ri E SGEI j
»QQ
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED
PREPROSTE BESEDE
Treba Je mnogo preprostih besed kot so kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli, a pravega pota.
Treba je mnogo tišine
tišine zunaj in znotraj nas,
da bi slišali tihi, pojemajoči glas
mravelj, golobov, src in njih bolečine,
sredi vojska in gorja, sredi vsega tega, kar ni kruh, ljubezen in ne.dobrota.
P avček
PROIZVODNJA V ZIMSKIH MESECIH V BOHINJU
Prvo četrtletje letošnjega leta je za nami ln to je čas prvega preverjanja rezultatov dela. Zelo ugodna letošnja zima je pripomogla, da so tl nadpovprečni. V gozdu smo delali praktično brez prekinitev, razen v februarju, ko so bile nekoliko obilnejša snežne padavine In ko imo zaradi hujšega mraza nekaj dni odhajali na delo 2 do 3 ure kasneje. V prvih treh mesecih smo posekali 6kupaj 15.822 m3 lesa,kar predstavlja 41 % letošnjega plana in je obenem največ, kar je kdajkoli bilo posekanega v zimskih mašečih.
Ugodne vremenske prilike so o-
mogočile tudi nemoteno spravilo in prevoz lesa, tako da je mehanizirano skladišče kljub nizkim zalogam v začetku leta nemoteno obratovalo. Čeprav je bili marca remont. Je skladišče dodelalo 14. 252 m3 ali 21 % predvidene letne količine.
Letošnja mila zima nas ne sme zavesti, kajti že naslednja bo mogoče spet "ta prava", dolga, mrzla, z obilo snega. Če hočemo dvigati produktivnost, moramo pozimi delati tudi v tistih gozdovih, za katere smo do sedaj mislili, da to ni mogoče. K temu nas silita tudi mehanizirani skladišči, ki zahtevata dotok
lesa preko celega leta. Spravil-na mehanizacija, posebno veliki zgibniki, imajo v zimskih pogojih lahko celo večje učinke kot v letnih, marsikje pa lahko pozimi spravljajo les, kjer bi ga v letnih pogojih težko.
Posek predstavlja najtežjo fazo zimske proizvodnje. V najtežjih zimskih pogojih bi morali izdelavo prenesti ob kamionsko cesto, kar pomeni uvajanje drevesne metode. Na ta način bi vsakemu zgibniku stregel samo 1 delavec, ki bi podiral in zapenjal drevje. Ostali delavci bi ob kamionski cesti drevje dodelova-11 in požigali veje.
Prednost takega načina dela je poleg drugega tudi ta, da vsem delavcem ni treba delati v globokem snegu, izdelava bi bila kvalitetnejša, predvsem pa bi se povečali učinki zgibnikov. Za tako delo bo potrebna še podrobnejša priprava dela in uvajanje skupinskih normativov.
S. A.
TOZD POKLJUKA I - III.
liso ravno redki prizori v višjih legah naših ozdov.	Foto: GG
Delamo v visokogorskem svetu, zato so naši rezultati v prvih mesecih leta precej odvisni od vremenskih razmer v tem času. Take zime, kot je bila letos, so 'izjema. Januar brez snega in brez mraza, februar ga je malo zagodel, marec spet sorazmerno dober.
Takoj po novem letu smo začeli s polno paro, ljudje so preložili dopuste na poznejši čas, razen nekaj Bosancev, ki so ga izkoristili do kraja. Kot bi slutili, kakšna bo zima, smo imeli pripravljene take poseke, ki so bolj primerni za poBek v kopnem ali v nizkem snegu. Le v februarju je bilo potrebno pri poseku nekaj kidanja.
V prvih treh mesecih leta je bi-
lo posekano, spravljeno do ceste in odpeljano 34 % planiranih količin. Lepa zima se je poznala tudi pri manjšem številu okvar strojev. Ni bilo niti enega večjega loma.
Vzporedno s posekom smo delali tudi pri gojenju. Opravljenih je bilo 13 % plana po količini in 9 % finančno. V marcu smo tudi že nekaj posadili, kar se na našem področju redko zgodi. Delali smo na treh deloviščih, eno je bilo na Mežakli,dve pa na Pokljuki. Proti koncu februarja je nekaj naših skupin z enim velikim zgibnikom odšlo na delo v Marolšco k TOZD Bohinj. Dogovorili smo se, da za strokovno plat skrbijo gozdarji TOZD Bohinj, za organizacijsko pa gozdarji TOZD Pokljuka. Po dveh mesecih dela ugotavljamo, da taka dvotirnost vodenja ni dobra.
Proti koncu leta 1982 je začelo delati tudi mehanizirano skladišče na Rečici. Vse je novo, stroji in ljudje, zato delo še ni utečeno in še ne daje tistega, kar bi moralo in kar je glede na teh -nologijo zmožno. Skozi skladišče pelje javna prometna cesta in vsak hip lahko pride do nesreče. Tabla, ki označuje omejitev hitrosti, še ne zagotavlja počasne vožnje skozi skladišče. Skladišču strežeta dva stroja: mali VOLVO in veliki RADOJE DJAKIĆ. Volvo je dober stroj, vendar majhen, Radoje Djakič pa ima veliko okvar. Kadar je v okvari, ga za dovoz lesa na rampo nadomešča kamion. Ker je razdalje med skladiščem lesa in rampo prekratka, olje v hidravliki zavre in okvara je tu. Če je slabo vreme, kamion ne more delati, ker bi šofer moral biti na dežju. Za normalno delo bi potrebovali še en stroj.
Elektronika se je unesla. Do okvare pride iz subjektivnih vzrokov (če se zmoti delavec na komandnem pultu).
Na skladišču je zaposlenih 8 delavcev, vodja skladišča in njegov pomočnik. V prvih treh mesecih je bil približen povprečen povprečen učinek 3.000 tekočih metrov na dan.
Bojimo se, da bi rezultate, dosežene v gozdu, poslabšalo delo skladišča.
Jože Podlogar
Znani žičničar Ivan Drolc se bo s ponosom oziral na prehojeno pot.	Foto: GG
Skodlje je treba obtežiti - Foto: J.P.
OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V LETU 1982
V drugi polovici marca je imela
letni sestanek konferenca osnovnih organizacij sindikata GG.
Kratka vsebina razprave in poročil o delu bi bila naslednja:
-	V večini sindikalnih organizacij so bila v središču pozornosti stabilizacijska prizadevanja.
-	Delavci na vseh sestankih ugotavljajo, da življenjski stroški skokovito naraščajo, standard pa pada.
-	Samouprava se zožuje, ker je vsak sklep že določen z resolucijo. Zaradi tega je opaziti vedno več apatičnosti in nezainteresiranosti.
-	Šesto leto že teče po sprejetju zakona o združenem delu. Razvid del in nalog še ni spre -jet v TOZD Avtoprevozništvo in TOK. Od tam naprej pa se ni premaknilo.
-	Razmišljati bi morali o reorganizaciji GG in sicer v cilju znižanja proizvodnih stroškov.
-	Veliko razprav je bilo v preteklem letu o nastanitvi delavcev TOZD Pokljuka in TOZD Gradbeništvo.
-	Sindikat bi moral bolj sodelo-
Potrebe po lesu so že nekaj časa večje kot ponudba. Po projekcijah za leto 1985 pa bodo potrebe še naraščale. Skupna poraba leta 1985 je predvidena 4. 100. 000 m3. To količino bomo pridobili: z gozdov SR Slovenije 2. 700. 000 m3 lesa, 450.000 m3 lesnih ostankov, iz drugih republik 350 tisoč m3 in 600.000 m3 lesa iz uvoza. Za mehansko predelavo lesa iglavcev po projekciji lesa ne bomo uvažali niti ga ne bomo nabavljali v drugih republikah. Vendar je les iglavcev za mehansko predelavo manj nadomestljiv kot celulozni les in les za plošče, zato naj bi iz oblovine iglav -
vati pri razporeditvi osebnih dohodkov, preveč zadev gre mimo njega. Velikokrat je tudi delavski svet nemočen, spreminjajo se sklepi samoupravnih organov, zlasti kadar gre za investicije.
-	Za izboljšanje delovnih pogojev se je kaj malo naredilo. Terenski delavec ni v enakopravnem položaju z ostalimi delavci. Če pa kak dinar več zasluži, je vik in krik.
-	Razdrobljenost ovira delo sindikalnih organizacij. Preveč so razbite, združuje jih le še tekmovanje sekačev in šoferjev.
-	Pri izvozu končnih izdelkov bi morali biti udeleženi tudi delavci GG.
-	Najti je treba finančna sredstva, da se izvedejo letne športne igre v organizaciji GG.
-	Konferenca je imenovala tri člane v razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa (direktorja) GGi in sicer Janeza Arha, TOZD Bohinj, ing. Kristina Ogrisa, TOZD Pokljuka, Jožeta Stareta, TOZD Avtoprevozništvo.
Jože Podlogar
cev pridobili čimveč lesa za mehansko predelavo na račun manjše količine ostankov.
Prispevek je namenjen prikazu, kako tudi gozdarji moremo vplivati na večji izkoristek pri žaganju žagovcev iglavcev.
Na večji izkoristek pri žaganju moremo gozdarji vplivati z boljšim krojenjem lesa po namenu. Pri tem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- oblovina za krojenje naj bo čim daljša (osem metrov in več) in naj bo na istem mestu. To smo
z mehaniziranimi skladišči že dosegli.
-	porabniki lesa morajo točno definirati zahteve po premerih na tanjem koncu in dolžine sortimentov. Dimenzije morajo izhajati iz končnega proizvoda lesne industrije. Znani nam morajo biti žagarski programi. Na osnovi tega je mogoče izračunati karakteristično temelj-nico pri kateri je izkoristek največji.
-	zadnji pogoj je elektronska naprava s čitalnlmi glavami in povezavo s krojilko, ki je priključena na računalnik. Zadostuje že proces-or s spominom in ekranom, ki bi bil lahko nameščen na skladišču in bi opravljal tudi druge naloge procesa. Lahko pa je elektronska naprava povezana s računalnikom, ki ga uporabljamo za poslovne obdelave.
Na mehaniziranem skladišču na Rečici sta prvi in zadnji pogoj izpolnjena, manjkajo nam le še zahteve lesne industrije (premeri na tanjšem koncu in dolžine ter deleži teh dimenzij).
Poleg elektronike mora krojenje spremljati človek, ker elektronika zaznava le premere in dolžino, na vse napake lesa pa jo mora opozoriti človek. Krojenje s pomočjo računalnika ponekod v svetu s pridom uporabljajo. V literaturi navajajo, da so s tem ukvarja dr. Jože Pogorelec in je bil po njegovih navodilih sestavljen program za računalnike Delta. Program na osnovi premerov merjenih na vsakih 25 cm in to na desetinko milimetra natančno, poišče karakteristično temeljni-co (na mehaniziranem skladišču na Rečici naprava meri les na vsakih 8 cm), pri kateri je izkoristek največji in tako program določi mesto prereza in dolžino žagovca. V program je potrebno vgraditi konkretne podatke lesne industrije in izračunati te-meljnice in dolžine sortimentov. Zato je računalniški program potrebno prirediti glede na dolžino oblovine pred krojenjem ter na zahteve po krojenju.
Kljub neprirejenemu programu za potrebe lesne industrije v Bohinju in dolžine oblovine iglavcev, smo se odločili in izmerili 15.71 kubičnega metra lesa. To je bilo
UPORABA RAČUNALNIKA PRI KROJENJU OBLOVINE IGLAVCEV
16 kosov dolžine od 10 do 12 m. Na skladišču je krojilec kose kro-jil po stalnih navodilih in sicer največ na dolžino 5 m, nekaj na 4 in le 2 na 3 metre. Podatke
smo nato obdelali po programu, ki je pripravljen za računalnike Delta, vendar ročno. Tone spremeni bistva, le da računalnik izračuna to skoraj v trenutku, roč-
ni izračun pa je zahteval več ur dela. Po naših izračunih niti en kos ne bi računalnik krojil enako kot ga je krojilec.
O0LIMO Ì4tOVCeV DOLOČIL DDOtUtC	Üct ^ 'SO
—			...	
1 - 5-75m'	k. 25
Ì 4 * 1 l X V V4 4 » O.bS h »	< 0 1 ) <
						
V VID m O. it Ut
a./s »
0.53 * ALI fl.iV.
RAŽL/KA
Slika krojenja 10 m dolgega kosa oblovine iglavcev nam prikazuje kako je krojil krojilec (prva Bilka oblovine), kako bi krojil s pomočjo računalnika (srednja slika) in na zadnji sliki spodaj je prikazana razlika izkoristka lesa za žaganje.
Krojilec je krojil qblovino v dva žagovca po 5 m dolžine. Volumen valjev z upoštevanjem premerov na tanjšem koncu je 0.50 m3. S pomočjo računalnika pa bi
krojil dolžino žagovcev: prvega žagovca 5.75 m in drugega 4.25 m. Volumen valjev z upoštevanjem tanjših premerov je 0. 53 m3, torej 0.03 m3 ali 4,5%več kot v prvem primeru.
Ta razlika je slučajno prav pri tem kosu tako velika, pri ostalih je manjša, čeprav za grafični prikaz ni bil zato izbran. Za ves vzorec je izkoristek za 1.26 % večji pri krojenju s pomočjo računalnika. Večji izkoristek je za-
radi sprotnega ugotavljanja ob-ličnice debla in računalnik določi mesto prereza kjer se oblič-nica po vsej dolžini najbolj približa valju z osnovno ploskvijo tanjšega premera. Seveda pa program ne upošteva samo tega kriterije, ampak vse že naštete, sicer bi krojil zelo (dolžina limitira proti 0) kratke žagovce , kjer ostankov sploh ne bi bilo.
Meritve pri izmerjenem vzorcu so ročne in zato niso zadosti na -
tančne, kar močno vpliva na rezultat. Meritve so opravljene z natančnostjo enega centimetra. Če bi bila izmera v desetinkah milimetra, bi bil izračun pravilnejši in he bi bil rezultat 1,26% večji prihranek, ampak bi bila ta Številka verjetno nižja. Poudarjam, da pri tem nisem uspel u-gotoviti, kakšen je kje izkoristek. Le z ozirom na tanjši premer sem izračunal uporabljivo lesno maso, neupoštevaje robljenja desk in rezov in ugotovil, da je pri analiziranem vzorcu izkoristek večji samo zaradi prilaganja krojenja obličnici.
S tem prispevkom želim opozoriti na organiziranost kot pomemben dejavnik za dosego ciljev v gozdovih zasebnega sektorja, ki se ne nanašajo samo na proizvodnjo lesne surovine, pač pa tudi na vzdrževanje splošno-kori8tnih funkcij gozda in pod-ružbljanja gozdne proizvodnje, ki pa nima nam ena izriniti kmeta -lastnika gozda iz njegovega gozda, marveč ga vključiti v sodob-
Zaključek
Vzorec ni reprezentančen in ga ne moremo posploševati. Verjetno pa so v tej smeri možnosti za prestrukturiranje lesa v smeri boljšega izkoristka kvalitete, ki je ni mogoče nadomestiti z ostanki in starim papirjem. Če smo z izdelavo dolžinske oblovi-ne povečali učinke poseka, spravila in prevoza, zakaj ne bi še na skladišču izrabili možnosti boljšega krojenja in s tem povečali izkoristek.
Jože Skumavec, dipl. ing.
ni proizvodni proces ob zagotovitvi celovite socialne varnosti.
Eden od osnovnih izhodišč organiziranja proizvodnje je sistemski pristop, kar pomeni, da smatramo našo delovno organizacijo kot sistem v kibernetskem smislu, znotraj katerega delujejo skladno z dvosmernimi in navzkrižnimi vplivi vse njegove temeljne organizacije kot sistem
nižjega reda. Tu niso mišljeni hierarhični položaji, pač pa oblike medsebojnih vplivov. Iz tega tudi siedi, da imamo opravka z zapletenim, dinamičnim sistemom, ki pa je upravljiv.
Prav teorija o sistemih nas odvrne od drobnjakarskega gledanja in iskanja le drobnih izboljšav. Prisili nas k razmišljanju, kako bi kot celota našli rešitve, ki bi bile najboljše za vse.
Zanimivo pri tem je, da je takšno izhodišče v popolnem skladju z osnovnimi političnimi izhodišči, kot je tudi resolucija 9. kongresa ZKS, kjer zasledimo tudi to: "Doseči moramo tudi večjo specializacijo in razvitejšo medsebojno delitev dela med združenimi temeljnimi organizacijami, učinkovitejše organiziranje skupnih dejavnosti v okviru delovne organizacije. To zahteva, da delavci v temeljnih organizacijah čimbolj smotrno in usklajeno izrabljajo sedanja sredstva ter na podlagi skupnega planiranja in odločanja o razvojnih ciljih združujejo sredstva za obnavljanje in razvoj proizvodnih zmogljivosti.
S tem želim prikazati popolno skladnost strokovnih in političnih izhodišč na eni strani in togo birokratsko stališče, ki je osnova za popolnoma ločeno proizvodnjo v zasebnem sektorju, ne glede na oblike prepletenosti družbenih in zasebnih gozdov, značilnost območij in stopnje odvisnosti od gozdov.
Še teže pa je razumljivo to, da se raje oklepamo organiziranosti na birokratski osnovi, ki jo poznamo pod parolo: "Organizirajte TOK-e, pa naj stane, kar hoče."
Čas nas sili, da našo organiziranost uskladimo z navedenimi strokovnimi načeli in političnimi usmeritvami, ki so za člane ZK tudi obvezujoči.
Če kritično ocenimo sedanjo organiziranost proizvodnje v zasebnih gozdovih, ugotovimo, da je obseg del prevelik, kjer so v vsej enoti zaposleni pri poseku in spravilu lesa dva do štirje delavci in imajo le en traktor (Bohinj, Jesenice), za kar pa je treba skozi celo leto organizirati delo, skrbeti za gorivo in rezervne dele in, kar je najtežje, skrbeti za prevoz na delo in z dela.
Včasih v gozdu tudi brez škod ne gre
Foto:	J. P.
Racionalna org •proizvodnja o zasebnih gozdovih - eden od pogojev podružbljanja gozdne proizvodnje
Posledice takega stanja so:
-	strokovni kader se Sesto ukvarja z nebistvenimi problemi;
-	delovanje dveh organizacij v istem oddelku ali skupini oddelkov s prepletenim družbenim in zasebnim lastništvom razvija koncepte oddelčnega pristopa;
-	podvoji se zgubljeni čas za o-sebne prevoze in stroške za te prevoze;
-	ni realne možnosti, da se uporabijo tista spravilna sredstva, ki so v danih okoliščinah najboljša. Uporabi se tisto, kar pač je;
-	problematična je organizacija varstva pri delu.
Oblikovanje ciljev je sestavina sistematskega pristopa. V našem primeru moramo oblikovati dolgoročne gozdnogospodarske in družbenoekonomske cilje.
Prvi cilji so dobro oblikovani in določeni v naših ureditvenih načrtih, na področju družbenoekonomskih ciljev pa često najdemo nedorečenost, zlasti tedaj, ko rabimo cilje kot osnovo za strokovne odločitve.
Osnovne dolgoročne družbenoekonomske cilje, ki jih moramo u-poštevati.bi strnili v naslednjem:
-	da se podružbljanje gozdne proizvodnje izvede s postopnim povezovanjem zasebnih gozdov. Namen povezovanja je uvajanje modernega proizvodnega proce-
sa, v katerem bo proizvodnja v tehnološkem in ekonomskem smislu podružbljena, lastnina pa se čedalje bolj izkazuje neposredno v denarni renti;
-	proces podružbljanja nima namena izriniti kmeta - lastnika gozda iz njegovega gozda, pač pa ga vključiti v sodobni tehnološki proces;
-	le sodobno organizirana, tehnološko napredna družbena organizacija zagotavlja ekonomski in družbeni razvoj podeželja;
-	družbeni interesi zahtevajo pri oblikovanju dolgoročnih družbenoekonomskih ciljev sistemski pristop, kjer morajo ti cilji delovati komplementarno z družbenimi cilji v celotnem prostoru z upoštevanjem posebnosti hribovskih in višinskih kmetij in kmetij v obmejnem pasu;
-	komplementarnost družbenoekonomskih ciljev se mora odražati tudi pri ohranjevanju kulturne krajine in dajati osnovno možnost za doseganje obrambnih konceptov družbe;
-	v celotni sistem vključen kmet-lastnlk gozda mora imeti zagotovljeno celovito socialno varnost v okviru družbeno usmerjene kmetijske in gozdne proizvodnje.
S tem, da uskladimo naše dolgoročne in prilagojene družbenoekonomske cilje zahtevam družbenega okolja, lahko pričakujemo
povratne pozitivne učinke na samo gozdno proizvodnjo.
Iz navedenih dolgoročnih ciljev, zlasti iz stališča, da se lastnina izkazuje v denarni renti in da se ločeno Izkazuje vrednost vloženega dela in sredstev, se v perspektivi zgublja vsaka potreba po ločeni organizaciji proizvodnje za družbeno in zasebno proizvodnjo.
Navedenim dolgoročnim ciljem moramo določiti za operativne namene prilagojene družbenoekonomske cilje, ki ustrezajo času, zato imajo tudi etapni značaj, kakor tudi posebnostim znotraj območja, zlasti da upoštevajo:
-	velikost gozdne posesti in stopnjo odvisnosti od gozda;
-	družbeni pomen celotne kmetije oziroma kmetij;
-	določanje intenzivnosti gozdnogospodarskega načrtovanja;
-	določanje prednostnega reda tehničnih naložb;
-	določanje oblike vključevanja kmeta-lastnika gozda v proizvodni proces.
Oblikovanje prilagojenih družbenoekonomskih ciljev nas že samo prisili, da upoštevamo tudi širši družbeni interes in da se s svojim delovanjem vključimo v družbenoekonomski razvoj podeželja.
Pri vsem tem pa je nastopil čas, ko ni pomembno le doseganje fizičnega obsega proizvodnje, marveč da dosežemo tudi ciljne finančne učinke.
Organizacija gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih mora poleg značilnosti gozda upoštevati vse udeležence, to je lastnike gozdov v dosedanjem smislu, s posebnim poudarkom na delu kmetov lastnikov gozdov, ki jih imenujemo proizvodni kooperanti.
Prav ti naj 431 v zasebnih gozdovih po sedanjih predvidevanjih ob koncu srednjeročnega obdobja opravili posek 9.000 do 10.000 m3 in spravilo 14. 000 do 15.000 m3 lesa.
Upoštevajoč zahtevani obseg blagovne proizvodnje srednjeročnega obdobja, je treba s sredstvi in 'delavci delovne organizacije zagotoviti spravilne kapacitete za naslednje količine po organizacijskih enotah:
ROBNA GOZDARJEVA DEJAVNOST - UREJANJE PARKOV
Bohinj: 3500 m3 Pokljuka: 1500m3 - žično in traktorsko spravilo
Radovljica: 7000 m3-traktorsko in žično spravilo Jesenice:	2000 m3 na žičnem
spravilu, 2500 m3 za težke zgib-nike
Te količine niso bistveno večje od obsega, ki je bil opravljen s spravilnimi sredstvi delovne organizacije v letu 1981 in 1982.
To pa tudi pomeni, da po organizacijskih enotah Bohinj, Pokljuka in Jesenice ni objektivne možnosti, da bi racionalno delovale organizacijske celote v proizvodnem smislu. V interesu vseh temeljnih organizacij je, da se dogovorimo za izvršitev teh del med temeljnimi organizacijami tako, da bodo delovna sredstva dala najboljše učinke. To pa je tudi skladno s stališči, ki so u-vodoma podana.
Samoupravna organiziranost ni in ne more biti ovira za smotrno in racionalno organizacijo proizvodnje.
S tem prispevkom sem hotel upo-zoriti na to, da z drobnimi organizacijskimi dopolnitvami ne moremo narediti bistvenih premikov. Potreben je celovit pristop, urediti je treba tako splošno organiziranost in dodelati tudi podrobno organizacijo do prijave proizvodnje.
ing. Tonejc
Gozd, v svoji notranjosti te človek čuti, sliši tvoj šepet, se zaveda tvoje veličine. Nihče nas ni učil, da si tisočletni cvet naše dežele,da si neizpeta pesem, da si mati varnosti, da si dom in zibelka milijonov in milijonov bitij. Nihče pastirca, kmeta ali golcerja ni učil, da se pomlajaš, da rasteš, da umiraš in se zopet pomlajaš, da živiš, da si veliko bitje, da si veliko življenje, da daješ, da oplajaš živo in mrtvo, da napajaš; preprostega človeka ni tega nihče učil, pa se kljub temu zaveda tvoje veličine, kajti brez tebe, gozd, človek ne more živeti. Preprosto povedano: gozd, del tebe smo!
Prijatelja - zaveznika človek hoče imeti ob sebi. Zato ne bi bilo dovolj, da bi te gledal od daleč. Človek hoče živeti v objemu tvojih krošenj, človek hoče, da se skrije v senci tvojih dreves, človek hoče, da krasiš okolico njegovega doma spomladi, jeseni in pozimi. Človek želi in potrebuje tvoje varnosti.
Zato so zrasla drevesa okoli hiš, gradov in vil, ki niso dajala sadežev, temveč nekaj drugega. Tako so nastajali parki, nasadi dreves, katerih primarna vloga ni dajanje lesa, temveč mnogo več.
Od zgodovine kraja, gradu, mesta ali zaselka je odvisna zgodovina parka. Posamezna drevesa skrivajo v sebi zgodovino več človeških generacij. Torej nam je namen parka jasen: lepšati človekovo okolico, mu v neposredni bližini nuditi prostor za sprostitev.
V veliki meri so parki nenaravni, delo človeških rok, lahko bi jih istovetili s sadovnjaki. Vse nenaravne tvorbe pa zahtevajo stalno nego. Žal pa so naši parki širom Slovenije,posebno manjši, prepuščeni zobu časa.
Od stopnje kulturne osveščenosti nekega naroda ali kraja raste potreba po negovani okolici. Lahko bi mirno trdili, da je trajno, estetsko urejen ter z okolico usklajen park ogledalo kraja.
Kdo naj ureja parkovne nasade, kdo je poklicno najbolj usposobljen in odgovoren za ta dela? Najbrž gozdar. Urejanje parkov naj bi bila obrobna dejavnost gozdarjev. Če je zdrav gozdni rob, je običajno zdrav v širšem smislu besede tudi sestoj, če bomo obvladali naše robne gozdarske dejavnosti, bomo v samem gozdu sigurno popolnejši.
Da ne bi samo govoril, bom opb-sal urejanje parka na Bledu, kjer sem napravil načrt obnove centralnega blejskega parka.
Potreba po obnovi parka je med Blejci nastajala že vsa povojna leta. Nosilec - pobudnik obnove je bila Krajevna skupnost Bled. Z načrtom sem pričel delati poleti leta 1977, končal pa sem jeseni leta 1981.
Centralni blejski park, ki je obdelan v načrtu, zajema površino od hotela Park ob jezeru do grajskega kopališča, na severu do hotela Jelovica, pri prostoru za izvoščke poteka meja po cesti ob festivalni dvorani do nove drsalne hale. Zajema površino okoli 5 ha. Ker je to delo zelo zahtevno in odgovorno, pa tudi delikatno, so pri samem usklajevanju načrta sodelovali:
Bliža se čas dopustov in lepih spominov - Foto: GG
-	Zavod za urbanizem Bled
-	Društvo za varstvo okolja občine Radovljica
-	dipl. ing. agr. Vida Pavluia
-	dipl. ing. agr. Ogorevc Miha
-	dipl. ing. gozd. Jože Osterman
-	gozd. tehnik Marjan Zalokar
-	vrtnarski tehnik Alojz Rozman
-	dipl. arh. Rado Jemc
-	ing. gradb. Lado Janežič
-	vrtnar Čop Matevž.
Geodetska tehnična dela je opravil ing. geodezije Janez Šemrl.
Nekaj gozdarsko zanimivih značilnosti iz centralnega blejskega parka:
-	vparku ra6te 51 drevesnih vrst, od tega 29 avtohtonih in 22 neavtohtonih ali vrtnarskih vrst;
-	od 24 grmovnih vrst je 7 avtohtonih in 17 vrtnarskih vrst.
Pretežni del centralnega blejskega parka sestavljajo domače drevesne vrste, saj je od 641 osebkov 477 avtohtonih dreves. Grmovje v parku pa sestoji pretežno iz vrtnarskih vrst.
V centralnem blejskem parku porašča bočno ledeniško grobljo združba Querce - Caprinetum (P 0,5 ha), tako je ta del parka se -stavljen izključno iz avtohtonih vrst.
Najbolj številčne drevesne vrste: Drevesna vrsta	št. osebkov
Taxus baccata - tisa	86
Quercu8 robur - dob	67
Tilia platyphyllos - lipovec	53
FagUs silvatica - bukev	44
Picea excelsa - smreka	37
Beiula pendula - breza	29
Acer pseudoplatanus
- gorski javor	25
Aesculus hippocastanum
-divji kostanj	18
Posebnosti v centralnem blejskem parku so sledeče neavtohtone in vrtnarske vrste:
Abies nordmaniana - kavkaška jelka. Thuja kuruensis, Thuja plicata, Thujopsis dolobrata, Ta-xodinum districhum-močvirni ta-ksodijum. Tsuga canadensis - kanadska čuga, Gingho biloba-dvo-krpi kinkovec, Fugus silvatica pen. dula - bukev žalujka, Fagus silvatica "Pilirifera" -napiljena bukev, Fraxinus excelsior pendula - žaljujoči veliki jesen.
Nekaj podatkov o najdebelejših in najvišjih drevesih po dre vesnih vrBtah:
Drevesna vrsta	premer (cm)	višina (m)	Zdrav. stanje	Vital- nost
Populus alba-beli topol	127	36	odlično	odlična
Tilia platyphyllos-lipovec	111	25	odlično	odlična
Ulmus scabra-gorski brest	105	27	srednje	srednja
Aesculus hippocastanum -divji kostanj	106	23	odlično	odlična
Taxus baccata-tl8a	šop.drev.	15	odlično	odlična
Beluta pendula-breza	58	25	odlično	odlična
Ouercus robur-dob	115	23	srednje	srednja
Fagus silvatica rubra-rdeča bukev	137	24	odlično	odlična
Pinus nigra - črni bor	61	30	odlično	odlična
Pinus sylvestis*rdeči bor	44	32	odlično	odlična
Picea excelsa-smrtka	75	33	odlično	odlična
Ables nordmaniana -kavkaška jelka	93	24	srednje	srednja
V teh dveh letih (1981) in 1982)
je bil centralni blejski park o-	
bogaten s sledečimi sadikami:	
Vrsta Št. sadik	
Taxus baccata - tisa	430
Pseudotsuga taxltolia	
-duglazija	3
Prunus serrulata	
-kitajska češnja	3
Tsuga Canadensis	
- kanadska čuga	2
Picea omorika	
- omorika	32
Rhododendron hybr	
-žlahtni sleč	170
Larix europaea - macesen	19
Sorbus aucuparia - jerebika	5
Cornus kousa - cvetni svib	30
Viburnum plic Mariesii	
- kitajska dobrovità	10
Amelanchier canadensis	
- kanadska hrušica	10
Ilex aquifolium	
- božje drevesce	4
Prunus Japonica	
-japonska češnja	1
Rhus typhina - ruj	8
Skupaj sadik:	727
V letošnjem letu pa se bo	še
posadilo (plan Krajevne skupnosti	
Bled):	
		 sadik	
Forsythya intermedia	
-forsicija	30
Acer pseudopl. Atrlpurpureum	
» rdečelistni gorski javor	3
Corelu6 maxima "Purpurea	
rdeča velikolistna leska	3
Prunus laurocerusu8	
- lovorikovec	115
Quere us robur - dob	1
sadik
Pseudotsuga taxifollum - duglazija	7
Ilex aquifolium - božje drevce 6 Cotenaster horisontalis "Variegatus"
• pisano listna ponešplica	75
Berberis gagnepanii
-	gagnepajnov češmin	45
Buxus sempervlrens
-	pušpan zelenka	20
Viburnum opulus "Aurea" -rumenolistna brogoviia	7
Picea omorica - omorika	7
Parlotta persica Pendula -povešena pamirska bukev.	2
Aesculus "Parviflora" -grmasti divji kostanj	1
Berberis buxifolia - zelenkasti češmin	35
Juniperus sabina
-smrdljivi brin	12
Skupaj:	368
Večino - devet desetin saditve -predstavlja okrasno grmovje, ki ga danes v centralnem blejskem parku pogrešamo, njegova funkcija pa je večkratna: okras; zapiranje - ustvarjanje zaprtih prostorov, kotičkov v parku; čuvanje zelenic na vogalih steza; ustvarjanje harmonije na prehodu med zelenicami in drevjem.
Pregled sajenja:
	št. dreves	%	okras. grm.	%	Skupaj	%
- že posajeno	69	70	658	66	727	66
- posajeno v letu 1 983	>9	30	. 339	34	368	34
	98	100	997	100	1095	100
Sklepne misli:
Ureditev parka temelji na slede*
čih predpostavkah:
-	ohranja se edinstvena obliko-vitost obstoječega parka, ki ga z novimi zasaditvami samo dopolnjuje oziroma zamenja, kar je dotrajanega (postopoma);
-	ohranja in neguje posebnosti parka, debela stoletna drevesa in redke eksote čuva kot naravne spomenike;
-	ohranja se pravilno razmerje med zelenicami in drevjem, ki ga tudi v bodoče ni treba spreminjati;
-	predviden je prostor za vodomet;
" okolico^* estetsko usklajen z
-	načrt s trajno zelenimi zavesami (tisa, omorika) ustvarja zaključene kotičke v parku, ki naj bi obiskovalcu nudili večjo sproščenost;
-	večino nosilcev parka predstavljajo avtohtone drevesne vrste;
-	načrt a temeljito dendrološko analizo je osnova za vsako nadaljnje delo v parku in ima trajno vrednost.
-	ohranja, neguje in ustvarja razgledna mesta v parku;
-	upoštevano je dejansko potrebno stanje komunikacij za motorni promet, pešce, parkiranje in stojišče izvoščkov;
-	ohranjen je prostor za glasbeni paviljon in spomenik Rikli;
Ne trdim, da je načrt popoln, da je metoda dela najprimernejša, v veliko zadovoljstvo pa ml je, da sem kot gozdar na tem področju opravil pionirsko delo.
Sestavil: Petkoš Janez, dipl, ing.
Recept za doseganje _plana
Potrebujemo:
-	poslovni odbor	1	kos
-	skupne službe	1	kos
-	dnevni časopis	1	kos
-	izgovori	1 pehar
Pregnetene gospodarske novice iz časopisa usuješ na poslovni odbor ob sprejemanju plana. Ob tem zmes posoliš z nedelavnostjo skupnih služb. Zraven pridaš čajno žličko nedobavljenega materiala, vse skupaj pa zabeliš s celim peharjem izgovorov. Z vsebino ene seje dušiš poslovni odbor, nakar dobiš aromatični operativni plan. Tega vstaviš v ne-ogreto pečico tozda za 22 delovnih dni. Dobljeno jed do 15. v naslednjem mesecu daš v poskufi-njo komerciali.	>
»
Opozorilo:
Kljub temu, da je jed dobra in vsakomor tekne, postane po daljši uporabi strupena, posledica je bolezen, imenovana kronična izguba, ki jo pozdraviš z... I
F. C.
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
6.	seja sveta delovne organizacije GG Bled dne 18. marca 1983
1.
Zapisnik 5. seje sveta delovne organizacije se potrdi.
2.
Svet delovne organizacije sprejme poročilo o poslovanju delovne organizacije GG Bled za leto 1982.
3.
Svet delovne organizacije sprejme in potrdi poročilo o združevanju in porabi združenih sredstev.
4.
a)	Svet delovne org. sprejme letni plan varstva, gojenja, odkazila in urejanja gozdov.
b)	Svet delovne organ, sprejme letni plan sečenj.
c)	Svet delovne organizacije določi prispevne stopnje za zbiranje sredstev za biološka vlaganja v gozdove in cenik del za dela, ki se plačujejo iz sredstev za biološka vlaganja v gozdove.
Za družbeni gozd je stopnja za zbiranje sredstev za biološka vlaganja 14 % od vrednosti prodaje vseh gozdnih sortimentov.
Za zasebni gozd znaša prispevna stopnja za zbiranje sredstva za biološka vlaganja: 14% od vrednosti hlodovine in tehničnega lesa iglavcev,
10% od celuloznega lesa iglavcev in jamskega lesa listavcev,
12% od tehničnega lesa listavcev, od odtujenega lesa in lesa za domačo porabo.
Cena za gojitvena dela za delo lastnika v lastnem gozdu znaša 136, 00 din/uro.
č) Svet delovne organ, sprejme določitev meril za pridobitev lesa za lastno uporabo lastnikov gozdov.
5.
Svet delovne organizacije sprejme proizvodno-finančni plan za delovno organizacijo GG Bled za leto 1983.
6.
a) Svet delovne organ, sprejme plan združevanja združenih sredstev za leto 1983.
b) Svet delovne organ, sprejme plan porabe združenih sredstev skupne porabe za ostale namene za leto 1983, in sicer:
nagrade upokojencem ob novem letu
stanarina za nezasedena stanovanja
po poteh partizanske Jelovice - prispevek
ekskurzije drugih delavcev
šport in rekreacija
tekmovanje gozdnih delavcev
jubilejne nagrade in odpravnine
regres za letni dopust
regres za počit, dom in prikolice
nakup koledarjev
socialne pomoči in zdravljenje v toplicah
občinska kulturna akcija
pomoč organizacijam in drugim
knjižne nagrade
ekskurzija za dan žena
venci, objave in drugo
tekmovanje mehanikov
179.126
5.000
20.000
30.000
80.000
90.000 012.610
250.000 250. 000
90.000 103.824
5.000
40.000
20.000 70. 000 20. 000
15.000
7.
Svet delovne organizacije sprejme plan oblikovanja in porabe stanovanjskih sredstev v letu 1983.
1. Oblikovanje sredstev
a) združeni stan. denar v DO
-	stanje 1.1.1 983
-	priliv v 1. 1983 iz oseb. doh*
-	vrnjeni krediti - dani delavcem
-	vplačana soudeležba
-	prenos po zaključ. rač. 1982
-	plač. za prod. stanov, na Jesenicah
1.815.189 din
1.465.000	din 1. 540.000 din
250.000	din 7.437 din
611.000	din
SKUPAJ
5. 688.626 din
b) združena sredstva za financiranje usmerjene graditve družbenih stanovanj v občini Radovljica
- stanje 1. 1. 1983	2.405.162 din
- oblikovano v .1. 1983 iz oseb.doh.	1.610.000 din
SKUPAJ
4.015.162 din
c) možnost za aktiviranje kreditov na osnovi vezanih sredstev
6.050.000	din
SKUPAJ
13.348.626 din
2j Angažiranje sredstev
a) združena sredstva v DO
-.posoj.za grad. in adaptac. stanovanj
-	odplač. kreditov za nakup stan.-dolg
-	odplač. kreditov za nakup stan.-obresti
-	nerazporejeno-zaradi dinamike priliva
4.000.000 din 664. 970 din 277.800 din 745.856 din
SKUPAJ
5. 688.626 din
b) združena sredstva v stanovanjski skupnosti
-	posojilo LIP Bled za nakup sta-
novanja, ki bo dodeljeno ženi našega delavca	750.000	din
-	nakup dveh stanovanj na Jaršah	2.640.000	din
-	odplačilo kreditov	43.113	din
-	nerazporejeno zaradi dinamike priliva	582.049	din
SKUPAJ
c) iz kreditov za vezana sredstva
-	delno plačilo nakupa stan. v Mojstrani oz. n6 Jesenicah
-	obnova in rekonstrukcija hiše v Kranjski gori
4.015.162 din
1. 100.000 din 4. 300.000 din
SKUPAJ
Stanovanje, kupljeno na Jesenicah, se prenese na no skupnost skupnih služb.
650.000	din delov-
Svet delovne organizacije sprejme predlog delitve sred -štev za kreditiranje stanovanjske gradnje:
razdelitev sredstev po posameznih namenih novogradnje in rekonstrukcije v območju
novogradnje izven območja, kratkoročni krediti
razdelitev sredstev na TOZD, TOK in DS SS
TOZD Gozdarstvo Bohinj novogradnje izven območja kratkoročni krediti
2.250.000	din
1.750.000	din
280.000	din
415.000	din
SKUPAJ
TOZD Gozdarstvo Pokljuka novogradnje v območju rekonstrukcije kratkoročni krediti
695.000	din
736.000	din
60.000	din
90.000	din
SKUPAJ
TOZD Gozdarstvo Jesenice novogradnje izven območjB ' kratkoročni krediti
886.000	din
660.000	din
155.000	din
SKUPAJ
TOK
Kratkoročni krediti
TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice novogradnje v območju
TOZD Gozdno gradbeništvo novogradnje v območju novogradnje izven območja
SKUPAJ
Delovna skupnost skupnih služb novogradnje v območju
815.000	din
50.000	din
975.000	din
205.000	din
100.000	din
305.000	din
274.000	din
Svet delovne organizacije predlaga delavskim svetom TOZD, TOK in delovne skupnosti, da sprejmejo sklep o prenosu 700.000 din neangažiranih sredstev iz sredstev sklada skupne porabe za druge potrebe v sklad skupne porabe stanovanjski del; ta sredstva bodo namenjena delavcem, ki bodo v enem letu po odobritvi posojila izpraznili družbeno stanovanje.
Glede nastanitve delavcev TOZD G. Pokljuka in Gradbeništvo svet delovne organizacije sprejme še naslednje sklepe:
-	TOZD Gozdno gradbeništvo usmerja sezonske delavce v delavske centre, kjer bo potekalo delo,
-	takoj se uredi poslovanje kuhinje v TOZD Avtoprevozništvo in ustrezni pogoji za preselitev delavcev TOZD G. Pokljuka,
-	preuredi se stanovanje Vidica v TOZD Avtoprevozništvo,
-	rok za ureditev tega je en mesec.
Za sklep je glasovalo 15 članov, proti Bta bila dva, trije pa so se vzdržali.
8.
Svet delovne organizacije sprejme poročilo o združevanju deviznih sredstev.
9.
Potrdi se odkup gozdnih zemljišč po spisku.
10.
Gozdno gospodarstvo Bled odstopa zemljišče na pare. štev. 360/4 in 359 v k.o. Bohinjska Bistrica vi. št. 526 za namen zamenjave z zemljiščem, ki je določeno za gradnjo družbenih objektov v Boh. Bistrici, sedaj v lasti Antona Štendlar, Ajdovska 20. Bohinjska Bistrica. Odškodnina za zemljišče, ki je predmet zamenjave, se določi v skladu z zakonskimi predpisi.
Marjanu Fistru, Preserje 10, se ne odobri nakup gozdnega zemljišča v upravljanju GG Bled, ker zmanjševanje družbenega fonda po zakonu ni možno. Predlagamo stranki, da poveča gozdno posest z odkupom viška gozdov od nekmetov, kjer bi bilo možno, da se Gozdno gospodarstvo Bled odpove prednosti pravici odkupa v korist stranke - kmeta.
11.
Svet delovne organizacije potrdi predlog cen za počitniški dom Piran in bivalnih prikolic.
12.
Svet delovne organizacije ugotavlja, da je bil samoupravni sporazum o sredstvih za ekonomsko propagando, udeležbo na sejmih in razstavah ter za reprezentanco sprejet na delavskih svetih TOZD, razen v TOZD Gozdno av-toprevozništvo in delavnice. Omenjeni samoupravni sporazum prične veljati, ko ga bo sprejel še delavski svet TOZD Gozdno av-toprevozništvo in delavnice.
Svet delovne organizacije ugotavlja, da je bil samoupravni sporazum o združevanju ter o skupnih osnovah in merilih za dodelitev stanovanj, sredstev sprejet na referendumu. Velja od 4.1. 1983 dalje.
Svet delovne organizacije sprejme samoupravni sporazum o zaposlovanju v okviru SOZD GLG.
Svet delovne organizacije priporoča delavskim svetom TOZD, naj samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske energetske skupnosti za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič čimprej obravnavajo in sprejmejo. Proti sklepu je glasoval en član.
Svet delovne organizacije sprejme samoupravni sporazum o pripravi, izvedbi, financiranju in razvoju sistema proizvodnih tekmovanj gozdarjev Slovenije.
Svet delovne organizacije daje osnutek pravilnika o varstvu pri delu v javno razpravo.
13.
Svet delovne organizacije sprejme poročilo in program dela u-redniškega odbora Preseki.
14.
Razpišejo se dela in naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije po določilih statuta in razvida del in nalog.
Svet delovne organizacije imenuje del razpisne komisije, in sicer Jožeta Miklavčiča, A. Resmana in Petra Lakoto.
15.
Sklepanje o pristopu GKZ Srednja vas v Bohinju se odloži.
16.
Svet delovne organizacije za izdajo in podpisovanje potrdil za službena potovanja v tujino pooblašča individualnega poslovodnega organa DO. V primeru, da v tujino službeno potuje individualni poslovodni organ DO, potrdilo podpisuje predsednik SDO.
17.
Za gradnjo doma na Kredarici GG Bled iz poslovnega sklada odstopi obveznice za ceste v viši-
Uredništvo glasila Preseki je v svoji zadnji številki objavilo članek RESNICI V OČI z obtožbami na račun Obratne ambulante. V njem nepodpisani avtor pove da imajo pri pregledu prednost ljudje "v kravatah", da morajo vročični bolniki čakati tri dni do pregleda, ter da ob koncu dela ostaja še več nepregledanih bolnikov.	>
Te obtožbe so vse po vrsti neresnične in zapeljujejo bralce. Pisec sam navaja da je gost ambulante le enkrat do dvakrat letno, zato našega dela ne more objektivno ocenjevati. To lahko storijo tisti, ki jim je zdravstvena pomoč potrebna večkrat, ki so zares bolni. Pisec ne pozna pravil medicinskega dela. Triažo, to je izbor po tem, kako hitro je potrebna bolniku pomoč, vrši sestra ali zdravnik In bolnik sam si ne more držati vrste. Po pra -
ni 200,000 din; glede tega se sklene samoupravni sporazum.
Za organizacijo prireditve ob 40. letnici Prešernove brigade se odobri 20.000 din.
Za gradnjo Pionirskega doma v Novem mestu bi prispevali sredstva v primeru, da ne bi bil obremenjen sklad skupne porabe, ki je omejen.
vicah in dolžnostih smo si res enaki, nismo pa vsi enako bolni. Pravica in dolžnost zdravstvenega osebja je, da mimo vrste sprejme težko bolne, vročične, nosečnice, starčke in majhne otroke. Ne čakajo tudi bolniki, ki prejemajo injekcije, ali rabijo le napotnico specijalistu in pridejo ponjo ob odmoru med delovnim časom. S tem delom v Delovnih organizacijah in v Obratni ambulanti nemoteno teče naprej.
Dne 10. januarja je bilo po opisanih pravilih pregledanih mimo vrste vsaj 10 ljudi in ne le mož v kravati, v katerega se je zapičil pisec. Omenjeni je potreboval napotnico in nas je zamudil 5 minut. Nimamo časa in ne pravice, da vsem čakajočim razlagamo, za kaj je kdo sprejet prej. Treba je zaupati poštenosti zdrav, osebja, ki te svoje pravice ne izkorišča.
Naša sestra svoje delo na tem delovnem mestu opravlja že 8 let, po prizadevnosti, razumevanju bolnikov težav in strokovnosti jo bolniki in zdravstveni delavci visoko cenijo. Že leta in leta,so nekateri bolniki potrebni vsakodnevne injekcije in niso imeli v vsem tem času niti ene pripombe na njeno strokovnost in odnos do dela. Le ti ne nosijo kravat in ne sedijo na visokih stolčkih. Njeno delo, ki je poleg medicinskega tudi administrativno se zaradi obračunov in periodičnih pregledov zavleče in ga opravlja doma. Redno delamo čez drugo uro, zakar, seveda, nismo nagrajeni.
Glede čakajoče žene s tridnevno vročino pa naslednje: Na pregled je čakala v ponedeljek, torej so bili ti trije dnevi vročine sobota, nedelja in ponedeljek. Naše delo se je začelo v ponedeljek, pred tem je nismo mogli pregledati. Na razpolago pa je imela dežurno službo Zdravstvenega doma Bled.
Skratka, zavestno in po vseh svojih močeh se trudimo, da bi bili vi, spoštovani delavci GG deležni dobre medicinske oskrbe. To izpričujejo tudi podatki o številu opravljenih prvih in ponovnih pregledov, ki so nad povprečjem.
Menim,da uredništvo glasila Preseki ne skrbi za objektivno in -formacijo svojih delavcev. Če objavi anonimno pismo z obtožbami, bi ob potrebnem čutu odgovornosti moralo resničnost navedenega tudi preveriti. Zato je imelo dovolj časa.
Š. F.
Pod gozdarsko kočo na Mežakll
Foto: J. P.
USPEŠNO DOKONČAN VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ
24. decembra 1982 je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani uspešno zaključil višješolski študij Bernard Tonejc in si pridobil naziv gozdarski inženir.
Študiral je ob delu, s tem da so bila predavanja v glavnem ob petkih in sobotah. Študij je trajal skoraj polna 4 leta, kar pa je za študij ob delu zelo kratek čas. V času študija se je bilo treba odreči vsemu prostemu času ter izkoristiti nedelje, praznike in popoldanski prosti čas za učenje.
V razgovoru nam je Bernard povedal, da je največ težav prav na začetku študija, ko se mora po daljši prekinitvi zopet postaviti v vlogo študenta In ponoviti znanje, ki ga je pridobil v srednji šoli. Zato je tudi največ težav prav s predmeti splošnega znanja, kot so matematika, fizika in kemija. Strokovne predmete pa je mnogo laže in hitreje naštudirati.
Za diplomsko delo je izdelal nalogo z naslovom "Racionalna or-
ganizacija proizvodnje v zasebnih gozdovih na blejskem gozdnogospodarskem območju. " Naloga bo nedvomno lahko služila kot strokovna literatura tudi ostalim našim strokovnjakom, ki se srečujejo s takšno in podobno problematiko pri svojem delu. En izvod naloge imamo v naši strokovni knjižnici.
Bernardu k njegovemu uspehu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko uspeha pri nadaljnjem delu in strokovnem izpopolnjevanju.
Z. S.
KOOPERANT GOLC JANEZ-GOVČEV IZ ZASIPA
Janez Golc je najmlajši kooperant in član CS kooperantov GG Bled. Janez se zaveda 300-letne zgodovine svobodnjaških kmetov tega posestva in tudi on te tradicije ne namerava prekiniti. Iz zapiskov, ki so shranjeni pri tej domačiji, je razvidno, da je bila ta posest prvič omenjena, ko jo je Jakob PreSeren izročil hčerki Margareti Prešeren dne 20.3, 1681. Dobršen del starih dokumentov te posesti pa se hrani v kranjskem muzeju.
Priimek Govc se pojavi prvič leta 1799, ko se je UrSula Finžgar dne 28. 1. 1799 poročila z Gašperjem Govcem. Priimek Govc pa so na predlog neke učiteljice v Zasipu spremenili v Golc leta 1857 in tak je ostal še danes. Golčevi pa so mnenja, da je bil prvotni priimek bolj pravilen.
Zanimiv je tudi zapisnik z dne 26. 5, 1889, ko je bila podana pritožba soseda Ambrožiča - Repeta, da je takratni lastnik Janez Golc gradil novo gospodarsko poslopje leta 1888 in je bila višina ostrešja za 16 col previsoka. Ogled komisije je potrdil preseženo višino. Upoštevala pa je, da ima Govčevo posestvo zares večje potrebe in jih je dejansko stanje potrdilo. Iz tega zapisnika je razvidno, da so morale biti že takrat vse novogradnje načrtovane.
Sedanji gospodar Janez Golc je prevzel posestvo v starosti 32 let leta 1982 po očetu Francu. Posestvo je veliko 15,31 ha. Od tega je 2,87 njiv, 3,43 ha travnikov, 1,51 ha sadovnjakov, 7,30 ha gozda, ter 0,20 ha nerodovitne zemlje. Poleg tega ima Gov-čeva kmetija še pašne pravice na pašniku Hom ter v Spodnji in Zgornji Krmi. Do sedaj je bil Janez zaposlen pri podjetju LIV Postojna kot monter žaluzij. S prevzemom posesti pa je aprila 1982 prevzel tudi kooperantske obveznosti pri GG Bled in KZ Bled. Koncem leta 1982 je bil že imenovan v CS TOK GG Bled.
Govčeva kmetija je dokaj dobro opremljena s kmetijsko in gozdno mehanizacijo. Nekatere stroje imajo kmetovalci v Mužah tudi v skupni lasti.
S 7,81 ha obdelovalne zemlje in 30-40 m3 letnega poseka na last -nem posestvu ni polno izkoriščeno frlo kooperanta, ki je željan delati,' bodisi doma bodisi pri delu (posek, spravilo, gojitveno delo) v sosednjem gozdu poleg lastnih del. Zato je že do sedaj povečal število glav živine od dosedanjih 7-8 na 12-13. Z urejenim pašnim sistemom pa bo čredo še povečal.
Dosedaj so se na tem posestvu ukvarjali pretežno s sajenjem zgodnjega krompirja. Janez pa je že jeseni posejal večino polj s pšenico, od KZ Bled še ni zagotovljena nabava kombajna do žetve. Z zagotovitvijo kombajna na blejskem območju se da še povečati pridelek pšenice, kar je v skladu z našimi družbenimi prizadevanji. Posebno vprašanje vasi Zasip je razdrobljenost obdelovalne zemlje glede na sodobno mehanizacijo. Janez Golc trdi, da bi se moralo delati na zložbi vsaj orne zemlje. Nasprotno pa imajo kmetje v Zasipu
dosti bolje razdeljene gozdove, ker so posamezne parcele velike od 7-10 ha. Perspektivni kmetje bi morali imeti tudi možnost dokupa obdelovalne zemlje.
Odvzemanje plodne zemlje kmetom za vse mogoče gradnje se mora povsem prenehati. V vsej pretekli zgodovini Govčeve posesti ni zaznati odtujevanja plodne zemlje vse do današnjih dni. Obstoji pa vedno večja nevarnost pozidave plodne zemlje okoli vasi Zasip, kjer so jo izgubili v 20 letih več kot prej v sto letih. Pri Govčevih se do danes niso ukvarjali s kmečkim turizmom. Možnosti za okoliške vasi Bleda seveda obstojajo. Za to dopolnilno panogo kmetijstva so potrebna velika začetna sredstva, kar pa je v današnjem času zelo težko uresničljivo.
Govčeva domačija je v letu 1981 dobila priznanje za najbolj urejeno gospodarsko poslopje v okolici Bleda.
Marjan Zalokar
BAUMA 83
Splošno združenje gozdarstva je predlagalo, da se 20, mednarodne strokovne razstave od 8. do 14. 4.1983 v MUnchnu za gradbene stroje in materiale udeležijo člani odbora za gradnje. Gozdna gospodarstva so predlog potrdila ln tako smo v München potovali z avtobusom podjetja Kompas. Bauma predstavlja med tovrstnimi razstavami največje srečanje različnih tehnologij v sodobnem svetu, saj so različni izdelki razstavljeni na površini 340. 000 m2. 1.100 razstavljalcev iz 20. držav je prikazalo svoje dosežke.
Kljub krizni situaciji v svetovnem gospodarstvu pa ta razstava pomeni precejšen napredek, predvsem pri izgradnji strojev. Za nas je bila najzanimivejša tehnologija dela pri izgradnji gozdnih prometnic. Razvoj izdelave mnogovrstnih strojev je pokazal, da gre v smeri močnejših in večjih strojev, ni pa zanemarjena tudi manjša uporaba le-teh za različne "hobi" namene. Uspešnost in racionalnost dela se kaže zanesljivo pri večjih strojih. Imamo tako bagre kot buldožerje, ki z enkratnim zajemom dvignejo 13 m3 materiala. Lahko trdimo, da je na pohodu bagerska tehnologija, kjer z istim strojem lahko opravljamo vsaj štiri različne postopke dela in tako se uporabnost le-teh bistveno poveča. V zadnjem času praktično ni bagra brez hidravličnega kladiva za razbijanje raznovrstnih hribin. Ta sistem dela za naše razmere ni najprimernejši, ker mi želimo, da hribino pri izkopu gozdne ceste primerno zdrobimo, ta isti material pa uporabimo za izdelavo grobega zgornjega ustroja. Ključni problem pri našem vsakdanjem delu je vrtanje hribine in prav na tem področju beležimo ogromen razvoj. Te stroje izdeluje najmanj 20 proizvajalcev iz različnih dežel. V glavnem so ti stroji na gosenicah, pnevmatiko pa je zamenjala hidravlika. Najustreznejša lafeta za naše prilike je znamke TAMROCK, ki je trenutno za nas nedosegljiva, zaradi uvoznih dovoljenj in in izredno visoke cene, ki znaša okrog l,5miljarde starih dinarjev. Iz različnih palet strojev lahko zanesljivo trdimo, da je v gozdnem gradbeništvu že napočil
trenutek popolne mehanizacije in delno tudi avtomatizacije. Precej novosti je bilo opazno tudi pri manjših ročnih strojih. Likanje betona se uspešno opravlja z ročnim strojem, nato rezanje železnih profilov, razni ogrevalni aparati in podobno. Izredni dosežki so tudi pri raznovrstnih žerjavih in črpalkah za beton, kjer z dolgimi rokami zmanjšujejo vertikalni transport betona na minimum.
VOLITVE:
1.	Za delegata v Skupščino splošnega združenja gozd, Slovenije je bil izvoljen tov. Uroš VIDMAR, dipl. ing.
Za delegata Krajevne skupnosti Boh. Bistrica je bil izvoljen tov. Martin Cerkovnik -predsednik OOS TOZD.
Ker se tov. Dore MEDIC ni strinjal s podaljšanjem mandatne dobe v SIS PTT Kranj, je bila imenovana za delegatko Rozka PRETNAR.
SPREMEMBE VODIJ PRIPRAVE
GOZDNE PROIZVODNJE:
2.	Tov.Anton DEANKOVIĆ -dipl. ing. , bo do odhoda v po-
Vsa obilica strojev in materialov nakazuje, da se v gradbeništvu kot panogi odpira novo obdobje, kjer bo prišla do veljave še večja specializacija posameznih tehnologij dela. Določena spoznanja, ki smo jih pridobili na tej razstavi, nam bodo dodobra služila pri vsakdanjem delu.
Sestavil: Andrej Klinar, dipl. ing.
koj, predvidoma 15. 4. 1983, ostal na delovnem mestu vodja priprave proizvodnje.
Na njegovo mesto je bil sprejet tov. Ivan VEBER, dipl. ing.
Tov. Anton SMUKAVEC, dipl. ing., je bil sprejet na prosta dela in naloge vodenja gozdne proizvodnje v GE Jelovica s 1.2. 1983.
3.	Izvršen je bil popravek datuma kolektivnega dopusta oziroma odhoda delavcev iz delavskega centra domov tako, da bo odhod 26.4.1983, po vratek pa ostane nespremenjen.
P. R.
Vrtanje z hidravlično lafeto TAMROCK
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD GOZDARSTVO BOHINJ
KADROVSKE SPREMEMBE
V	januarju ODŠLI:
Rudi KOROŠEC - odhod v JLA TOZD gozdarstvo Pokljuka Rajko NOČ - odhod v JLA TOZD gozdarstvo Jesenice
V	februarju PRIŠLI:
Alojz BUDKOVIČ - TOK oe Bohinj
Frano MILINOVIČ - TOZD gozdno gradbeništvo
Premeščeni:
Anton SMUKAVEC - iz TOK oe Bohinj v TOZD gozdarstvo Bohinj
V	marcu
PRIŠLI:
Franc LEPOŠA
TOZD gozdno gradbeništvo
Jožo PAUREVIČ
TOZD gozdno gradbeništvo
Darko KUHN
TOZD gozdno gradbeništvo Stipe ANDRIJEVIČ TOZD gozdno gradbeništvo Hasib SMAJIČ TOZD gozdno gradbeništvo
ŠPORT
Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih
26. februarja je občinski svet zveze sindikatov skupaj z ZTKO Radovljica organiziral občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih. Tekmovanje je bilo v Lescah na Lipcah v izvedbi TVD Partizan Gorje. Nastopilo je skupaj 53 žensk in 219 moških. Našo DO sta zastopala 2 člana.
V kategoriji moških od 36 do 45 let je spet zihagal naš predstavnik - nekdanji reprezentant Pavel KOBILICA, ki je drugouvrščenega prehitel za minuto in 20 sekund.
Drugega predstavnika smo imeli
Nikola ŠARAC
TOZD gozdno gradbeništvo
Enea PROŠIČ
TOZD gozdno gradbeništvo
Franc KORPIČ
TOZD gozdno gradbeništvo
Mehmed RUŽNIČ
TOZD gozdno gradbeništvo
Mate AKMADŽIČ
TOZD gozdno gradbeništvo
Ciril SODJA
TOZD gozdarstvo Pokljuka
Iztok ŽMITEK
TOZD gozdarstvo Bohinj
ODŠLI:
Jože PERŠ - upokojen TOZD gozdno gradbeništvo Bogdan RUPNIK - odpoved delavca, TOZD gozdarstvo Bohinj
Število zaposlenih po TOZD 31,3,
TS53..........................
TOZD gozdarstvo	Bohinj	84
TOZD gozdarstvo	Pokljuka	98
TOZD gozdarstvo	Jesenice	55
TOK Bled	61
TOZD gozdno gradbeništvo	52
TOZD gozdno avtoprevozn.	63
DS skupnih služb	57
SKUPAJ GG BLED	470
Ivica Lah
v kategoriji 28 do 35 let. Zastopal nas je Drago BOŠKOVSKI in se uvrstil na 21. mesto.
Ekipno smo na 11. mestu.
Občinsko sindikalno_pryenstvo_v veleslalomu
Obč.prvenstvo je bilo 5. marca na terenih Koble, kot je že tradicija. Vreme je bilo krasno, sneg pa zelo trd, tako da so tekmovalci na strmih terenih morali pokazati veliko več znanja, kot bi smeli pričakovati od tekmovalcev sindikalnega ranga. Za primerjavo naj povem, da so na istem terenu istočasno tekmovali tudi tekmovalci vrhunskega razreda.
REZULTATI:
Ženske od 36 - 45 let:
4.	PRAPROTNIK MARIJA
10.	AŽMAN VIDA
16. LONCNAR MAJDA
Ženske do 2 7 let:
12. KOS LIJANA
Moški od 46 - 55 let:
20. ROŽIČ JAKA 28. VERTELJ JANEZ
Moški od 36 do 45 let:
36.	BOLČINA PAVEL
37.	KUNSTELJ ŠTEFAN
Moški od 28 do 35 let:
11.	ŠOLAR ZVONE
12.	MLEKUŽ OŽBOLT
13.	GORZETTI SLAVKO
Moški do 27 let:
9. PIKON ANDREJ 20. CESAR ZDRAVKO 52. ŠTRAVS MARJAN 67. ZUPAN SREČO
Ekipno smo v kategoriji žensk zasedli 3. mesto.
Sindikalno prvenstvo GG BLED
6. marca je komisija za šport in rekreacijo v organizaciji TOZD gozdno gradbeništvo in delovne skupnosti skupnih služb izvedla XI. tradicionalno tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, vreme nam je bilo tudi naklonjeno, udeležba pa presenetljivo velika, saj je bilo prijavljenih 149 tekmovalcev v veleslalomu in 30 tekmovalcev v tekih. Tekmovalci so bili razdeljeni v 10 kategorij pri VSL in 3 v tekih. Podelili smo 13 kompletov kolajn. Zmagovalna ekipa pa je prejela prehodni pokal.
Po vrvežu ob snack baru, kjer smo imeli pripravljeno hrano in pijačo, lahko sklepamo, da so bili udeleženci dobro razpoloženi in zadovoljni.
REZULTATI:
VELESLALOM:
1.	BEZNIK Marjan	22,38
2.	KREIGHER Klemen	22,49
3.	STARE Edo	22,60
4. LAKOTA Martina	23,08
5. SMOLEJ Rudi	23, 77
6. URH Andrejkù	24,24
7. ZALOKAR Klemen	24,57
8. PETKOŠ Janez	25, 06
9. STARE Miro	25,40
10. SMOLEJ Robi	26, 88
11. URBANČ JANA	32. 91
12. SMOLEJ Aleš	42,71
13. TOLAR Tomaž	44,55
14. KOREN Tadeja	1:16,50
Ženske	
1. LIPOVEC Milena -	ko op
21,17	
2. PRAPROTNIK Marija - DSSS	
21,87	
3. KOS Lljana - DSSS	23. 63
4. LONCNAR Majda -	TOK
27,77	
Moški nad 50 let:			Eden najstarejfiih zgibnikov		Foto: C
1.	OGRIS Kristl - POK 2.	BEŠTER Jože-koop 3.	REMEC Franc-DSSS 4.	BRANC Vili-DSSS 5.	POTOČNIK Rudl-koop	20, 50 23,30 26, 75 35,70		Moški 30 - 40 let:		
	39, 07		1. KLINAR Andrej	GRADB	29,86
Mlajge pionirke:			2. ŠOLAR Zvone	DSSS	30, 63
			3. SILIČ Zdravko	DSSS	34,40
1. SMOLEJ Jerneja	26,54		4. KRAIGHER Metod	GRA DB	35, 65
2. KUNSTELJ Matejka	26, 96		5. KUNSTELJ Štefan	BOH	35. 72
3. MARKEŽ Barbi	27,11		6. ŽNIDAR Milan	koop	35,81
4. STARE Mojca	36,81		7. REKAR Boštjan	POK	36, 07
Mlajši pionirji:			8. BOLČINA Pavel	GRADB	36, 36
1.	KOROŠEC Rajko 2.	STRGAR Tine	19, 98		9. VAMPELJ Vlado	A VTP	36,77
	21,65		10. SODJA Janko	BOH	38. 92
3. LUKEŽIČ BorlB	22, 94		11. AVSENEK Janez	TOK	39,46
4. BEZNIK Srečko	23,65		12. OSOVNIKAR Ivan	A VTP	40,75
5. PRAPROTNIK Marko	24,33		13. TOLAR Pavel	POK	41,24
6. TORKAR Peter	24,70		14. KUNČIČ Franc	TOK	43.07
7. POLANC AleS	25, 52		15. SODJA Martin	BOH	44,81
8. RAVNIK Niko	29,07		16. ZALOKAR Slavko	GRADB	51, 91
9. LANGUS Niko	33,56				
10. STARE Milan	34,25		Starejše pionirke:		
MoSki do 30 let:			1.	PRAPROTNIK Mojca 2.	DIJAK Suzana	39,28 50,26	
					
1. P IKON Andrej	BOH	30,28			
2. ŠEMRL Janez	DSSS	31.01	Starejši pionirji:		
3. MLEKUŽ Ožbolt	BOH	31,29			-
4. CESAR Zdravko	TOK	31,44	1. KOBILICA Klemen	30, 91	
5. LUKEŽIČ Marjan	A VTP	31,56	2. KOBILICA Primož	32, 94	
6. ŠTRAVS Marjan	POK	32. 33	3. KAVČIČ Roman	33,77	
7. ZUPAN Srečo	TOK	33, 66	4. STARE Franci	35.54	
8. VIDIC Albert	GRADB	35,23	5. URH Matjaž	35, 56	
9. JENSTERLE Drago	GRADB	35,62	6. VAMPELJ Peter	35. 60	
10. ŠMIT Ivo	A VTP	36, 39	7. PETERMAN Matjaž	36,13	
11. PLEMELJ Uroš	A VTP	39,24	8. PANČUR Rok	36, 65	
12. AVSENEK Stane,	DSSS	39,86	9. MARKEŽ Jani	36,87	
			10. DIJAK Boštjan	39,31	
Moški 40 - 50 let:			11.	ZUPAN Marko 12.	ŽIDO Miran	40, 93 41.25	
1. VEBER Ivan	BOH	36,54	13. PETKOŠ Igor	41,45	
2. STRGAR Anton	GRA DB	36, 89			
3. VODNO V Pavel	A VTP	37, 94			
4. SMOLEJ Miha	A VTP	38,12			
5. ROŽIČ Jaka	POK	38, 36			
6. VERTELJ Janez	TOK	48,73			
TEKI
Ženske (1 krog)
1.	PRAPROTNIK Marija DSSS 4:29,55
2.	ROZMAN Ivanka	BOH	4:31,02
3.	KOS Lijana	DSSS	5:11,69
4.	PANČUR Marjana	TOK	6:41,35
Izven konkurence ata nastopili:
(letnik 1972) (letnik 1970)
KUNSTELJ Matejka ROZMAN Monika
4:12,17 3:43,50
Močki nad 35 let (2 kroga)
1. KOBILICA Pavel	POK	5:48, 97
2. HLEBANJA Zdravko	koop	6:54,36
3. REKAR Boštjan	POK	7:07,08
4. KUNSTELJ Štefan	BOH	7:39, 35
5. STRGAR Anton	GRADB	8:00,25
6. BEŠTER Jože	koop	8:22,81
7. JEKLER Ivan	POK	8:24,22
8. ROŽIČ Jaka	POK	8:51,83
9. REMEC Franc	DSSS	9:39,51
10. ZOREC Peter	TOK	9:57,41
Moški do 35 let:		
1. BUDKOVIČ Alojz	TOK	11:18,84
2. ŠOLAR ZVONE	DSSS	11:44, 63
3. BOŠKOVSKI Drago	POK	11:54.40
4, CESAR Zdravko	TOK	11:56, 87
5. PIKON Andrej	BOH	12:15.84
6. BOLŽINA Pavel	GRA DB	12:45,78
7. VIDIC Albert	GRADB	13:06,81
8. ŠEMRL Janez	DSSS	14:28.86
9. MLEKUŽ Ožbolt	BOH	15:14,27
Prevzem delovnega naloga
Foto: GG
EKIPNE U VRSTIT VE_ VELESLALOM:
1.	TOK	283	točk
2.	DSSS	27 9	točk
3.	TOZD	Bohinj	237	točk
4.	TOZD	gradbeništvo	221	točk
5.	TOZD	Pokljuka	205	točk
6.	TOZD	avtoprevozn.	179	točk
TEKI:
1.	TOK	153	točk
2.	DSSS	143	točk
3.	TOZD	Bohinj	134	točk
4.	TOZD	Pokljuka	105	točk
5.	TOZD	gradbeništvo	80	točk
S K U P N Oj 1, TOK - 436 točk
mec 78, Šemrl 50, Silič 45, Av-senek 29)
3.	TOZD BOHINJ - 371 točk
(Pikon 101, Kunstelj 84, Veber 60, Rozman 50, Mlekuž 45, Sodja 31)
4.	TOZD POKLJUKA - 310 točk
(Ogris 60, Kobilica 60, Boškov-ski 45, Rožič 41, Štravs 39, Rekar 37, Tolar 28)
5.	TOZD GOZDNO GRADBENI-ŠTVO - 301 točka
(Strgar 91, Klinar 60, Kraigher 43, Bolčina 3 9, Vidic 35. Jensterle 33)
6.	TOZD AVTOPREVOZNIŠTVO 179 točk
(Loncnar 45, Bešter 50, Vertelj 3 9, Žnidar 3 9, Avsenik 30, Cesar 43, Zupan 37, Pančur 43, Hlebanja 50, Budkovič 60)
2.	DSSS - 422 točk (Praprotnik 120, Šolar 100, Re-
(Vodnov 45, Lukežič 41, Vam-pelj 33, Šmit 31, Osovnikar 29)
Pri tej priložnosti se opravičujemo vsem za napako, ki je nastala pri razglasitvi. Na Zatrniku je prišlo do napake pri izračuna-
vanju skupnega zmagovalca, ker nismo upoštevali dveh tekmovalcev. Zato je prišlo do teh sprememb v vrstnem redu ekipnih uvrstitev.
ZIMSKE IGRE SOZD GLG
V soboto, 19. marca, smo se udeležili zimskih iger SOZD GLG. Organizator je bila DO ZLIT Tržič. Tekmovanje je bilo na Zelenici. Izvedba je bila dobra,proga za vse odlična. Najboljši posamezniki so prejeli izredno lepa priznanja, najboljše ekipe pa izredno lepo izdelane pokale. Ekipa naše DO je bila prvotno sestavljena tako, da bi se lahko borili celo za 1. mesto ( - ekipno) v VSL. Nekaj dni pred tekmo pa so nekateri odpovedali udeležbo, zato smo spet zasedli skromno
4.	mesto. Kljub temu pa je bilo razpoloženje izredno.
Zvečer smo nastopili še na občinskem prvenstvu v kegljanju -borbene partije. Seveda smo bili že precej izčrpani, zato rezultati niso bili blesteči.
BJL?yJiTATII_&_ZELENICE_; VS_h	v kategorijah žensk nismo imeli predstavnic.
ženske nad 30 let
I.	PRAPROTNIK Marija
7.	AŽMAN Vida diskvallf. LONCNAR Majda
Mofiki nad 45 let
1.	LAKOTA Peter
8.	OGRIS Kristl
II.	ROŽIČ Jaka
18.	BRANO Vili
Močki od 36 - 45 1st
17. KUNSTELJ Štefan 20. BOLČINA Pavel
moški od 28 - 35 let
7.	ŠOLAR Zvone 15. GORZETT1 Slavko
19.	KUNČIČ Franc odstopil RUPNIK Bogdan
V kategoriji žensk do 30 let nismo imeli predstavnice.
TEKI
moški nad 35 let
6.	KUNSTELJ Štefan
EKIPNO - TEKI	
1. ALPLES	41* točk
2. LIP BLED	40 točk
3. GG KRANJ	24 točk
4. GRADIS ŠK.LOKA	19 točk
5. GG BLED	18 točk
6. JELOVICA ŠK.L0KA	13 točk
7. ZLIT TRŽIČ	11 točk
EKIPNO - VSL	+ TEKI
1. ALPLES	188
2. LIP BLED	170
3. GG KRANJ	139
4. GG BLED	123
5. JELOVICA	109
6. ZLIT TRŽIČ	106
7. AERO MEDVODE	92
8. GRADIS	79
moški do 35 let
10. ŠOLAR Zvone 12. B0ŠK0VSKI Dra|[0
EKIPNO - VSL	
1. ALPLES	144 točk
2. LIP BLED	130 točk
3. GG KRANJ	115 točk
4. GG BLED	105 točk
5. JELOVICA	96 točk
6. ZLIT TRŽIČ	95 točk
7. AERO MEDVODE	92 točk
8. GRADIŠ Škofja Loka	60 točk
Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Bled,Ljubljanska c. 19. Odgovorni urednik Jože Skumavec ,dipl.ing. , tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 6oo izvodih.
KRIŽANKA