splošna ofenziva proti sovražniku, nastajajo nove divizije in korpusi. Istrsko fronto je obiskal sam komandant Glavnega štaba Slovenije tovariš Stane. S seboj, je pripeljal nekaj preizkušenih pairtizan-s'k'h oficirjev, ki bodo pomagali voditi organiziramo borbo.
.Pirišei je poziv Izvršnega odbora OF, da tuidli Slovenska Istra izvali svoje predstavnike za Kočevski zbor odposlancev Slovenskega naroda. Za delegate je ibila izvoljena šestorica najboljših aktivistov, 'ki so se nemudoma adorav i li ima pot.
Prit'sk Nemcev -je bil vse hujši. Toda kljub temu je uspelo mesiti del koprskih zapornikov, k; so pomnožili vrste brani,Ilcev Istre. 'Na fronti je I-stra .žrtvovala svoje prve sinove za do sedaj še nikdar doživeto svobodo.
Iz Kočevja je prišla vest: Slovenska Primorska je s Slovensko latro združena .z ostalimi slovenskimi pokrajinami v enotno domovino Slovencev v nedeljivi Jugoslavi'ji! Hura! Izpolnitev parstalatniih teženj in vročih želja je uresničen,a!
»Vztrajati v borbi do zmage!« je bila odločna misel vsakega 'borca na fronti in vsakagea .aktivista v zaledju.
Đriltisk ma fronti se je večal, kajti
na,njena zver je še bolj nevarna. Prvo noč oktobra je bilo čuiti imenehmo brnenje avtomobilskih motorjev na tržaški ■strani, kar je vznemirjalo branilce Istre lin, utrujeni Od tritedenskih naporov fronte so nestrpno pričakovali jultra.
Močna kanonada je v prvem 'Jutranjem- svitanju oznanila pričetek sovražne ofenzive. V kratki, neenaki borbi, mehaniziranega, velikana z neizkušenimi domoljubnimi branilci je bil’ vzpostavljen zasilni most pri Orehu in po odprti cesti so ise kljub odporu pričele valiti neskončne kolone kamionov vojaštva in topov. V pičlih 'tir-eh urah je Ibila vs,a Istra po dolgem in počez prepražen« s strelskimi kolonami meusmiljieniega maščevalca predrznosti svobodoljubnih .Istranov.
Tega dne Istra ne bo pozabila. N.a cestah, v hišah, na dvoriščih, za zidovi njiv In vinogradov, v grmovju in, senenih kopah, v globokih jarkih in potokih so ležala onemogla, s krvjo zalita trupla neuklonljivih branilcev svobode. Na vrhovih istrskih gričev, so gorela vasi kot baklje, Šmarje in, KUbet ata Ibiilia najbolj plameneča svetilnika.
Groza se je naselila v .domove: Streljanje, kričanje napadalcev, eksplozije in dim gorečih domov so zadušili najstrahotnejši dan, kar jih je doživela Istra.
Pogorišča iin, brezštevilni grobovi znanih in. imeiznanih branilcev dežele, ki so izpolnjevali svojo domovinsko dolžnost tam, kjer jih je doletela, borba, niso pomenili .predaje. Ostali so le vzpodbuda, da se začeto veliko delo ine moire in ne sme končati.
Brez borbe Istra ne too svobodna.
Pokrajina ipo uničujočem viharju — tak je bil videz listne, Btrkin din Notranjske po siloviti nemški oktobrski ofenzivi, ki je imela namen očistiti stalne nevarnosti priomento žilo Italija—Trat—Ljubljana—Vzhod.
Trenutni poplah prield silno premočjo je iz.aj.eH' ipirebivalstvo, potrtost za izgubami ljudi, iin imetja — iz vsega tega še večja upornost in mržnja proti nasilju.
Na manjše edinice razdeljene parti-zansikie ifonmacUlje ,so si 'izbirale: terene za svoje nove baze iin izhodišča za nove akcije.
Ofenziva je bila trda preizkušnja za zavednost, neomajnost in zvestobo stvari osvoboditve. V teh časih se je ločilo slabo od dobrega, odpadli so o-maihljivci, kalili so se avantgardistični kadri Fronte iin Partije.
Kratek premor je pomenil le zbiranje novih moči in urejevanje aktivističnih vrst. ■

I»S
aggi* itm '0 «Hi

m
Z italijanskim orožjem so se oboroževale partizanske enote
Ko je čez štiri leta ljudstvo samci izgnalo sovražnika iz dežele, se Je kralju zahotelo nazaj v svoje .jcralje. stvo, kjer je nekoč vladal le., nekaj dni. Toda njegovi nekdanji podložniki so si medtem zbrali drugega vodjo — maršala iz svojih vrst, kralju pa so prepovedali vrnitev.
Tako je kralj' ostai v tujini ■ in, od tam spletkaril proti ljudstvu, ki ga ni več priznalo za svojega vladarja. 'V tujini si je mladi kralj Izbral nevesto princezo Aleksandro Iz sosednjega kraljestva. Iz tega zakona je izšel kralj,iček Aleksander. V začetku je kralj v tuji deželi živel razkošno, prav po kraljevsko. Najdražji nočn.i lokali v velemestih so ga bili polni. Povsod, kjer si se lahko znebil denarja, pe bil nekdanji kralj reden gost In je to.d res »kraljevsko« razmetaval. Pijan se je v spremstvu lepih plesalk zjutraj vračal domov. S tem je zanemaril svojo lastno ženo, ki ga je za nekaj čaisa zapustila. Toda zlate zaloge, ki jih jè na svojem pobegu pripeljal s seboj, so hitro kopnele. Svoje razkošno stanovanje je moral zamenjati za trisobno v predmestju New Yorka, od vse služinčadi pa j« lahko obdržal samo še dojiljo svojega sina. Tako v realistični Ameriki tudi kralju ni preostalo drugega, ko da si je zavilha.l .rokave iu se ozrl za delom, ,Dobil je službo kot. trgovski agent pri neki newyorški avtomobilski tvrdki. Ta je znala kralja in njegovo ženo dobro izkoristiti za svojo reklamo. Nekdanji kraljevski par nastopa samo pred najbogatejšimi kupci, ki sl lahko privoščijo drage, najmodernejše limuzine. Pravzaprav pa je kralj postal, šofer. Njegovo vsakodnevno opravilo je,. da po New Yo.rfcu vozi avtomobile svoje tvrdke in jih ponuja trgovcem.
Taka je resnična zgodba Petra Ka-radjoirdjevča, ki je bil nekidaj kralj Jugoslavije, danes pa je šofer new-yo:rške avtomobilske tvrdke.
Servilnost
Pred dnevi: so v Rimu vrteli za ozek krog Ijudj. sovjetski film »Padec Berlina«. Predstavi je prisostvoval tudi čilski pesnik Pablo Nenada, k: je znan kat komliinifarmiist. Nek .novinar ga je vprašal, kako mu je ta film ugajal in Nerada je odgovoril, da mu 'inf! ,ugajal. To je objavili .tednik »II Mondioi«.
Po »H Mondo« ipa je besno Udarila »Unità« iin ga zmerjala, z iizbraniimi izrazi. Kako se je »II Mondo« drznil lagati, da Neimdi savjetskj film ni ugajal. Tako piše »Umiltà«, ki je vprašala samega Nerodo, kaj je na stvari. Samic po sebi se razume, da je Nenada rekel, da mu je film, — Ugajal. Kaj je mogel drugega, kaj je smel drugega?
To je zares lep priimeir servili,zma, klečaplaistva in petolizniškva. Vse, kar pride i.z Sovjetske jsveze, je za komin-formiste .najilepše1 i.n najpopolnejše. Komimformiat ne ame misliti s svojo glavo, ker če misli, .lahko sumi, če pa sumi, potem lahko — izda,
(Po »Vjesniku«)
—o—
ZDRAVILO ZA ALKOHOLIKE -<
Policija v ameriškem mestu Waterloo je našla. — kot pravijo — najboljše zdravilo ,za pijanice. Vsakega pijanca, ki ga dobijo, filmaio v takšnem stanju im mu naknadno predvajajo ta film, Večina pijančkov, iki se vidijo, kakšni izgledaju v pijanosti, se popravi in gleda, da me pride več ma — filmski trak.	. ,
Stran 4
LIRSKI TEDNIK
POMEN SELEKCIJE ¥ KMETIJSTVU
Neštetokrat smo že slišati besedo »selekcija« v naših strokovnih knjigah in časopisju. Kmet sam že od frrà-davniih časov vrši selekcijo v živinoreji in noilj-eidelstvu prepričan da s tem dviga donosnost pri živini hektarski donos pri- poljedelskih kulturah.
KAJ JE POTREBNO VZETI V OBZIR PRI SELEKCIJI? Selekcija ima namen najti med različnimi živalmi ati rastlinami iposameznie rastline ali živali, -oid katerih mislimo -da Ibodo dale najboijše ipotoimstvo. Tukaj gre za n a-raivio.slov.en -zakon da mo-rejo imeti le stariši z dobrimi lastnostmi potomstvo z dobrimi lastnostmi. Na več posebnosti moraiino paziti pri Odbira-,nju posameznih rastlin ali živali za -rasplod. Oglejmo si nekaj ipri-menov:
V	živinoreji nam še v-eldno pnlmaaj-jfauje dobrih plemenjakov (bikov, mr-jascev, ipeteli-n-ov itd.). Dosti kmetovalcev je' prepričano, da -moraimo bike ali druge plemen jake uvoziti 'te'tujih krajev.
' Dejstvo je, da plemenjaki dosti (doprinesejio za učvrstitev neke določene pasme, ali to mi vse. Zgodi sc da ravno iz uvoženinti plemenjaki večkrat ,ne dosežemo zažetjenih rezultatov. Plemenjaki- prihajajo na, -varino v naše Kraj-e, iž dežel, ki imajo drugačne talne in podnebne razmere -oid naših. Ce iprlild-e ipl-amenijak i-z boljših krajev se večkrat zgodi da začne pri nas hirati in- Ida -na ta naiSin; zgubi precej svojih idahrlh lastnosti. V kmetijstvu se -naziva ta pojav degeneracija. -Ce preučujemo zgodovino, kako so nastale -razne pasme -pridemo do u-giptovitev, da so te -nastale ali nehote na podlagi; slučajnosti alii hote -n,a podlagi selekcije. Ko smo ugotovili, med raz-Mčnimi kravami mlekaricami, da -se katera Odlikuje ne sa,mo v 'izvan-r-edini produkciji mleka temveč, V kvaliteti mleka (odstotek magagne), jo pripustimo za razplod. Od liste krav* pustimo '.tudi bikce. Kori* istijpst (rentabilnost) živali pa ne sm(emo soiditi le -po njeni, produkciji ((količina mleka, maščobe, mesa, jajc jtxy temveč tuidi -po kbffiiffiinii krme, ki' -žival iizkoriistt id-a nam -da neko količino produktov. Poznamo n. pr. zelo -donosne .gov-eje pasme ali te -niso -za naše -kraje, ker jim ne od-g-o-•vafc-ja naš bolj reven -način krmljenja in. obenem podnebje.
Odbiranje plemenske živine- -naj se vrši v odino le na podlagi -dobrega pre--tèlhtamja vseh dobrin In slabih lastnosti, živali. O tie-h raistn-oetl pa- Dioramo držati natanlčmo- evidenco z vptsoya-in-j-.eim itsh v -tak-p -zyane »r-oldovnie-knjige«. Iz rodovnih -knjli-g mora biti ■razvidno za- vsakega poisa-inieznega ibjkca ali junico, koliko ml-eka je dalal
iv	-enem letu njegova mati, -podatke o pjena -rodovitoasti, zdravstvenem stanju, kako -isk-oriišič-a- krmo, ime -nje mat-ere -in, očeta in- karakter istilc.o starišev in č-imive-č v pr-et-ekilosti ka--raikterlistike ipra-otar išev.
.Razumljivo j-e, da- se je zelo težko 'javiti s selekcijo vsak-emu posrer.ez-n-emu kmetovalcu. To dejo bo sigurno ijirekašalo njegove moči. To, kar ne zipor-e posameznik pa. -zmore skl®; ,rjost. -Bodočnost selekcije v -pravem in znanstven,em pomenu besede- leži
v	ŽIVINOREJSKIH ZADRUGAH in v OBDELOVALNIH ZADRUGAH, Edino le zadruga .lahko'dotoči sposobno -osebo o strokovno izobrazbo, katera se lahko bavi -s selekcijo.
V	rastlinstvu, ppssb-no pri -nas v ob-aln-em ipasu, kjer intenzivno -vzgajajo ,povrtnine- in iatture večkrat na letp ,menjav,aj-p, igra selek-Crj.a ip-oseibno. važno, vlogo. Nagi kmetje sp nayaj-elnii. uvažati semena iz drugih d[pžaiy. To dipž-i ali Je d-p neke staine me-r-e. Večkrat se je s semeni zgodilo e,n,ako ko-t z luvože-njmi plemenjaki. -Dobro, Zdravo, čistosoirtno. in- koristo-■nosno seme. -si,, lahko sami -doma vzgojimo — seveda. ;p-rli- tem delu moramo -injeti preicej pazljivosti, ipotripež-lji-v-OGiti in v-es-elja -dp dela. Rastline, molliamo zasledovali- yes čas njihovega raav-oja. Tofino, .moramo, vedeti, ke-daj sp, seme posejali, k-eda-j je skalilo. Zeto. -y,ažno. je. u-g.otoyiti, kako se -pp-^ame-zne -rasUiiae -o-hnašaijo nasproti boleznim -in, proti ž-kotdl j ivermi vpliv-u suše. Ne manj, važno j-e -ugotoviti v Mnenji. Času .rastlina dozori -Krajši -ali daljši ič.as, ki poteče cid setve po-
samezne rastline do obiranja produktov, je odločujoč -za kraj-e, kjer se stremi za tem, da se ta čaš čim v-e-č -skrajša. -N.aš teritorij je teritorij zgodnjih p-riiidelkov. Zgodnji sadeži so -draže (plačami ima, tržiščih in prav zato maramo -goj-iti 'le zgodnje sorte (krompir, -grah, kaipuisni-ce in ostala zelenjava in sadje).
P-ri k.romlpi-r-jiu, ki j-e tako važna in donosna kultura za naS-e razmere', bi moral vsaki kmet že na njivi eazn-a-mc-v ati p-cip-olnoma zdrava, stebla (to je zalo v-ažno, ik-eir je prav krompir zelo podvržen boleznim degeneracije, kate,re povzročajo tako imenovani »virusi«), Torej predvsem, moramo paziti, ida so rastli-nie, katere ntamie-raivamo -obdržati za seme: zdrave -in- odporne -pròti -suši. Vse neodgova-rjajoče sadike moramo takoj odstraniti- -z njiv. Ko -smo izvršili to. glavin-o .nalogo, moramo
(paziti: -ma ito, -da -vzame-mio za seme najbolj rodovitne rastline. Pri koruzi (no-ramp že na njivi izbrati vse one rastline, ki imajo vsaj dva dobro razvita klasa in. jih posebej spraviti. Od klasov pa -moramo pustiti za seme Le one, ki so dobro razviti, so zgoraj in s,podaj enako debeli in- imajo zr* nje v ravnih vrstah.
E-ri stročnicah in ip-eai si ohranimo za seme korenje, ki se je -odd- enakimi pogoji najbolj in v najkrajšem času rassvilo.
To, kar v-elja za omenjene rastline, velja obenem tudi za ostale, ki jih nismo navedli (žitarice, krmilne rastlinje- it-d.).
Naši kmetje posebno pa obdelovalne zadruge. ®i- moir-aj® d-oibg-o zapomniti, da količina pridelka ni- odvisna isam-o o-d načina -obdelave liri oid gnojenja, pri živ'-ni icid krmljenja, temveč ida je dober pridatek -itn -donosnost živali cidVlan-a predvsem od semena ini od -pascle.
O vrstssh
sefisensfrejja kromiplrßa
BroWem semenskega, krompirja postaja -od leta v lato -vse bolj pereč. Glade najbolj donosne in terenu odgovarjajoče so,rte smo -si. na jasnem. V-rsta »zgodnji labinski« (precoce đ'Albona) je stara znana Sòrta. D-oibro prenaša sušo in prode ria tržišča v času, ko v višjih predalih komaj sadijo pozne iv,riste. Ima -pa- kot vsaiko (drugo seme to sla-bo lastnost, da se -izrodi, -če seme ,n-e menjamo. Letos opažamo, da je v ineisn-i-ci naš krompir «degenerirani«. Za zamenjavo semena pa se kmetje itežk-o odločijo, ker si mislijo, da je- njihova sorta v resnici -najboljša. To že drži in- v resnici enake sorte -kot so naše: zgodnji labinski in »Sv. Iivanski«, je težko dobiti drugod. Nastane vprašan j-e, če se splača po-s-kušaiti z drugimi zgodnjimi Inozemskim,' vrstami, -ali pa ukreniti kaj v iprid izboljšanju .naših domačih sprt? Potrabn-p j-e- -eno iin drugo.
-Kako zboljšamo, »regeneriramo« ■naše sprte? Pradvs-em moramo- že v času vegetacije pregledati posevke in odstraniti 'i-z .njliv vse -grmičje, ki je okuženo -po najhujši krompirjevi bolezni — virusu, ki povzroča »degeneracija«. S posebnimi količi moramo zaznamovati -na njivi vse grmičje, k.l že -po zunanjem razvoju kaže, Ida,, top -v notranjosti lep in zdrav pridelek. Naj nam v teh ®g*ijpqril> -n-e top žal, če nekaj na pridelku -izgubimo. V -.našem, tisku je 'bilo že govora, kako . se lah-ko izboljša naša domača, sorta, če kromp-ir ipošlj-eimo, tako rekoč, na »letovišče« v višje predele (v kraje 600-m nad m-o-rjem).
Krompir za seme -moramo izkopati prej, ko j-e idazo-r-eil, ker je dokazano, da prav v zadnjem čas-u vegetacije .rastline!, -uhajajo- kal-i -bolezni »virus-a« iz listja v igomo-lje. Bilo j,e. že govora
o.	pravilnem shranjevanju in sTenj-u ■krompirja -pred setvijo.
Katere -vrste krompirja- bi prišla v -poštev pri nas razen omenjenih, že udomačenih sort?
V obalnem ipasu se Je- prav letos dobro izkazala vrsta »Okrogla berlin. ska« (Boehms allerfrueheste). Ta vrsta, čeprav jo gojijo že več let v teh krajih, ne ida bi kmetje- menjali se-m-e, ne kaže še vidnih znakov degeneracije. Je zelo odporna proti, peronospori in škodljivcem (strune, -bramor). Značilnosti vrst-e so: gomolj— okrogel, ploščat, koža rumenkasto-siva malo raskava, meso rumeno in prav okusno. Vrsta j-e priporočljiva za nižje (Obalne d-ege.
»Erstling« (tzigodnja h-o-lanidska vrsta) ■ — piodol^aste — jajčaste- oblike, koža ipodiobna Bo-ehms-u, meso belo, -oči plitve. Zelo zgodnja, vrs-ta. Odporen ipr-oti ipe-ronaspoiri. Pri kuhanju se ne razkuha.
Vrsta za poskusna polja.
»Zgodnji rožnik«. Z-elo rodoviten in okusen. Obnesel se je pri n-as v vßj’h to nižjih predell-h. Ima le to slabo lastnost, da -posebno v vlažnih le-t-iih pr-eoej n-agnije. Značilnosti sorte: -rdeča koža, ob-lika ,podoligast.a, oči plitve, meso belo.
»Juli« (Paulsen Juli) ima belo lini gladko kožo, oblike -podobne -ob-isti (v italijanščini »Rognone«), koža rumenkasto sive barve, oga-nje-k očesa vijol-častp-plave barve. -Odporna proti peronospori. Vslad svoje zgod-nio-sti zelo pr-lporoč-ljiva vrsta.
Nikdar ne too dovolj priporočil vsem ipoidjfetjem, trgovcem a-l-i zadrugam, ki nameravajo uvažati seme iz inoizemstva, naj -pazijo na kval-ite-to semena, od kod se- izvaža (nevarnost {cotoradskega hrošča) in i:am se uvaža.
Bog je ustvaril zemljico
Bog je ustvaril zemljico, oj zemljico.
Zemljica rodila oj trtico, oj trtico.
Trtica rodila
oj grozdka dva, oj grozdka dva.
Grozdka napolnila
oj sodčka dva, oj sodčka dva.
Sodčka napolnila
oj glažka d!va, oj glažka dva.
Glažka napolnila
cj bratca dva, oj bratca dva.
(MSI
Čuk se je oženil, tralala
Cuk se je oženil, tralala, sova ga je vzela hopsasa!
Cuk sedi na veji, tralala, sova na vereji, hopsasa!
Sova čuku miga, tralala, češ, pa se vzemiva, hopsasa!
Cuk pa sovo vpraša, tralala, kol’ko dota znaša hopsasa!
Eno bučo vina, tralala, e-n’ga petelina, hopsasa!
Vino bova spila, tralala,
pečo pa ubila, hopsasa!
Lepo mi poje črni kos
Lepo mi poje črni kos, oj črni kos, oj črni kos,
tam v zelenem bukovja, oj bukovja.
Prišla sta pa lovca dva, i>j lovca dva, da bi kosa streljala, oj streljala.
Kos je bil te-h špasov sit, oj špasov sit: »Pojta lovca sle soliti!, "rr v bukovje!
ie prav. in sai ai prav
Ker se je v bujskem okraju na idveh me-stih -pojavi1 koloradski hrošč in, si-cier v KLO Gr-oižnjan in Nova vas (dol-ina reke Mirne), so naši -km-etje uipraviče-nii, če se boje, da me bi se ta pojavil tudi v ,n;ašem okraju, zato pa naši kmetje tudi -pre--gjedidjejo krompiSriSča, da ne bi morda bil .zajadaléc .že tu. Zelo pravilno je, ko -km-etje javijo svojemu KLO vsako sumljivo stvar, ki jo zapazijo na krcmpiriščih, k,er -edino ■tako (lahko KLO ugotovi, če gre za (kotoratdskoga hrošča, .ali če -gre -samo za druge krompirjeve škodljivce, ■istočasno pa- KLO obvesti okrajno-ipoverjenlštvo za kmetijstvo v Kopru, ■če sam ne more ugotoviti, za kaj gre.
Nepravilno ,pa je to, ko n. pr. neki ljudje iz KLO Sv. Anton in Cezarjev— Pobegov -raznašajo -po Kopru v-est, da so menda koloradskega hrošča našli pri Sv. Antonu in v Pobegih, ali se to ipotam takoj na licu mesta 'ugotovi, cd' stran-i poverjeništva za kmetijstvo 01,0 in Zavoda za pospeševanje gospodarstva — Koper, da gre samo za nekaj navadnih strun t. j. -navadnih krompirjevih za-jedaloev. Ti ljudje, ki take vesti raz, našajo, češ da se je koloradski, hrošč pojavil, a čeprav v resnici se n-i in raznašajo vest samo, -da bi našega kmeta preplašili, ti ljudje so pač stvarno večji škodljivci, nego je koloradski hifošč sam, -ker tern -ljudem ni dto -tega, da bi naši kmetje preprečil: a-lii uničili Ir. oradskega hrošča, nego j;im je za coratn-o, zato k.rneije bodite- -oprezni pre-d takimi ljudmi in skrbno pregledujte vaše krompirjeve nasade, a vsako isumiljiyo s-tyaj prijavite, oz. nesite primerek najdenega na vaš KLO, k,; bo -ukrenil vse- potrebno.
FflZIKOJO-TIUIRA IN SPORT
»PARTIZAN« SI JE OSVOJIL POKAL »LA NOSTRA LOTTA«
Mali Koprčan Grio je prišel v močni konkurenci na cilj peli
V nedeljo se j-e ipo prašnili in vsled velike vročine še težjih cestah istrskega, okrožja vršila mednarodna kolesarska dirka, katere so se v lepem številu udeležili najboljši jugo-
un
Grio je bi! najboljši od domačih
....... 111 "l,wl1
koloradskega hrošča
slovanski in avstrijski kolesarji, poleg, -seveda, domačih.
Vedigli smo še 'preje, da bo borba za prvo mesto -zelo trda in razburljiva vsled velikega števila enakovrednih odličnih vozačev. Ta predvidevanja so se tudi uresničila. Morali ismo počakati do poslednjega trenutka, da smo izvedeli za ima. zmagovalca-, ki je iletos bij Zagrebčan Osr-eki, -.ki- je v zadnjem, odločilnem šprintu pretekel letošnjega jugoslovanskega prvaka Vargo,
Poglavje zase izaslu-ži mali Koprčan Gri-o, ki je vsled svoje požrtvovalnosti in vzthajnosti uspel obdržati tempo na-jboiljših in se -plasirati na peto mesto pred kolesarji večjega slovesa kot Poredski, Rinaldi, Kuret -in- drugi, ki so odstopili iz tekmovanja za-ra-di (prevelikih naporov. Mali Gri-o lahko -služi vsem svojim soto-varišem za vzgled, za svojo požrtvovalnost in. resnost, ki mu oroog-olčata, da kljub starosti, lahko dosega nadvse .razveseljive rezultate.
Po.kal si je letos zasluženo priborilo moštvo Partizana :z Beograda -po zaslugi Varge, Mi,čiča in K-ovačlna, ki ' so zasedli drugo, (tretje in šesto mesto.
-S to prireditvijo- je letošrija sezona dosegla svoj vrh-une-c. Caka pa nas ' še «Kr-oz Hrvatsku in Sloveniju« in tradicionalna dirka na kronometer Koper—Šmarje. Obe bosta, enkrat v -mesecu septembru.
Uspešno gosiovanje nogometašev »Partizana« na švedskem
Eno -najboljših jugoslovanskih nogometnih mostra je v mesecu juliju gostovalo na Švedskem, kjer- j-e odigralo kar pet tekem v desetih dneh. Klj-u-b velikim naporom in u.strujenas-ti &o Beograjčani -dosegli kaj lepe zmage, razen v zadnji tekmi, ki s» jd -izgubili ibo-lj zaradi« utrujenosti in nerazpoloženosti, kot ip-a zaradi premoči nasprotnika;
Prvo t-ekmo j.e Partizan dobil proti Noorkoepiimgu s 3 : 1, dru-g-o proti Oerelbiro s 4 : 1, v -torek ipia je nastopi-l v Borla-ngienu '.proti Brag* in jo porazil z visokim rezultatom 5 : 1, v četrti totani je .-premagal še moštvo Ekst-ilstunia, medtem- kio -ga je v peti in zadnji tekmi premagata en-a-jstori-ca Halsiniboir-ga z visokim ’rezultatom 6 : 1, za kar, -poleg -že omenjenega, n-or-i veliko krivde- tud: vratar Šoštarič, ki bi ipo min-enju strokovnjakov branil inajmanj tri gole.
NAGRADNA KRIŽANKA
VODORAVNO: l) rtiič, 3) -enaka so, glasnika, 5) istrska rečen-ica oslom, da pospešijo kprak, 7) kurirja, ,8) finančni uslužbenec na mejah, 9) je utrgala prepovedan said, 10) ura v italijanščini, 11) -ptica .arktičnih področij, 12) kazalni zaimek, 13) pripadnik staroslovanskega plemena, 14) prestol, 16) delno ime velikega kitajskega revolucionarja, 17) češko mo-ško ime, 19) vrata (množ.), 21) gorovje y Grčiji, 23. narobe nji, 24) dolinica, luknja, 26) oblika gl. odigra, vati.
Sv-et za -kmetijstvo p-ri Okrožnem ljudskem -o-dboru je ,te dni- -pozval vse maše kmetovalce, da še borijo pròti koloradskemu hrošču, ka-kor ž-e predpisuje odredba o zatiranju koloradskega IMS» z dn-e. 1. junija 1949, Uradni list IOLO št. 4. V -tem pozivu jie 'Svet za k-meitijstv-o jpr-oglasM za okulžie-na področja- krajievina odbora Grožnj.an in iNava vas, kjer so pr-ejš-nfti teden našli koloradskega hrošča. V ipoziviu j-e nadalje Sv-et za kmetijstvo ponovno poidr-c-bmo obrazložil vse dolžnosti kmetovalcev, ki izv-i-ra-jo te
o-mienijene odredbe in dal pađroibma navodila v primeru odkritja novih okuženih področij. V pozivu so omenjene- tudi kazenske določbe, ki so precej stroge i-n predvidevajo globo do 20.000 diilma-njev. V poaiivu so nia-dalje om-etij-eine kot najuspešnejše pr-eventiivnie iiji-ere mnioiž-ičnl pregledi, ki j-iih marajo izvesti vsi krajevni oidbori in /posamezni kmietova-lci.
-Pdziv bo natisnjen in razmnožen ter g,a bodo maši kmetovalci lahko ferali v ic-etotii v posebnih -l-epaki-h in letakih, zajo smo se- tu omejiji le na ip-Jjv-estiaio.
EPIDEMIJA
—	-Ne iglr-eš 'letos z idružimo 'na ' pla-miine?
—	-Ne, b-oilaim -sem. .
—	Kaj pa ti je?
—	Vetš, imam hudo inialeziljivo bolezen »nema —- para — tifus.«!
NASA MLADINA
Petrček: Ti, zda-j morava- pa domov, sedem je žel
-Pave-lček: Bddi no pameten! C-e prideva zdaj domov, bova -ozmer jana nič kako, a če se- vrneva š-eile ob desetih, bodo p-a celo veseli, da se -nama ni -nič zE'Odiilo.
SRECA V NESREČI
V neki češkoslovaški zapoir so pripeljali zapornika, k,i -se j-e zadovoljno smejal.
—	Kaj si za vraga tako veseli po zaslišanju?
—	Kaj bi- ne -bil, Iko sem jih imenitno potegnil. Priznal sem, da sem ubil netoega -čtavelka, -nisam p-a priznal, da sem poslušal taje -radijske postaje. To se pravi, da ibom dobil ■manjišo -kazen.
NESREČA
Oče gre s sinčkom stkoiZj, trg. Mali vtlh-otaipi toranj-evik-am tu -pa tam kako češnjo.
—	Oče ali imajo- češnje n-oige?
—	N-e, j zakaj1 tako ineumn-o vipra-šafi?
-— Potem eeimi stonoga pojedel.
VSEKAKOR NAPAČNO
—	Hallo-, hal»! Kid-o tam?
—	urad za .mfoirimaci-j-e!
—	A,i-ii v.esite kam spada tobačna inidustri-jia?
—	-Bod-' Èivi-lako.
—	Čudno. Spadati bi morala vendar pod tetetitop-!
—	-Zalkaj' bà?
—	'Keir je v ci-garetah več jute kakor tobaka!	,
in POSTER
HLADNOKRVNOST
'P,obiralec vodarine: — Kaj tu-di' ta mesec: inMe porabili motoe-ne vode?
Računovodja, nekega zavoid-a: — Ne, mi rabimo samo destillirano vodo, to -pa sami islkuhamo, kaifco-r vidite!
UCENEC JE PREKOSIL UČITELJA
Vzhodna Nemčija je- nedavno dosegla svetovni rekord. Za -izvoz enega vagona (petraleja- je bilo treba vsega Skupaj 796 (podpisov in ,1400 kalekov. Vagon n-i- b-iil poslan v Sovjetsko zvezo, ker če bi b-iilo tako, ne bi bil potreban- miti en podpis,
(Po »Vjesnllku«) VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kaj je .na-jtoplejSe? iNajtapleijš-e je oigan-j. paljsSkega ipremioiga, ki greje -čelo -preibjivalice Mostove.
Kaj je najbiliž'je? Čeprav zemjevidi -g-ovor-e drugače, j-e- vsem informibiiro-jevskim državam majibržja Sibitr.i.ja.
Kaj je maijto-olj duht-eče? Najbolj iduhteče j-e rusko nožno olje, ker celo v Bolgariji (duhajo njegovo poreklo.
IZ
ž£ m ! Ud P08in 5£ P«f/ŠiV)0
$TlWHd, fro® It MÌMICO RES - j-
Osmerec »G. DELISE« iz Izole drugi v Celovcu
V .nedeljo so bile- v Celovcu tradicionalne vsakoletne mieidna-rodne* regate, na katerih je sodelovalo mnogo inozemskih klubov, med katerimi tudi osmerec s krmarjem navtičnega kluba »G. Delise« .iz Izole, k‘i, j-e za svoje, uspehe dobro znan daleč naokoli.
-Kakor se je predvideva-lo, se j-e Ib-pr-ba, za prvo mesto om-ejila na 'osmerca I-zole in (Celovca, ki je eden /najboljših v Evropi.
Takoj ipo Startu je avstrijski osmerec, ki je- bil sestavljen iz članov »Albatrosa« in-. »Na-uitilusia« iz Celovca, pridobil za dobro dolžino čolna -prednosti, kar so pa- Izolani -izenačili na 1000 -metrov, katere sta oba čolna iprešla v isti višini. Bo-rfoa, j-e postala želo napeta v drugi polovici proge. (Izolari; so bili: na slabšem, keir so tekmovali, n.a ž-unanji stran-i proge -i-n ■bili tako v celoti izpostavljeni moč--neimu v-e-tru. Kljub temiu pa so vzdržali močni tempo Avstrijcev in bili v listi višini skoraj do cilja, kjer je pa Avstrijcem -uspelo zmagati a -majhno razliko v odličnem času -6’15"2, medtem ko so Izolani kot 'drugi iprešli iprogo le za 6/10 sekunde kasneje i-n isi-oor v času 6 15”8.
Po času, ki sta ga oba cpmerca Idosegla v nedialjo, se uvrstita med -dosedanje najboljše v Evropi. I-zola-ne bomo vi-deli zopet v pričetku meseca a-vgiusja, -ker bodo -nastopili na -prvenstvu Jugoslavije in se tam srečali z močnimi Zagrebčani NK Mladosti, ki so Izolan-e zadnjič pr-emaigali n.a -Bled-u.
Uredništvo -in uprava »Istrskega ted-nika« v Kopru. — Odgovorni ur-edmik Srečko Vilhar. — -Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru
Zapoznela pošta ...
l‘	! 1			3	A
f	F		7		
•8					
'p		Ela "	10		
[ii					
12.	B	1 lili	|13		
ii	14 15			lil	
(16		PJ	17	18	
	m	20			
21	22		il	23	
h			25		
26					IIP
NAVPIČNO: 1) zdravniški zapis, 2) zpame-nita Verdlj-eva opera, 3) old Klare, 4) is-e je -imenovala prva slovenska država, 6) država Srednjega vzhoda, 7) ustvarjenje, 15) gl. rojstva, 16) kaj je tuidi od črne krayie belo, 18) spev, napev, 20) ih-udič, 22) lesena tla, 25) -Narodna -republika.
REŠITEV
'Vodoravno:
-1. Ml-aEna, iki; 2. e, ozoilk; 3. če-tovodjia; 4. 'Attilli,,.te, -r; 5. opaž, SZ; 6. STO, Atilla; 7. ipodjra, or; 8. tn, so-net; 9. !k, Otmar, o; 10. rekord; 11. robat, Bva,
Navpično:
A) meča, s-piker; B) L, enoten, no; C) Antipod, o, b; C) čeona, Istra; D) nov,žaromet; E) azot, tanak; E) Odesi,
^r-os; G) kij, zlot, riy; H) Ikair, ar, oda.
....................................................................i^iJiiiifiiiiHRiiiiii^TiiRniRRisjuniiiiiiuRui^miMiiiiiii........................................................................................................................................................» ....................................................................................n......mi miiiiuiiiip.....................................................................uimiimiimprnumiimmuiiium
mu rek-o, »alko ga, ne more varovali grad, ali pozvedeii moramo, kd!p j.e med nami.«.
In nesramni Pe-ier, ki je precej izvohal priliko, da bi gigana lahko uiničil, repe: »Jaz ga ne poznam tega človeka, prišel je za menoj; videl sem ga malo poprej, preden so- bili Turki prišli, im zdaj ga vidim zo-pei, nemara bi bil Turkom ... tako ... malo ... znam.«
»Ogleduh je,«, reko brž eni in ogenj je švigal vsakemu iz oči.	,	,	; ,
»Tu-rški ogleduh med nami« so vpili vsi in dvignili baliine.
»Na- kol ga na-tak-nemo, kakor Turki delajo z našimi brati,« vpije eden.
»No-s irt ušesa mu porežemo,« kriči drugi.
»Ne, možje, 'kdo sle?« pravi stari mož,: k-i jih je bil že prej ulojažil. »Ali se boste vi po Turkih ravnali? Tega r.c, mi smo kristjani, »n kakor se-m že -rekel, smrl nps lehko zaleze ali zdaj ali pozneje, zalo moramo tudi tega človeka, ako je tudi turški ogleduh, kaznovati, kakor možem prisiuje, n-e kakor nevernim psom. Zato tole svetujiem: primimo moža im vrzimo ga v krnico v Krko zunaj pred jamo. Krka veliko dežele preteče, naj si jo ogleda ta človek in naj Turkom pove, da ima še kje kakov cepec, ki je ird dovolj, da razbije glavo, in ako je še tako- koščena.«
»Res/v krnico ga vrzimo!« pritegnejo drugi, »saj Turki ne pridejo do nas, zalo je že Bog stvarnik skrbel
in nam brlog izvotlil, do katerega tudi turški konji ne ■prisopo, das-iiravin-o so urni ko strela.«
Ciigam je bil kmalu spoznal, kako je. Iz obrazov je posnel, da se zanj zbira oblačica, videl tuidi precej, da ga je Peter, kateremu je bil ravnokar dobro storil, Ko mu je življenje odel,, da ga je isti Peter ž lažjo izdal. Prvo, kar je zvili cigan poskušal, je bilo, da se je hotel izmu-zaih, to-da brž mu pot zapro- ter ga obstopijo z vzdignjenimi cepci in drogi.
Zdajci se .vzpne cigan pokoncu, v reki se mu zasveli nož in strašen glas zadoni po podzemeljska jami: »Nihče naj se! itti h!e bliža, za tri je moj nož na-brušen. To pa ni res, kar je povedal tisti grbavi človek.« Naenkrat potihne ves hrup- po- ja-rni, vše se ozre na cigana. Ali namaji padejo trije cepci- in y Usiti hip zazveni ciganov nož, iz rok izbit, po temi na tla. Vendar šo imeli vsi, kolikor jih je moglo okoli -njega, dosti -posla, da so ga izbrati skozi ozko luknjo ven. Nà jarku ga potem za-vihle in visoko je p-ljusknila voda, k-o jei ei-gan eepnil v sredo krnice.
Krohotaj e se pomaknejo kmetje v luknjo, p-oiem ko je potihnilo- zadnje čo-pljainje po vodi v črni temi. »Ako zna. plavali, b-o prišel na suho,« pravijo med seboj, »in poročil Turkom, kaj je videl; naj le! Ako -pa- ne zna, naj utone, škode ne bo velike.«
Ko- bi bil kdo stopil doli, h Kriki raz jarek na travnik, bi bil videl, kako je dolgin splaval na suho, otresel in ovil sv-oi-o mokro obleko, zleknil se v svoji dolgosii pokoncu ter proti jami obrnjen jezen govoril sam s seboj^»Dcbro vem, da sem to dobil po tvoji pripomoči, krivenčusti gospod Kozjak. Ti žaba, ki bi jo -bil imel že zdavnaj stlačiti! Ali zdaj se ti b-oim zahvalil; vse drugod; se boš lovil kakor po vodi in utom-il boš v mlaki, ki š-i jo sam izkopal.«
Rekšj, se obrne prek travnika proti vzhodnosevern-i strani, kjer je bil veliki turški tabor pred cerkvijo na Muljavi.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
B-iio -k-lanje, -bilo je mahanje, žalovanje in-o radoyapje!
Kr: valli se -k-o deževnik -tìiistrii, mrtvih leži tokar v lesu drevja.
Kr-al-jedlvoirstoi -rokopis
Za,rja jutrn-ja .je jela- rdeti in napovedovala sonce, da bi obsevalo- žalostno deželo naših očetov. *
V turškem taboru so ognji pojemali, utihoval je krik, ki je donel vso noč; zakaj proti koncu noči je marsi-kaika iežka glava, zadremala-, dasi je bila v tuji deželi sredi sovražnikov. Ali vedeli so, da so ti sovražniki le slabo oboroženi, preplašeni in rozkropl-jchi na drobne kosce; lehko so se io-rej zaupali svoj-im čuvajem.
Dru-gačc je bilo to nasproti v taboru, kjer s-o slovenski kmetje iskali zavetja okrog cerkvice. Vso noč ni nihče zatisnil očesa, vso noč so ognji goreli, brleli otožno, kakor gori otožno- poslednja Iucca pri umirajočem elovdku.
Glasovi, k-i so vso noč ivplili v cerkvi; in -glasno molili, so bili že ohripeli; zamolklo- ječanje je bila molitev.
»Dan, bo napočil, sosed, že se sveli za vrhom,« govori mož na straži za zidom na pokopališču svojemu • zamišljeno sedečemu sosedu,
»Res,« odgovori, le-ta, »prijatelj, jaz pravim: zadnji dan; zakaj drevi se vidiva že na onem sve-lu. Ta dan n-aim prinese smrt, Bog mi grehe odpusti, smrl.«
»I, sosed, taiko goto-vo še ni, jaz pa še zmeiom upam, da; jih bom,o še ta ta dan odbili z božjo pomočjo; kloštrski hlapći, Mačerolovi hlapci, Ravbar, Krčanje in morda še kd.o; nam pridejo pomagat. Zato- -nikar ne obupujmo, sosedi Niikomur mi nimaš tako govoriti; do zadnjega se bijmo; dokler bom gibal z mezincem na’ levi roki, tako dolgo sem namenjen hraniti se, razumi me, sosed,« pravi- prvi.
povem, do večera ne bom-o dočakali živi In zdravi; lo mi tekajte notri nekaj govori in videl boš, da se bova drevi že drugje srečala,« odgovori tovariš.
»No, prijatelj,« pravi oni, »saj smo-, pri cerkvi na pokopališču, nas ne bo treba nasiti- pokopaval, kar pademo, pa je. Zalo pa se hočemo še grdo pogledali, preden mais presele luršiki psi na oni svet Popolnoma upanja ne popusti!«
»Upanja! Ali nisi slišat: vso noč je vrelo gori na griču i-n po travniku. Kolikor je te pošasti v deželi, vse se je to noč zbralo krog našega ozidja. Saj si videi, kako smo že včeraj stokali, in komaj jio-maj smo ga odbili. Jutri b-o- rdečih ko listja in trave, mi smo spehani, naspal se ni nihče, zid je odkrhan, razkopan, v rokah nimamo skoraj ničesar. In pomoči? Kaj bi govoril! Koliko jih je teh, ki si jiih imenoval? Ka-j stori muha proti celemu panju bučel? Nič. Ali, kaj meniš, kloštrski hlapci še ne mo-rejoi iz klošlra, gotovo so Turki obstopili tudi kl-ošter; in tudi ko bi mogli, niso tako neumni, dal 'bi šli iz zatišja, -ko dobro razvidijo, da jih zunaj čaka gotova smrt in da nič ne opravijo. In potem, prijatelj, še sinoči je šel eden na grad Kozjak, na Ma-čerolec je šel sam gospod1, v klošler so poslali enega hlapca, pa nikogar ni nazaj. Kaj meniš, nič drugega ni, kakor Turkom so prišli v roke vsi in zdaj že gnijo pod nebom ali p-a leže zvezani v šalorih. Nihče, sosed, nam ne more pomagali; preden bo drevi, tudi naju ne’ bo.«
»Bog bo pomagal, ako je volja njegova,« odgovori drugi, seže sosedu v roko ter odide med druga krdela, kjer so imeli enake pogovore.
»Kakor je še volja njegova; samo da nam bo mi-loslljfv. Hudo je na svetu današnje dni; gori mora bili bolje. Kakor bo že Bog naredil.« Rekši se zavije mož ter se usede zamišljen na tla k majhnemu ognju.
2e se je jelo svetili v jutru. Noč je bežala zmerom bolj. Vse se je gibalo po krščanskem taboru, še živeie n . -	.	, , .	.	pa e bilo v turških šotorih, kajti raztresene moči so se
»U, ne boj se; jaz le s teboj govorim, tebi povem,	bile zbrale čez n-oe. Ker so menili, da -dobo-do tudi dra-
kakor mislim, jatz sc tudi ne dam povezali; to ti- pa	gocenosii -i-n bogaslva stiškega kloštra, a-ko dobod-o me-