Štev. 16.
Izhaja vsak delavnik popoldne
V Ljubljani, petek, 20. januarja 1922. ■................................   W---------
Leto II.
CENE PO POŠTI:
*■ celo leto K 240'— *■ Pol leta K 120 —
UrfdnUtv® m jpramištvs • Ko. piterievi dlict štev. 6 — felefon BraOrsiStVB štev 50 — fe.efot s= uprsuaištva štev 521 cs
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 60'— ea en me6ec K 20'—
v opravi stane mesečno k is«— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
Docjiio stališč«.
_ Ves svet želi pomirjenja. Brez pomir-v mednarodni politiki ni pričakovati narodne gospodarske obnove. Vršile p° se konference in se bodo še vršile. Za anzom je prišel Washington, za njim Can-*em je na vrsti Genova. V Parizu, i FrancMe je zmagovalo načelo malt . sklepal se je svetovni mir ta-0, da je morala slediti konferenca v Wa-
ngtonu. Ta hoče pomirjenje in razoro-vanje med velikimi narodi sveta. Med-Se? Se i€ začela konferenca v Cannesu, ki le pečala z obnovo Evrope. In tu je skle-
se vra' konferenca v Genovi, ki N nje) zastopane Amerika, Rusija in ^emcija. Tu naj se ustvarijo novi gospodar.
ski
za razvoj sveta, medtem pa je nastal v ententi notra-pr_ra ,°k ki se kaže vedno bolj očito. dali	. *n anffleško stališče sta si če-
Ponf • ■ V nasProMu. Ko Anglija dela na jjaplen)e Evrope ter hoče Nemčiji olaj-Posf nl®na ogromna bremena, se Francija p ?v4a na stališče zmagovalca, ki ima rt0- 9° diktirati sovražni Nemčiji vsa mo-jjji atemena, Anglija tega ne dela iz ka-str ekoljubnih ozirov; toda dovolj bi-Dr°Uljne državnike ima, ki vidijo, da bo opad Nemčije pogoltnil tudi druge z — nS>hjo vred. Takih državnikov Francija v®a< Briand je vsaj deloma spoznal ne-. ^žnost francoskega stališča. Toda zato p Pod pritiskom kapitalistično-imperija-Jmčnih krogov moral odstopiti. Sedaj so ,®}i Angleži odkrito pobijati francosko p°htiko, ki ni nevarna le svetovnemu mi-rui temveč tudi svetovnemu gospodarstvu. , Pravkar so izšli v Ameriki Wiisonovi °kumenti o pariški konferenci pod naslo-»Strah Francije drži svet v orožju.« i^Se .odkriva francosko stališče. Na kon-LS«v Parizu so Francozi stavili tri pred-nnič'f so hoteli Nemčijo popolnoma velik * ^°iaški predlog je zahteval, naj " a ontentna armada stalno zasede
Nem?’. nIenIna armada stalno zasede glasil *-° ^ena* Poetični predlog se je
Pod ’ Se osnu!e vojaška zveza narodov dar n.°Ve^stvom generalnega štaba. Gospo-.{..Predlog pa je hotel, da se vzamejo Vsi ,Cj1 VSe možnosti produkcije, zasedejo OZe V Ustrijslci centri in vsa premogovna •’ Vso nemško industrijo osobito ke-lo*;11? le postaviti pod nadzorstvo. Ti pred-iic niso prodrli; značilni pa so za mi-
^ancoske diplomacije, ki se še da-6S ni poboljšala.
Zato razumemo, da so Angleži sedaj
Ste^1 V- os^ro nasprotje s Francijo. Znani v . ..P^e v »Timesu«, da se Francija
moti
računih, če meni, da more eksisti-
...“tez ostale Evrope. Nato pa pravi, da
a Ve^na francoskega ljudstva ne po-pj0 neyarnosti, v katero jo sili njegova di-fr& acija. Pisec izraža prepričanje, da cosko ljudstvo ni militaristično niti ni
Ujj ~-“y jjuusivo m muuarisucno mu m se fr|alistično, vsled česar je upanje, da s(r °d° vodilni možje Francije morali ve2mti.
fr ca )e. da ljudstva vsega ie Jj?acosko, hočejo miru. Resn
sveta, tu-Resnica je, da
R .
ic Je
je j °a umevanja za pomirjenje kakor ga
dice nCS' *eze na nas z vso sdo P°sfe*
e nikft - L »luvcju umu.	)C,	uo.
nif- ar m bilo v srcih l.udstev toliko res-i »a Umevania za nomirienie kakor ča
• svetovnega sovraštva.
P°zd 0 *i-rav za*° z resmdnim zadoščenjem javljamo sklepe nemškega katoliške-
gres,Cn^' hi )e na svojem državnem v “erRnu od 15. do 17. t. m. proi
kon-
nacei uctlulu oci i3- uo 17- t. m. proglasil ro^o °« ž°spodarske vzajemnosti vseh na-javilVjSV^a’ Nemški državni kancler je iz-svot'. ?. ie politika centra politika celega
Soče žosP°darski solidarnosti je mo-
Hu jPuuuBonje človeštva. S tem je v in Pod , auskega ljudstva Nemčije, ki
lme-
Pod"“'"ailsKega ljudstva INemčije, ki je nost , rim režimom bila največja nevar-
'-'ol	 —	   •	—•
javn0 ■ syetovni mir, njegov prvi zastopnik
žim,.ln insno poklical narode nazaj k dru-in J shupnosti, To stališče je krši
m	oianove jc krščansko
ky nln« rešilno. Ta klic v resnem trenut-se 0 ostal brez vpliva. Na tej podlagi t&) m°gla in morala izvršiti obnova sve-
Sovalcev*18 150 °e Prema£an*h in ne zma*
T
stali*x° s*-ahšče je popolnoma nasprotno
ske .u šovinizma in imperializma. Krščan-
Svet0vranke k°f nositeljice krščanskega
PoklionCga, nazora v javnem živl,enju, so
ie rvnkt-11?. horakati v prvih vrstah. Treba
di drJatlJ>0hlep,p0 nadvladi povsod, tu-
hrščanct'- krščanski nazor zahteva, da se
delo P r 1)ud)? v te,m smislu vržejo na • rreko pokrajinskih meja, preko kul-
turnih in gospodarskih razlik moramo razviti prapor te ideje ter zasnovati vseobsež-no organizacijo za krščansko družino narodov. Mi imamo ravno vsled šovinističnega stališča malega dela v naši državi svoje težave. Misel krščanske ljudske stran.
ke zato treba zanesti povsod ter na njenem programu ustvarjati temel,e lastni državni zgradbi in zgradbi svetovne družine narodov. Načelo notranje in zunanje politike mora biti vedno eno in isto.
Ugoden poteh razpraoe proti hosaushim
riadarlisss.	*
Uefo ie nasilno izgnal sl ©venske r&id^s*!©?
Tuzla, 20. jan. (Izv.) Slika, ki nam jo podaja nadal,ni potek razprave proti rudarjem, je ostala neizpremenjena. Včeraj in predvčerajšnjem zaslišani obtoženci niso navedli nobenih novih momentov. Vsi po-vdarjajo, da so njihove izjave, ki so jih dali v preiskavi, netočne, ker so bili vsled pritiska od strani orožnikov in paznikov primorani tako govoriti, ker bi bili sicer izpostavljeni še večjim nasilstvom. Iz zagovora vseh obtožencev se jasno vidi, da leži glavna krivda za vso afero predvsem na zloglasnem načelniku Grudiču, ki je hodil vedno okrog z bičem in tolkel ljudi kot pse in se sploh obnašal kot kak srednjeveški mogočnež. (O tem Grudiču smo svo-ječasno dovolj poročali in je tudi posl. Ši-mrak radi ravnanja tega načelnika vložil interpelacijo. Op. uredn.) V splošnem se
lahko reče, da je potek razprave zelo po-voljen za obtožence, posebno še za Železnika, dočim so simpatije poslušalcev odločno na strani rudarjev. — K razpravi je prispel iz Sarajeva dr. Premužič in se prijavil kot zagovornik petorice rudarjev. Vsi zagovorniki zahtevajo, da se ugotovi, da je Grudič obljubil stavkajočim, da bo vpo-števal njihove pravice, da pa je dva dni pozneje izdal naredbo, da se morajo vsi tuji rudarji — Slovenci takoj izseliti iz Bosne. Naj se ugotovi, kdo in na podlagi česa je izdal to naredbo. To je važno za tg, ker § 104. srb. kazen, zakonika zahteva, da se krivci blago kaznujejo, ako je njihovemu dejanju povod nepravilno postopanje državnih organov. Sodišče je pristalo, da se ugotovi, kdo je izdal ukaz, da se morajo vsi Slovenci izgnati.
JagosisoISs se pripravila na	'v
envvi.
Belgrad, 20. januarja. (Izv.) V zvezi z konferenco v Genovi se vrše v ministrstvu za zunanjo politiko priprave. Delegati se sedaj ne bodo pošiljali tako na >brzo roko« kakor se je to dogajalo dosedaj. Sestavil se bo poseben odbor, v katerem bodo
strokovnjaki, zastopniki finančnega in trgovinskega ministrstva. Ta odbor bo obenem tudi dajal poročila vsem listom glede posvetovanj in pogajanj, tako da bo javnost vsaj malo poučena.
Hepvpnsilitua Franclja..
Izfava nove francoske vlade.
Pariz, 19. jan. V današnji seji parlamenta je podal ministrski predsednik Po-incare programatično izjavo nove vlade.
Izjava naglaša, da želi vlada najiskrenejšega sodelovanja s parlamentom. Med zakonskimi načrti je znižanje vojaške službene dobe in razne socialne ustanove. Svoje finance bo mogla Francija urediti le tedaj, ako bo Nemčija v polni meri zadostila svojim obveznostim. Tu Francija na noben način ne more popustiti in ako se bo Nemčija mudila z izpolnitvijo svojih dolžnosti iz mirovne pogodbe, jo bo treba s primernimi ukrepi prisiliti, da jih izpolni. Z zavezniki se bo Francija skušala o vseh nujnih vprašanjih lojalno sporazumeti. Uspehe male entente bo Francija tudi v bodoče z zaupanjem in simpatijami spremljala ter bo še nadalje podpirala zvezo narodov.
Kar tiče genovske konference bodo francoski delegati odklonili vsako in tudi indirektno nadaljno razpravo o pogojih, ki jih vsebuje canneska pogodba; te pogoje naj konferenca ali sprejme ali odkloni. Kar tiče pakta z Anglijo v zagotovitev miru, bi ga Francija na temelju popolne enakopravnosti rada sklenila. Treba bo tudi sporazuma med Francijo, Italijo in Anglijo, da se prepreči,o nove sovražnosti med Grčijo in Turčijo. Z Ameriko in drugimi državami, ki so sodelovale v vojni, hoče Francija ohraniti najprisrčnejše prijateljstvo. Vlada poziva parlament, naj varuje pravice Francije.
Zbornica je sprejela Poincarejevo izjavo z odobravanjem na znanje ter izrekla vladi zaupnico s 472 proti 107 glasovom.
Seja ndiftaM.
Belgrad, 20. januarja. (Izv.) Včeraj popoldne je imel radikalni klub sejo, ki je trajala 4 ure. Razpravljal je najpreje o zahtevi demokratov, da se naj izvoli poseben parlamentarni odbor, ki naj bi kontroliral delovanje zunanjega ministra. Radikalni klub je oglasno sklenil, da nikakor ne bo dopustil, da se vpelje ta sistem kontrole, ki da bi oteževala delovanje zunanjega ministra. Nadalje je klub razpravljal o delovanju odbora za administrativno razdelitev države. Konstatiralo se je, da odbor ne dela in da ni nobenega upanja, da bi izvršil v predpisanem času svoje delo, ker so se pojavile mnoge diference. Ob tej priliki je poslanec Nastas Petrovič predlagal, da se naj vprašanje glede administrativne razdelitve države pusti do prihodnjih volitev nerešeno. Do volitev pa naj ostane v veljavi dosedanje upravljanje. O tem predlogu se je razvila prav živahna debata, ki pa na sinočnji seji še ni bila končana. Po razpoloženju med poslanci soditi ima Nastas Petrovič glede tega predloga precej pristašev med klubovimi člani.
f£ov klub poslancev.
Belgrad, 20. januarja. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da nameravajo poslanci, ki ne pripadajo nobenemu izmed parlamentarnih klubov, ustanoviti lasten klub. Novi klub bi ne imel političnega značaja, temveč se sestavi samo zato,
da dobe posamezni poslanci razne pravice. Poleg obeh narodno-s«cialnih poslancev bi stopil v ta klub tudi Stojan Protič z dr. Ivaničem, dr. Trumbič in še nekaj osamljenih poslancev.
^Ilijonsk® dtefravdseife na
posti.
Belgrad, 20. januarja. (Izv.) Kako brezupne razmere vladajo v poštni in prometni službi, nam kaže sledeč slučaj, o katerem poročajo belgrajski listi: V Katalinice v kragujevačkem okrožju je te dni prišel neki Milutin Stanojlovič, bivši poštar na belgrajski postaji. Ker je zelo razsipaval denar, je posial policiji sumljiv. Ko so ga aretirali, so našli pri njem še nad 2 in pol milijona kron denarja. Priznal je, da je ta denar ukradel. On je spremljal poštne vlake na progi Belgrad —Brod in kradel denarna pisma. Ta do-bičkanosen posel je izvrševal precej časa in se niti sam ne spominja, “koliko je v splosnem »zaslužil«. Na vsak način gre škoda v milijone.
Kriza v Bosni,
Belgrad, 20. januarja. (Izv.) Polira-
jinski namestnik za Bosno in Hercegovino dr. Gjurgjevič je prispel v Belgrad, da pri vladi ovrže očitanja dr. Srškiča in drugih bosanskih radikalov. Zdi se, da njegov prihod ne bo imel ravno usneh* in da bo moral podati demisijo.
Hal paSrsalfel!,
Minister in pokrajinski namestnik Ivat Hribar bi rad preuredil tudi Slovensko Ljudsko Stranko, On je mož, ki se na vse razume in ne uživa zastonj poverjenja na najvišjih mestih. On je obljubil, da spremeni Slovenijo v pokorno provinco Njega Pre-svetlosti gospoda Pašiča in vse njegove fa« mili,e. Od čajank do vizit pri prosvetnih in cerkvenih odličnjakih Ivan Hribar ne zamudi nobene prilike, da ne bi delal za svoje genialne načrte. Ker pa ljudje v nje-i govih letih postanejo navadno preveč zgovorni, se Hribarjevi zamisli čitajo vsak teden enkrat v »Slovenskem Narodu«.
Minister Ivan Hribar živi v trdnem prepričanju, da obstojata v SLS dve struji in misli, da gre pri teh dveh strujah za državnost in protidržavnost. O dr. Korošcu sodi, da je državen, buržujskega svetovnega naziranja, sploh soliden, o dr. Gosarju pa, tem strašilu vsega špispurgarstva, da je seveda antidržaven, komunist in slab katoličan. Ker se pa Ivan Hribar čuti med drugim poklicanega tudi za to, da ščiti katoliško vero, se prizadeva, da cerkveno oblast opozarja na to nevarnost. Baje v to svrho pridno leta okoli poklicanih mest ne ve se pa, s kakšnim uspehom.
Na vsak način meni naš neumorni minister, da je med SLS razkol gotova stvar, da se bo en del priključil »gospodarski stranki«, kateri bi on rad bil ustanovitelj in pokrovitelj, drugi pa bo itak padel pod ob-znano. Če pa Rim obsodi krščanski socializem, o čemer je Ivan Hribar trdno pre pričan, še tega ne bo treba in Gosarjeve! bodo skopneli sami od sebe.
Res, če bo kdo izpreobrnil Slovenijo in izvršil največji politični preobrat, odkar obstoja, bo to gotovo minister in pokrajinski namestnik, priazni, resno-srnehljajoči se in vedno dostojanstveni stari naš prijatelj Ivan Hribar.
Zunanji minister potuje v Prag©.
Belgrad, 20. januarja. (Izv.) Koncem tega meseca odpotuje minister za zunanjo
tj,r T)-«— r\u ____________•
politiko dr. Ninčič v Prago. Ob tej priliki se bo vstavil na Dunaju, kjer bo stopil v stik z vodilnimi avstrijskimi krogi, da se porazgovori z njimi glede pogodbe meč Jugoslavio in Avstrijo.
Atentati v Sofiji.
Belgrad, 20. jan, (Izv.) Kakor se dc-znava, je bilo na pravoslavni božič v Sofiji izvršenih več atentatov in je več uglednih oseb padlo kot žrtev. Zavratno ustreljena sta bila tudi dva višja policijska uradnika, Bolgarska cenzura je o teh ponovnih atentatih prepovedala pisati.
Razpored
strada za nravni
prerod.
V nedeljo, 22. januarja v veliki dvorani »Uniona«, — Začefek ob 9. uri dopoldne in ob pol 3. uri popoldne.
GOVORI:
Univ. prof. K. Ozvvald: K tvornim silau
življenja!
Dr. Anion Brecelj: Temelj preroda -družina.
Doc. dr. Ivan Robida: Alkoholizem -ljudska bolezen.
Nadzornik Iv. Bezeljak: Alkohol in rala dina.
Nadučitelj Al. Kržišnik: Vzgoja mladine k dostojnosti.
Prof. Fr. Jeran: Vzgoja inteligence. Gospa Marija Bartolova: Žena v boju proti nenravnosti.
Gdč. Franja Petrič: Boj nenravnosti!
Dr. Janko Arnejc: Surovi Slovenec in.
njegova kletev.
Dr. Val. Rožič: Problem rešitve.
Vmes še drugi krajši govori. Posebej se ne bo vabjlo. Povabljeni in dobrodošli vsi, ki imate srce za liudsivot
Strin 2,
>Novi Casc, dne 20, januarja 1922,
Ste*.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 20. jan. (Izv.) Na današnji predbom notirajo:	Berlin	157, Italija
12.90, London 1255, Nevv York 290—292, Pariz 2115—24.25, Praga 507, Dunaj 3.75, ?urieh 57.75.
Ziirioh, 20. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Pesta 0.72, Berlin 2.65, Italija 22.45, London 21.72, Ncw York 515, Pariz 42.10, Praga 8.70, Zagreb 1.75, Varšava 0.17, Holandsko 188.50, Dunaj 0.16, avstr. K 0.09.
Dunaj. 20. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 27.50.
3*oHtičnl dogodki.
-j- Važna politična yest. Iz Belgrada se razširja vest, da je pokrajinski namestnik Ivan Hribar ua prošnjo papeževega nuncija v BeJgradu istemu poslal obširen referat o verskih in cerkvenih razmerah v Sloveniji, zlasti pa o veri nevarnih strujah. Ivan Hribar baje pobija krščanski socializem in dokazuje, da je kapitalizem ■jpravičen, na zgledu kralja Salomona.
-f Strankin zbor nemškega Centra. Dne 15. t. ra. se je zbral nemški katoliški Centrum v Monakovu na svoje državno zborovanje. Predsednik stranke dr. Posch je naglašal državotvorno delo Centra, ki že ves čas od prevrata sem nosi težo soodgovornosti za vlado in je dal državi že tretega kanclerja. Centrunrov cilj je slej ko prej tesna in enotna združitev vseh krščanskih življev v Nemčiji, ki stoje na temelju republikanske ustave. — Državni minister za delo dr. Brauns je naglašal, da se mora ob nedotaknjenem osemurnem delavniku zvišati produktivnot. V šoli se morajo zavarovati pravice staršev. V vodstvu državnih poslov je sodelovanje s socialnimi demokrati tudi v bodoče potrebno; zvezo z nacionalističnimi meščanskimi strankami Centrum odklanja. V razpravi se je tovarnar Pfeiffer odločno zavzel za to, da ostane osemurni delavnik nedotaknjen; ta socialna pridobitev naj se zavaruje z mednarodno pogodbo. — VViirtember-ški minister Gravv je ostro zavrnil centralistične poizkuse in naglasil načelo deželne avtonomije. — Soglasno sprejeta rezo-lucija naglasa, da Centrum zavrača plemenski narodni egoizem ter izpoveduje načelo krščanske družinske skupnosti vseh narodov. V notranji politiki bo Centrum branil republikansko državno obliko in izvajal krščansko socialno politiko.
M' 4. Trockijeve izjave o mednarodnem položaja. Na zborovanju moskovskih sovjetov je Trockij 16. t. m. izjavil, da more Rusija od genovske konference pričakovati dvojnega: Ali bo konferenca začrtala mirno pot ali pa bo proli Rusiji naščuvala obmejne dežele. Rusija mora biti na vse pripravljena. S pogledom na ameriško stališče v Vzhodni Aziji je Trockij izjavil, da se Japonska po njegovem osebnem mnenju ni priljubila.
-f Muslimani v opoziciji. Jugoslovan-*ki muslimanski klub ;e v svoji včerašnji seji končnoveijavno sklenil, da izstopi iz vladne koalicije. Klub naglasa, da tega ni storil zgolj iz strankarskih interesov, temveč tudi iz načelnih razlogov, ker zastopa-o muslimani avtonomistični program.
+ Preobrat med radikalci. 18. t. m. Evečer se je sešel na posvet Radikalni klub. Razpravljali so med drugim o upravni razdelitvi države, Tu je prevladalo mne-aje, da se naj rešitev tega vprašanja spričo današnjega političnega položaja odgodi. Pri upravni razdelitvi države naj 'bodo merodajni prometni, gospodarski in zemlje-
Bratova tafnos*. 10
Povest iz irske zgodovine. Prevel M. R.
(Dalje.)
>Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« fe vprašal in mu podal roko. >Vaš hlapec mi je že pravil, da ste našli svojega brata sinoči na njivi mrtvega. Dovolito mi, da Vam k temu žalostnemu dogodku izrazim svoje najprlsrčnejše sožalje. Upajmo, da Dunstan ni bil žrtev hudodelstva.«
>To se, žal, ne da drugače presojati, gospod Harting,< je odgovoril pater Fitz-Roy. •siz vseh okolnosti se le prejasno kaže, da je moj brat ubit. Pa pojdite in se prepričajte sami.«
Peljal je sodnika v sobo, kjer je ležalo na postelji truplo Dustana. Ob njegovem zgiavju je gorela motna oljnata evetiika, na prsih rajnega je pa ležal križ. Jem je umil okrvavljeni obraz in bolestne poteze nedolžne žrtve so morale vsakega pretresti.
G^jen »o je sklonil sodnik čez truplo.
>ubogi fant,« je zamrmral. »Tako hitro si moral vzeti slovo od življenja, ki se ti je tako lepo odpiralo 1«
;>Iukaj ni mogoč© dvomiti,« in se je obrnil k župniku. »Najbrž ga je udaril' s >Shillelah-om«, glava je na dveh mestih prebita.«
• Tako mislim tudi jaz,c je odgovoril župnik.
Harting je zmajal z glavo.
pisni pogoji. To bi torej značilo ugoden preokret v vprašanju upravne razdelitve države. Manj simpatično je stališče Radikalnega kluba v vprašanju zunanje politike. Tu je klub sklenil, da zahtevo raznih klubov po ustanovitvi medparlamentarnega odbora za zunanje stvari odločno odklanja. Klub svoja posvetovanja nadaljuje -r Policaj-rešim. .•»Jutro« se pritožuje na ^klerikalce«:, ker zahtevajo reduciranje policije na višjih mestih. »Klerikalci so za svoje vladavine ustvarili ogromen policijski aparat,« piše i>Jutro«:, sedaj pa zahtevajo rekukcijo. Ali ni to demagogija? Mi mislimo, da > Jutro v« očitek v tem oziru ne drži, dasi nismo poklicani braniti katerokoli vlado. Kajti policijski aparat v Jugoslaviji se je pomnožil do neverjetnih dimenzij pod demokratsko vlado, oziroma pod Pribičevieem. Ustvaril je posebno politično policijo z velikim omrežjem konfi-d en tov, ki svoje pod načelstvom bivšega ruskega načelnika tajne policije. Ta policija tvori posebno vlado v Jugoslaviji, se odteguje vsaki kontroli in vodi politično evidenco nad vsakim državljanon.. Aktov, ki prihajajo iz tega urada, je na sto tisoče. \%a ministrstva.. deželne vlade, policijske direkcij; so jih polni. Koliko to pc_re denarja, časa in osobja, si lahko vsak muli. Naši politični uradi lo obupani nad delom, katero jim nalaga ta Pribičevlčevc tajna policija. Pod ^klerikalno« vlado pa, kakor je to tudi r>Ju‘-„„ dobro znano, tega ni bilo. Informacije dobi »Jutro« lahko na merodajnem mestu, če mu jih je treba. Smešno je, Če glavno glasilo policaj .'.orno-kracije dolži druge policaj-režirr.a.
2)newni dogodki
— Shod v Velenju. V nedeljo, dne 22. januarja ob pol 11. dopoldne se vrši v Velenju društveni shod. Vabijo se vsi člani. Govornik pride iz Trbovelj.
— Smrtna kosa v Mariboru. V sredo zjutraj je umrla Alojzija Auguštiner, po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se vrši v soboto cb 4. uri popoldne iz mrtvašnice na pobrežkem pokopališču. Rana je bila žena našega tov. in odbornika JSZ in Prometne zveze Jakoba Augušiinerja. N. v m. p.!
— Nabavljalna zadruga uslužbencev »a upokojencev drž, žel. v Sloveniji v Ljubljani, r. z. z o, z. sporoča vsem članom zadruge, da se je na izrednem občn. zboru, ki se je vršil 6. t. m. v mestnem domu pri reviziji odbora izvolilo sledeči odbor; preds.: črček Srečko, podpredsednik Vrišer Matija, tajnik Poženel Valentin, blagajnik Ky-ovsky Josip, knjigovodja Železnik Franc, odborniki: Kahne Franc, Orel Ivan, Pod-bevšek Ferdo in Sadel Franc. — Iz odbora je odšel g. M. pl. Lukane in kot nova člana odbora sta gg. Poženel Valentin in Železnik Franc.
— Bolniška blagajna posodila 2 milijona. Okrožna bolniška blagajna v Zagrebu je na posredovanje ministrstva za socialno politiko začasno posodila okrožni delavski zavarovalnici v Belgradu 2 bilijona kron kot pomoč, za prve organizacijske stroške. — Pred nekaj so bili pa poročali, da je dr. Žerjav zahteval, naj ljubljanska bolniška blaga na posodi v ta namen 2 milijona. Tedaj so to vest demontirali. Sedaj je zagrebška blagajna posodila 2 milijona, znamenje, da je prva vest bila resnična.
— Naši fantje v Nišu. Iz Niša smo prejeli pismo, iz katerega posnemamo, da se našim fantom vojakom tam doli ne godi tako, kakor bi se moralo. Hrana je slaba, prostega časa nobenega, a postopanje nad
>Kdo se je le mogel nad tem, tako mirnim človekom tako razbojniško znesti! To more biti le delo kakega roparja!«
>In vendar ni! Ničesar mu ne manjka, ne ura, ne denar.«
_>Nekaj posebnega, opraviti imamo torej z zadevo maščevalnosti? Je bil Vaš brat s kom v sovraštvu?«
:>Ne, da bi jaz vedel!«
>Da, da, saj bi si kaj takega tudi misliti ne mogel, kdor je Dunstana natančneje poznal. Je li glede poslov kaj posebnega? Morda je kateri izmed hlapcev iz službe odpuščen?«
»Že deset let ne.«
»Kje je bij Vaš brat včeraj?«
>Jezdil je po . opravkih v mesto. Ker se pa ni vrnil ob uri, kakor je bila njegova navada, nas to sprva ni vznemirilo. Mislili smo namreč, da se je oglasil še pri Meggy. Že proti enajsti uri se pa naenkrat pridrvi na dvorišče njegov konj Trilb.v sam, ves	spehan	in okrvavljen.	Takoj nii
jo	bilo jasno, da	ne gre samo za nesrečo.
Vzel sera psa seboj, zasledoval pot, koder bi moral priti in sem našel njegovo truplo na Jozuatovi njivi.«
>Polje leži onstran koče stare Bell, ni res?«
5>Še kakih petnajst minut dalje proti mestu.«
»Pri	Meggy	torej ni bil?«
'-Zdi	se mi,	da vsaj, ko se	ie vračal,
ne.«
, >Kako ate našli brata?«
vse surovo in kruto. Novince neusmiljeno pretepajo, za kar pa nosijo ponekod velik del krivde tudi slovenski (!) podčastniki. Poskrbeli bomo, da zvedo za te razmere, ki so za demokratično državo sramotne in neeopustne, naši poslanci,
— Prva letošnja redna seja mariborskega obč. sveta se vrši v četrtek 26. t. m. v mestni posvetovalnici ob 18, uri.
— Samomor roparskega morilca-. V beljaški okolici je bil radi tatvine aretiran znani roparski morilec Josip Zupau, ki je v Kovorju umoril staro ženo ter nato pobegnil iz zapora v Kranju v Avstrijo. Ker se je bal, da ga bodo izročili našim oblastem, se je obesil.
— Volkovi v Dalmaciji. Vsled velikih snežnih zametov v sosednih gorah beže volkovi v Dalmacijo. Nedavno se je pojavila na Rilič-planini čreda 50 do 60 volkov' ter napravila med živino znatno škodo.
— Vihar na Ohridskem jezeru. Uradno poročajo, da je v noči od 16. na 17. t. m. razsajal na Ohridskem jezeru velik vibar. Valovi so pluskali na obal in uničili mnogo hiš. Del mesta Struge in železniška proga sta pod vodo,
£jubljanski dogodki.
lj Kako se je postopalo. sSlov. Naroda prinaša naslednjo notico: »Kako postopa stanovanjski urad z davkoplačevalci? Pišejo nam: Tukajšnja tvrdka Zalta & Žilic je imela velike neprilike s stanovanjskim uradom. Zato je kupila lastno hišo, ki jo je prevzela s 15. dec. 1921 in katero pre-urejuje za svojo železno trgovino. Naenkrat pa je bila deložirana in ji hočejo več vagonov blaga znositi na cesto. Vse prošnje so bile brezuspešne. Tako se vendar ne postopak — Kolikor smo mi informirani, se je tvrdka Zalta & Žilic vselila s svojo trgovino v čisto zasebno stanovanje, ki je že bilo dodeljeno nekemu brezstano-vanjcu. To se je zgodilo popolnoma proti predpisom, ki vele, da se stanovanja ne smejo uporabljati za trgovine. Brezstano-vanjec, ki nima sedaj s svojo družino strehe, je tekal od Poncija do Pilata —-brez uspeha. Ce bo sedaj stanovanjska oblast tvrdko res deložirala, bo storila le dobro delo in popravila krivico, ki se je zgodila poprej revežu na korist bogati tvrdki.
lj »Zveza vojnih vdov in sirot za Slovenijo« v Ljubljani vljudno vabi vse svoje članice na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 29. januarja ob 9. zjutraj v kleti Konsum-nega društva na Kongresnem trgu (v Zvezdi). —■ Odbor.
1; Nova odveUika V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani sta se vpisala dr. Janko Brejc in dr. Vinko Kapo t e c.
lj Umrl je v Leonišču trgovski ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani gosp. Bela Max. Truplo prepeljejo na Dunaj. Pokojnik je prišel v Ljub-lano 1. 1919. in je bil znan kot strokovnjak.
lj Samoumor mladega dekleta. Včeraj zjutraj se je na svojem stanovanju v Metelkovi ulici ustrelila 18 letna Ladica Rupnik, učiteljska pripravnica IV. letnika. Kroglo si je iz revolverja pognala naravnost v srce. Imela je še toliko moči, da je revolver položila na glasovir, na kar se je zgrudila. Pred smrtjo je dekle, ki je v šoli dobro napredovala in bila pridna ter tiha, še lepo pospravila svojo malo sobico. Kakor je razvidno iz pisma, ki ga je pisala svojim starišem, jo je gnal v smrt strah, da ne bo prestala zrelostnega izpita.
vLežal je bolj na obrazu. Na polju pa brezdvomno ni bil ubit, temveč na potu, kajti tam sem našel mlako krvi.«
»Ali mi morete mesto pokazati?«
»Moj pes straži od sinoči tam.«
»Ogiedati si hočemo na licu mesta.«
Stopila sta iz hiše. Zunaj je ze stala množica ljudi; kajti glas o Dunstanovi smrti in prihod sodnikov se je razširjal po vasi kakor ogenj. Molče so se ljudje umaknili, in možje so se odkrili, ko je pater Fitz Roy šel poleg sodnika čez dvorišče. Njegov obraz je bil bled, drugače vedno raven, je bila sedaj njegova postava upognjena, kot bi ga pritiskala k tlom grozovita teža.
Molče sta odšla, a množica radovednežev jima je sledila. Ko sta prišla do koce stare matere Bell, je ravno stopila Meggy skozi vrata. Osupnila je, ko je zagledala toliko ljudi in stopila zopet nazaj.
^Uboga stvarca! ’ je spregovoril sodnik. >Zdi se, da še ne ve, da ji je uničena sreča življenja.
Še predno so prišli do njive, so že zaslišali otožno cvilenje psa, ki ni bil zapustil prostora. Pazljivo je zasledoval sodnik not, koder se je nahajala sled krvi. Zemlja je bila razorana, trava močno pohojena, tukaj je bil boj.
»Sklepati se da, da je morilec potegnil svojo žrtev najprej na tla, : je rekel sodnik.
Župnik ie molče pritrdil.
lj Sreča v nesreči. Neki Gorenjec 80 je hotel te dni po opravljenih opravkih vrniti ua Gorenjsko. Na glavnem iodvoru je pa pomotoma vstopil na mariborski vlak in se odpeljal z njim. Ko ga je sprevodnik opozoril na pomoto, je naš Gorenjec v Zalogu izstopil in se z drugi® vlakom vrnil v Lublano. Toda gorje! Mož je v Zalogu pozabil svojo prtljago. Ta dvoj* na smola je moža tako raztogotila, da je začel na kolodvoru rentačiti in zabavljati na železniško upravo, da se je vse kadilo-Moža so aretirali, ob euem so pa telefonij no vprašali v Zalog po njegovi prtljagi Prišel je odgovor, da se je prtljaga naši8* Naš Gorenjec je bil sedaj tako vesel, da je vzkliknil: >Hvala Bogu, da sem bil areti' ran!«
lj Pozor« Opozarjamo ljubljansko p bivalstvo, ki hodi po Šelenburgovi ulici« naj bo zelo previdno pri hoji ob kavari# »Zvezdi«, da ne pade na neočiščenem hod' niku in si ne zlomi noge!
J(a5a društva.
d Prijatelje glasbe in petja vabi k predavanju č. g. kanonika dr. Kimovca ? četrtek dne 19. t. m. ob pol 9. zvečer ml*' deniški krožek na Rakovniku.	.
d Šentpe^erski družabni klub prired* v soboto 21. t. m. v veliki dvorani Ljud' skega doma svoj zabavni večer pod pokrO' viteijstvom g. notar Hafnerjeve. Za okrepčila je kar najbolje preskrbljeno. Prija; telji in znanci kluba, dobrodošli. K obifof udeležbi vabi odbor.	O5'
d Vič, V nedeljo 22. t. m, ob 7. uri zvf' čer priredimo naraščajsko »A k a d e ffl*' jo.«	- .
3 Cultura.
,	= Davek na p:slovni promet. Glede t^.1
aavka, koii predstavlja sedai z a naše ku0«!' ske in obrtne kroge prevažno vprašani®!!: dede katerega obstoja v prizadetih krojP vsied najrazličnejših poročil v časopisih vel'"* nejasnost, ie prejela Trgovska in obrtni^* zbornica za Sljvemjo v sredo od gospoda *£ pan čn e ga ministra dr, Kumanudi.a sledeč0 brzojavko: *0 priliki izpremembe pravilnik* za izvršenie zakona o davku na poslovni OfO* met bode se storilo vse, kar je mogoče, v zn*1?' lu vaših zahtev, v kolikor to dopuste samega zakona. Obvestite o tem svoie člane4-llkratu ie prejela Trgovska in obrtniška zbor* nica za Slovenijo od generalne direkciie ne* posrednih davkov sledeči dopis: »Na ustme' ne in pismene nredstavke zbornic ter crist]!1' nih lokalnih trgovskih organizacij gospodtu*1' nančnemu ministru v zadevi davka na po*^ST ni promet ie generalni direkciji nei>osre&“ davkov po naročilu finančnega ministri** čast, obvestiti zbornico, da se bode » C®«00’ na izpremembe, katere so zadele Uredbo 0 davku na poslovni promet v Zakonodajne*11 odboru Narodne skupščine o priliki nienež* uzakonjenja izoremenih v nekoliko tudi vršilni pravilnik. O priliki izpremembe pravij' nika bode se vodilo račun o željah in stavkah zbornic, v kolikor niso v nasprotiu,* samim zakonom, to zategadelj ker se pravilo1* mora brezoogoino gibati strogo v meiah kona samega. Generalni direkciji ie čast. nf0' siti zbornico, da vzorne to na znanje ter da ,0 tem obvesti lokalne organizacije svojega P°“* ročia.« Predstoieča obvestila so posledica Ste* vilnih prizadevanj raznih gospodarskih orSa' nizacii, katere se trucijo. da dosežejo izor** membo zakona o poslovnem prometu, katpff/ ga po niegovi strukturi sroatraio v obstoieč1® razmerah za oraktično neizvedljivega in kat®' rega so izvršilne naredbe še poslabšale °® breme interesentov.
»Novi čas« v vsako hišo!
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik tranc Kr«ml*r< Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. "!
-----------   ^7,-	=:	■
\Villiam Harting je stopil še na njiv«’ in tudi tani preiskoval tla.
:>Prav se Vam je zdelo, gospod žnp*
ni k,;' je rekel narahlo, »šele ko ga je ubili ga je vrgel čez mejo. To kaže na kaj ve3» kakor samo na človeško moč. Pa povejt® mi vendar, kako ste spravili truplo doino^
v tej noči?« je vprašal naenkrat.
»Brata sem domov nesel,« je odgovo' ril pater Fitz-Roy počasi in solze so m1) stopile v oči; kajti težka pot in oddih P** znamenju na polju sta mu stopila ajop®* živo pred oči.
Sodnik je župnika neverjetno pogl®' dal, rau molče podal desnico in jo krepke stisnil.
Potem je raziskoval pot po stopinjah; Našli so se vtiski čevljev, ki so se ujemali z nogo Dunstana; na enem mestu se je P* našla sled globoko vtisnjene pete, ki $ morala biti od večje noge, iz česar se i6 dalo sklepati, da je bil morilec močan čl0* vek, kakor tudi močna postava. Dalje s® se razen konjskega kopita sledili še utisi velikih žrebljev. Napadalec je, kakor s« da sklepati, tekel nekaj časa poleg konja« predno se mu je posrečilo, potegniti Dunstana dol. Naprej se ni našlo ničesar, n« cunje od strgane obleke, ne gumba in tud? ne orodja zlobnega dejanja.
Zastonj se je trudil sodnik, kakor W' di župnik, preteči v mislih vbo vas, ogle-dati si^ v duhu vsakega posameznega ža, našla nista nikogar, na katerega bi s® moglo vsaj malo suraitv.