Poitni urad 9021 Celovec — Verlagsposfamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — ErscheinungsorJ Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Dvanajst let avstrijske državne pogodbe V ponedeljek bo minilo dvanajst let od tistega zgodovinskega 15. maja 1955, ko je bila na Dunaju podpisana avstrijska državna pogodba. S tem aktom je po dobi nacizma in po letih zasedbe postala Avstrija tudi formalno spet svobodna, neodvisna in suverena država, zgrajena na trdnem temelju prostovoljno proglašene trajne nevtralnosti. Sklenitev avstrijske državne pogodbe nedvomno predstavlja enega največjih uspehov mednarodne diplomacije po drugi svetovni vojni. Toda z državno pogodbo je bila naša država hkrati postavljena pred odgovorno nalogo, da dokaže svojo življenjsko sposobnost — tako na Znotraj kakor spričo svojega nevtralnega položaja tudi na zunaj. Če se ozremo na minulih dvanajst let, potem lahko ugotovimo, da je ta zrelostni izpit v veliki meri uspešno opravila, kajti danes je njen glas v mednarodnem zboru spet upoštevan in priznan, medtem ko na znotraj zavest državne in narodne samobitnosti še nikdar v zgodovini ni bila tako široko zasidrana med avstrijskim ljudstvom, kot je zdaj. To so gotovo dragocene pridobitve, ki se jih avstrijski državljani ob obletnici novega rojstva naše domovine upravičeno veselimo z zavestjo, da predstavljajo ugodno izhodišče tudi za bodočnost. Državna pogodba pa pomeni važno pridobitev tudi za narodne manjšine v Avstriji, katerim v členu 7 zagotavlja vsestransko enakopravnost kot osnovni pogoj za njihov obstoj in nadaljnji razvoj. Kakor nas veseli, da je Avstrija sicer dosledno in konkretno izpolnila vse druge obveznosti, ki jih je prevzela z državno pogodbo, tako moramo v konkretnem primeru tudi ob tej priložnosti na žalost ugotoviti, da glede manjšinskih določil še vedno čakamo na pravično in sporazumno rešitev številnih življenjsko važnih vprašanj. fc. Nova vlada v Sloveniji Republiška skupščina SR Slovenije, v katero je bila prejšnji mesec izvoljena polovica novih poslancev, se je v torek sestala na prvi skupni seji vseh zborov, kjer so izvolili predsedstvo skupščine, predsednike, podpredsednike in člane posameznih odborov in komisij ter zborov, prav tako pa tudi nov izvršni svet (vlado) SR Slovenije. Nova predsednika skupščine in izvršnega sveta sta po izvolitvi poudarila, da čakajo vodilne organe velike in odgovorne naloge pri nadaljnjem razvoju družbeno ekonomskih odnosov na osnovi samoupravljanja, pri uresničevanju načel ustave kakor tudi pri razvijanju proizvajalnih sil in materialnih osnov vseh družbenih dejavnosti. Za novega predsednika republiške skupščine SR Slovenije je bil izvoljen Sergej Kraigher, za podpredsednika pa dr. Jože Brilej in Janko Rudolf. Predsednik republiškega zbora je dr. Joža Vilfan, predsednik gospodarskega zbora Miran Goslar, predsednik prosvet-no«kulturnega zbora Miloš Poljanšek, predsednik sociafno-zdravstve-nega zbora dr. Vinko Mozetič, predsednica organizacijsko-politič-nega zbora pa Vera Kolarič. Republiški zbor je za novega predsednika izvršnega sveta izvolil Staneta Kavčiča, za podpredsednika Vinka Hafnerja in dr. Franca Hočevarja, za ostale člane izvršnega sveta pa so bili izvoljeni: dr. Vladimir Bračič, Drago Flis, Bojan Lubej, rnž. Miran Mejak, dr. Ernest Petrič, inž. Franc Razdevšek, Viktor Repič, Rino Simoneti, Jožko Štrukelj, Zora Tomič in Boris Vad-njal. Poleg tega so bili na seji izvoljeni predsedniki in člani odborov in komisij skupščine ter njenih zborov, prav tako pa tudi predstavniki SR Slovenije v zveznem zboru (zboru narodov) pri zvezni skupščini SFR Jugoslavije. Prihodnji teden pa se bo v Beogradu sestala k prvi seji zvezna skupščina SFR Jugoslavije, ki bo izvolila najvišje zvezne funkcionarje, iako tudi predsednika republike in predsednika zvezne skupščine. O fej izvolitvi sta pred dnevi razpravljala predsedstvo in izvršni odbor zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije ter sklenila, da bodo za predsednika republike ponovno predlagali Josipa Broza Tita, za novega predsednika zvezne skupščine pa Milentija Popoviča. Avstrija in Madžarska ZA NADALJNO POGLOBITEV MEDSEBOJNIH ODNOSOV Prejšnji teden je bila na štiridnevnem uradnem obisku na Madžarskem avstrijska vladna delegacija, ki jo je vodil zvezni kancler dr. Klaus. Tako v avstrijsko-madžarskih razgovorih kakor tudi v skupnem zaključnem sporočilu je bilo poudarjeno, da se odnosi med obema državama uspešno razvijajo ter sta obe strani pripravljeni, to sodelovanje še razširiti in poglobiti. V ospredju razgovorov v Budimpešti so bila vprašanja gospodarskega sodelovanja in blagovne menjave ter je bilo ugotovljeno, da se na teh področjih odpirajo še nadaljnje možnosti; isto velja tudi za kulturno sodelovanje. Sporazumeli so se o ustanovitvi posebne stalne komisije, ki naj bi obravnavala vprašanja sodelovanja med obema državama ter izdelala predloge za rešitev konkretnih problemov. Na poživitev turizma pa bodo nedvomno vplivala sedanja prizadevanja Madžarske za vzpostavitev »mirnega vzdušja« na meji med obema državama. Med obiskom so avstrijski in madžarski predstavniki izmenjali mnenja tudi o mednarodnih vprašanjih ter poudarili, da dobrososedski odnosi med Avstrijo in Madžarsko lahko bistveno prispevajo k odstranjevanju napetosti v tem delu sveta. Izrekli so se za nadaljnje stike med evropskimi državami z različnimi družbenimi sistemi ter pozitivno ocenili zamisel o sklicanju vseevropske konference, ki naj bi razpravljala o varnosti v Evropi. Prav tako pa je bila z obeh strani izražena zaskrbljenost spričo trenutnega položaja v jugovzhodni Aziji in je bila poudarjena želja, da bi v Vietnamu čim prej prišlo do mirne rešitve na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954. Predsednik madžarske vlade Fock je ob tej priložnosti sprejel povabilo na obisk v Avstrijo. Ameriški vojni zločini v Vietnamu na zatožni klopi mednarodnega sodišča Od začetka maja zaseda na Šved- Med razpravo so gotovo najbolj skem mednarodno sodišče, ki na pod- pretresljivi trenutki, ko z dokumen-lagi dokumentov in pričevanj pro- ti in izjavami prič dokazujejo, kako učuje oblike ameriškega vojskovanja ameriška letala bombardirajo naselja v Vietnamu. Čeprav to sodišče — civilnega prebivalstva, kako rušijo kakor smo v našem listu že poročali v 1 — ne bo izreklo sodbe, je že samo dejstvo, da se je sestalo, spravilo ameriške vladne kroge v zelo neprijeten položaj. Amerika je Švedski celo zagrozila z gospodarskimi sankci- šole, cerkve in bolnišnice. Toda vodilni vojaški krogi v Ameriki tudi spričo teh obtožb nočejo prenehati z vojno v Vietnamu. Nasprotno zahtevajo še več vojakov in še hujša orožja, da bi laže zatrli Spomin na dan osvoboditve V začetku tega tedna smo se spominjali dneva, ko se je pred 22 leti s kapitulacijo nacistične Nemčije končala druga svetovna vojna ter je za evropske narode Po dolgih letih zatiranja in vojnega pustošenja spet napočil trenutek svobode in miru. Dogodkov leta 1945 so se spominjali skoraj v vseh državah, v vsaki malo drugače, vendar povsod z zavestjo, da Ogromne žrtve zadnje vojne nikdar ne smejo biti pozabljene, marveč morajo biti človeštvu trajen opomin, da se z vsemi močmi prizadeva za ohranitev miru ter za svobodo in pravično življenje slehernega človeka. Na Dunaju je bila tega dne spominska slavnost, posvečena tistim avstrijskim patriotom, ki so jih nacistični krvniki umorili med zadnjo vojno. Kancler Klaus in socialistična poslanka Jochmann sta poudarila, da mora biti nasilna smrt teh rodoljubov preživelim stalna obveznost, da se z vsemi silami zavzemajo za ohranitev svobode in neodvisne Avstrije. Obletnice osvoboditve so se minulo nedeljo spominjali tudi v biv-^®m taborišču smrti Mauthausen, hjer so se zbrale delegacije preživelih internirancev iz mnoqih evropskih držav. Pri žalnem sprevodu skozi bivše taborišče je sodelovalo kakih 4000 ljudi, katerim je na spominski slavnosti govoril bivši mini-s*er dr. Migsch. Številnim spomeni- kom, ki jih imajo posamezni narodi na tem kraju žalostnega spomina, se je letos pridružil še spomenik, katerega je postavil protifašistični odbor iz Vzhodne Nemčije. V Moskvi pa so dan zmage proslavili z odkritjem spomenika neznanemu junaku, v spomin na 20 milijonov sovjetskih ljudi, ki so zgubili življenje med drugo svetovno vojno. ljudstva. O tem priča tudi zahteva šefov ameriškega vojnega letalstva, ki hočejo pri uničevanju objektov v Severnem Vietnamu v bodoče uporabljati 19-tonske bombe, medtem ko so dosedanje tehtale največ 1360 kg. BRITANSKI PRIMER DOKAZUJE: jami, ker je Švedska vlada omogo- osvobodilno gibanje vietnamskega čila zasedanje sodišča v Stockholmu. ’’ 1 ~ ‘v " ' Vendar pa Amerika s takšnimi grožnjami ne more spraviti iz sveta dejstva, o katerih je zdaj govora pred omenjenim sodiščem. Konkretno je bilo ugotovljeno, da uporablja Amerika v Vietnamu pline in bombe, ki jih mednarodno pravo proglaša za kriminalne. Mednarodni strokovnjaki primerjajo ameriške oblike vojskovanja s tistimi, ki so se jih med drugo svetovno vojno posluževali nacisti in ki so jih takrat v Ameriki označili za barbarske, njihove povzročitelje pa za najhujše vojne zločince. Danes pa se ameriški vojaki v vietnamski vojni poslužujejo istih metod, o katerih sodišče v Stockholmu ugotavlja, da »presegajo grozote naše polpretekle zgodovine«. Prijateljski obisk Na povabilo deželnega glavarja Sime bo 26. in 27. maja uradno obiskal Koroško predsednik avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine dr. Berzantl. O pomenu lega obiska je deželni glavar poudaril, da Koroška, Slovenija in Fur-lanija-Julijska krajina uspešno razvijajo dobrososedske odnose in tako bistveno prispevajo k ohranitvi miru v tem delu sveta. „Vseblna tega našega prizadevanja je, da prispevamo k miroljubnemu sožitju in medsebojnemu sporazumevanju med narodi.” Izrazil je prepričanje, da bo temu namenu uspešno služil tudi bližnji obisk iz sosedne Italije. EGS pomeni daljnosežne posledice Britanski parlament je te dni razpravljal o vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Ob tej priložnosti je predsednik britanske vlade Wilson brez olep-šavanja priznal, da gre za odločitev, ki bo imela daljnosežne posledice za široke plasti britanske- Svet obsoja nasilja vojaškega režima v Grčiji Odkar je prevzela vojska vso oblast v državi, se iz dneva v dan množijo primeri nasilja, ki se prav nič ne razlikuje od razmer, kot so vladale v najhujši dobi fašizma in nacizma. Takoj po prihodu na oblast je novi režim razveljavil najvažnejša določila ustave ter ukinil tako imenovano parlamentarno demokracijo. Namesto zakonov, ki bi jih sklepali od ljudstva izvoljeni poslanci, veljajo danes v Grčiji samo ukazi generalov, kateri so se ^povzpeli na položaje ministrov. Po »novem redu« tudi župane in občinske odbornike ne volijo več občani, marveč jih po mili volji imenuje, zamenjuje in odstavlja general Patakos, ki je notranje ministrstvo spremenil v izvršilni organ vojaške diktature. Po raznih vesteh je bilo po državnem udaru aretiranih kakih 12.000 nasprotnikov sedanjega režima. Ustanovljenih je bilo deset vojaških sodišč, ki so že začela soditi pripadnikom demokratičnih strank in organizacij. Oblasti so razpustile tudi nad 300 organizacij in ustanov, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Vsakemu, ki bi ga zalotili pri razpečavanju letakov ali pri pisanju gesel po zidovih, grozi na licu mesta ustrelitev, kajti uporaba 18. člena grške ustave, s katerim je bila svoječasno odplavljena smrtna kazen za politične prestopke, po izjavi generala Patakosa za zdaj »sploh ne pride v poštev«. Novi oblastniki v Grčiji pa se hkrati trudijo, da ga ljudsiva. Konkretno je povedal, da se bodo z vstopom v EGS živila podražila za 10 do 14 odstotkov, celotni življenjski stroški pa se bodo povišali za 2,5 do 3,5 odstotka. Priznal je, da bodo s tem najbolj prizadeti državljani z nizkimi dohodki in bo torej potrebno, da jim bo vlada pomagala nositi nova bremena. Toda vključitev v EGS ne pomeni le posledic gospodarskega in bi v mednarodni javnosti ustvarili videz demokratič- soc'°^r'e9a značaja, marveč nala nosti. Čedalje bolj so namreč zaskrbljeni spričo odloč- 9° določene obveznosti tud, v po-nih protestov, ki prihajajo iz vseh delov sveta, kjer naj- Mičnem pogledu. To je zelo jasno različnejše organizacije zahtevajo zopetno vzpostavitev poudaril vodja britanske opozicije demokratičnih razmer v Grčiji. Tem zahtevam so se Heath, ki je dejal, da resnična ce-pridružili celo v krogih Evropske gospodarske skupnosti in Atlantskega pakta, kjer grozijo s sankcijami, če se Grčija ne bi povrnila k načelom parlamentarne demokracije. Posebno ostro so zadnje dogodke v Grčiji obsodili v Jugoslaviji. Poleg raznih drugih ustanov in or- držav, torej problem, v katerem »u-ganizacij je objavila posebno izjavo tudi liga za mir, di VVilson vidi eno izmed glavnih neodvisnost in enakopravnost narodov, ki poudarja, ovir za zmanjšanje napetosti med da sedanji režim v Grčiji ne pomeni le surovega obra- Vzhodom in Zahodom, čuna z vsemi grškim, demokratičnim, silami, marveč Aranžma z EqS predsfavlja torej predstavlja veliko nevarnost tudi za mednarodne od- , i ____j. noše. Skupina italijanskih poslancev je izrazila zaskrb- ° rfsne. em»Bodi pameten, mali, morda bova nekoč vendarle spravila stvari v red. Seveda samo, če boš priden.« Tom ni vedel, kaj naj misli o vsem tem. Zmedeno se je smehljal in potrpežljivo nosil breme, ki si ga je naložil. — Ne morem najti pojasnila za vse, kar se je zatem odigralo. Toda iz njenega dnevnika mi je postalo jasno, da ona niti ni slutila, kake posledice bo imelo njeno slabo zasnovano in netaktično ravnanje. Kajti tistega usodnega dne, ko sta se razšla za vedno, mu je v trenutku nepremišljenosti rekla: »Tom, zdi se mi, da tako ne moreva več naprej. Poznava se že polna dva meseca, a duševno sva si popolnoma tuja. Menim, da bi bilo najbolj pametno vsemu temu napraviti konec ... Saj soglašaš, kajne?« »Zaboga,« je vzkliknil, »toda jaz te ljubim! Zelo te ljubim, Ruth! Saj menda sama vidiš, kako te imam rad. Kaj hočeš še?« »V zmoti si,« je rekla hladno. »Sicer pa to prav nič ne spreminja stvari.« Poskušala se je izogniti njegovemu pogledu in dodala: »Mislim, da bi bilo najbolje, če pozabiš name. In ... če sem ti kdaj kaj pomenila, je bolje, da zgineš iz mojega življenja.« Prepadeno jo je gledal. »Ali misliš resno?« »Kar najbolj resno. Tom. Želim, da se umakneš iz mojega življenja. A če me kdaj srečaš na ulici, se izogni mojemu pogledu. Ali. . .« Znižala je glas in povesila pogled. »Ali pa izgini iz tega mesta. To je moja želja.« Nekaj časa je strmel vanjo s čudnim pogledom in nato rekel s spremenjenim glasom: »V redu, naj bo. A pred tem bi te prosil za majhno uslugo, to je tudi moja zadnja želja ...« »No, da čujem. Potrudila se bom, da ti ugodim.« »Ne vem, kako naj bi ti to razložil, a vendar ne bi hotel, da popolnoma pozabiva drug na drugega ... Hotel bi ti vsako leto za tvoj rojstni dan poslati skromen dar . . . šopek rož. Mislim, da to ni preveč . . .« Ni imel moči, da bi nadaljeval, a ona mu je smeje rekla: »Oh, ubogi moj, seveda. Kaj bi naju to motilo.« »Hvala, Ruth,« je dejal z drhtečim glasom in jo poljubil. Nato se je naglo obrnil in odšel. Hotela ga je poklicati: »Počakaj, Tom! Vse je bila samo navadna, bedasta šala,« toda ni imela moči, da bi to storila. Ko je izginil za prvim vogalom, je s solzami v očeh stekla za njim, a ga ni bilo več. Te noči ni mogla zaspati, slutila je bližajočo se tragedijo. — Naslednjega dne ga je čakala zaman. »On je niče, ki ne razume nobene šale,« je rekla užaljeno. Naslednjih nekaj dni je poskušala, da ne misli nanj. A to je bilo nemogoče in po tednu dni se je odpravila, da ga poišče... »Toda kje?« si je rekla preplašeno. Ni vedela, kje stanuje, a tudi za njegov priimek ni vedela. »Joj meni,« je zaihtela, »zakaj je on vzel vse tako resno?« Odslej so bile njene oči nenehno objokane. Ves njen dnevnik je izpolnjen samo z eno edino mislijo: »Tom! Kaj je z mojim Tomom?« Begala je po ulicah v upanju, da ga bo kje srečala, v vsakem človeku je skušala najti njegov lik. Ko je slednjič spoznala, da je vse zaman, je skušala v alkoholu utopiti svojo bolečino. Toda še vedno je v njej gorela iskrica upanja, da ga bo našla in da bo konec obupa in solz, da bo vse minilo kakor hude sanje. — Za svoj rojstni dan je prejela šopek čudovitih rdečih rož. Vsa srečna je objela deklico, ki jih je prinesla. »Povej mi, kje je moj Tom? Zakaj se tako dolgo skriva? Mislim, da sem bila že dovolj kaznovana.« »Tom ...?« se je začudila deklica. »Ne poznam nobenega Toma. Rože mi je dala neka starka na ulici.« Klonila je in razumela. Vendar pa je v srcu gojila skrivno upanje za naslednje poletje .. . Kaj ji bo prineslo? Naslednje leto je bilo tako kakor prejšnje, a za njen tretji rojstni dan je prinesel rože neki deček. V šopku je našla pismo: »Draga gospa! Pred tremi leti je moj sin Tom napravil samomor. Njegova zadnja želja je bila, da vam vsako leto za rojstni dan pošljem šopek rož. Ker sem že v letih in morda ne bom več dočakala naslednjega poletja, mi je dolžnost...« — Ostalo ni važno, — je nadaljeval inšpektor svojo zgodbo. — Našli smo jo mrtvo. Pismo je držala v rokah, ki jo je krčevito stiskala k srcu. Sodni zdravnik je ugotovil: »Srčna kap.« Ta primer me je pretresel: zato sem poiskal vse naslove z imenom Tom, priimek mladih mož, starih približno dvajset do dvaindvajset let. Želel sem njegovi materi izreči sožalje. Naposled mi je nekega dne to uspelo in našel sem ga — živega, toda pohabljenega. »Tistega dne, ko sva se razšla,« mi je pojasnil utrujeno, »sem skočil s tretjega nadstropja na cesto. Toda ker sem ostal pri življenju, mi je zamisel z rožami odlično poslužila, še posebno, ker sem vedel, da je Ruth hudo bolna na srcu... To je bilo moje maščevanje, gospod inšpektor.« P. LANG: Postal sem oče Shajala sta se pred arheološkim Muzejem, lepo baročno zgradbo. Iz llJencga dnevnika sem razbral, da so 'h ti prvi dnevi izpolnjeni zares z ZaJ>osom ljubezenskega žara in než-nih besed. Pozneje sta ure in ure pre-2lvela skupaj na vročem letnem son-Cu> a večere navadno v Zlatem roli* 1' tihem lokalu na periferiji mesta. J*1 koncu, ko so obojestranske sim-Pat>je dosegle višek, sta se neke noči ■tasla v njeni spalnici. Odslej so bi-sa vrata, ali bolje rečeno, okna njene Palnice noč in dan odprta zanj, se- i eaa samo pod pogojem, da starši ne °do ničesar zvedeli. Kp sem prelistaval njen dnevnik, Q1 je postalo takoj jasno, da si je že od vseh začetkov prizadela, da obdrži nad njim svojo moč. Sp °,ala je jan jn uro> k0 se bosta sta*a, si izmišljala, kateri film in »Nekaj važnega fi moram povedati, dragi," mi je rekla Matilda in me narahlo potisnila v naslanjač. Ko sem četrt ure pozneje vstal, je ležala na mojih plečih velika odgovornost, kajti čez nekaj več kot sedem mesecev bom postal oče najlepšega in najpametnejšega otroka na svetu. Seveda sem z vsemi silami pomagal Matildi, da je ta lepi, toda težki čas čim laže prestala. Namesto nje sem dvigal slušalko in jo zopet polagal na vilice, namesto nje sem odklepal in zaklepal vrata in namesto nje sem lovil muhe po sobi. Rad bi ji pomagal tudi pri pomivanju posode, čiščenju tal in čevljev, toda tega se nisem nikoli učil in zato sem ta posel prepuščal svoji ženi. Zavedal sem se, da nestrokovno opravljeno delo bolj škoduje kot koristi in bi povzročilo moji ženi še dodatno delo; ne, tega pa nisem mogel dovoliti. Iz dneva v dan, iz tedna v teden, od meseca do meseca je naraščala moja nervoza in raztresenost. Na cesti nisem slišal trobljenja avtomobila, ki je tik pred nosom švignil mimo mene. Čeprav je od ženinega sporočila minilo šele nekaj mesecev, sem vendar kazal že simptome očeta-mučenika. Na moje živce je pritiskala skrb, ali bom ob določenem času našel taksi, da bom lahko prišel pravočasno do bolnišnice. Vendar ni bila to edina skrb, ki me je mučila. Bal sem se tudi drugih nepričakovanih udarcev usode, da ob določenem času telefon ne bi deloval, da nenadoma ne bi zbolela tašča, da ne bi ravno na ta dan pričeli zdravniki stavkati itd. itd. Ta grozotni strah seveda ni smel zapuščati svojih sledov na mojem obrazu. Na zunaj sem moral dajati videz, kakor da mi veseli dogodek v moji družini ne povzroča nobenih skrbi. Toda Matilda je vendar opazila, kaj se dogaja v meni, in mi je pričela previdno ponujati baldrijanove kapljice in kamilični čaj. To nezaupanje v mojo odpornost me je hudo potrlo, toda kljub temu sem kazal svoji ženi nasmehljan obraz in sem ji venomer zagotavljal, da nikakor ne potrebujem nobenega baldrijana in nobenih kamilic, ker sem popolnoma miren, tako miren kot nikoli poprej, da sem skratka občudovanja vreden miren mož. V sedmem mesecu sem segel po živce pomirja- joči literaturi, pričel sem hoditi na dolge sprehode, vendar nisem našel miru. Vsakokrat, kadar je prišla Matilda od zdravnika, je njeno poročilo pomirjujoče delovalo name, vendar samo za zelo kratek čas. Potem sem zopet zapadel v pesimizem, ko sem, videl, kako je Matilda pri čiščenju tal nekoč spačila svoj obraz. Naslednji dan sem v službi telefonično poklical neko babico in ji opisal svoje muke. „Ko bo čas, me kar pokličite," mi je dejala, »medtem pa pripravite čiste rjuhe in poskrbite za vročo vodo.” Ves dan sem v službi razmišljal, kje bom nabavil rjuhe in vročo vodo, da bom imel vse pri roki, kadar bo potrebno. Ko sem prišel domov, sem pobral iz omare vse rjuhe in si jih spravil v predal svoje pisalne mize, v kuhinji sem si pa pripravil celo baterijo loncev. Ko sem tako pripravil vse potrebno, sem odšel pomirjen s kolegi v gostilno. Toda zgodilo se je drugače, ko sem naslednjega dne prišel zgodaj zjutraj domov, Matilde ni bilo več. Tudi tašče, ki je zadnje dni neprestano prihajala in odhajala, ni bilo. Nikogar ni bilo. Koliko časa je minilo, preden sem odkril v kuhinji na mizi listek, danes ne vem več. Toda ko sem z drhtečimi ustnicami prebral tistih nekaj besed, ki so bile načečkane na njem, sem zdirjal kot raketa od doma in čez nekaj minut pristal v bolnišnici. Četrti zdravnik je bil pravi. »Čestitam," je dejal, »dvojčke ste dobili!" »Dvojčke," sem jecljal in se oprijel zdravnika. »Prave dvojčke, enega in še enega, natanko dva? Ali se niste zmotili pri štetju? Resnična dvojčka in oba od moje žene?” „Da," se je smehljal zdravnik, me previdno postavil pokonci in odšel. Pred menoj se je ustavil neki drug bodoči oče, ki je nervozno krožil po hodniku. »Dvojčki, to je lepo! S tem gotovo niste računali?" »Nisem računal?" sem vzkliknil in požiral solze. »Nisem računal, pravite? Dragi moj, pri tako načrtnih pripravah in organizaciji ni moglo biti nič drugega kot dvojčki!" 2a dobvo voljo Pri izpitu vprašajo študenta medicine: »Kaj bi najprej napravili, ko bi koga po eksploziji vrglo v zrak?« »Počakal bi, da pade dol,« odvrne nadobudni študent. »Povej no, Kmetec, zakaj je tvoj nos tako rdeč?« »Takoj ti povem: žari od veselja in ponosa, ker se ne vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo!« Na Angleškem je sodnik rekel obtožencu, ki je imel dolgo črno brado: »Po vsem sodeč, kar je napisanega o vas v obtožnici, je vaja vest prav tako črna kot vaša brada.« Prebrisani zločinec pogleda gladko obritega sodnika in odvrne: »Če se vest ravna po bradi, mylord, potem vi nimate nič vesti!« V neki gostilni je gost zahteval: »Toplo limonado, prosim!« »Nimamo je; pač pa je pivo pri nas precej toplo,« odvrne uslužna natakarica. • Miha pride v mesto in gre obedovat v restavracijo. Poskusiti hoče polže; zato jih naroči in pohrusta kar z lupinami. Natakar ga začudeno gleda in končno le vpraša, kako so mu teknili: »O, prav dobri so bili,« odvrne Miha, »samo pretrdo zapečeni!« Jože pride nekega dne v kavarno z veliko buško na glavi. Prijatelji in znanci ga sprašujejo, kaj se mu je pripetilo, vendar jim ni hotel povedati. Ko so odšli, je pri njem ostal samo njegov najboljši prijatelj Janko, ki je bil seveda tudi radoveden, kaj se je zgodilo, da je Jože tako iv v molčeč. »Tebi, najzvestejšemu prijatelju, bom že povedal, samo nikomur niti besedice ne izdaj!« »Ne skrbi,« ga potolaži Janko, že ves nestrpen. »Torej poslušaj! Ker ponoči nisem mogel zaspati, sem klical po telefonu razne ljudi in jih spraševal: ,Ugani, kdo je?‘« »Pa kaj potem?« se čudi Janko. »Kaj potem? Eden je le uganil!« Neki potnik je sedel v kupeju. Nenadoma je začutil, da nanj nekaj kaplja. Iz radovednosti polizne tekočino. Poskusil jo je nekajkrat, ko pa nikakor ni mogel ugotoviti, kaj bi to bilo, se je obrnil k sopotnici, lastnici: »Oprostite, ali imate v košarici steklenico vina?« »O ne,« odvrne ona, »dve majhni mucki!« • Nezadovoljni gost: »Natakar, ta krompir je pa še čisto surov! Prosim pokličite gostilničarja!« Natakar: »Ne bi vam priporočal! Ta je šele surov, ta!« Za dvajsetletnico poroke mož pelje svojo ženo v kino. Strasten ljubezenski prizor. Ponoči žena šepetaje vpraša svojega moža: »Zakaj me tudi ti ne poljubiš tako vroče?« Mož odvrne: »Saj nimaš pojma, koliko dolarjev on za to dobi!« Boječa pacientka pri zobnem zdravniku: »Ali res nič ne boli, če izpulite zob?« »Popolnoma nič,« jo potolaži zdravnik, »le v začetku svoje prakse sem si nekoč izpahnil roko«. Betka razlaga prijateljici: »Veš, da sem se z Binetom skregala.« »Zakaj pa?« »Ah, preveč nespodobnih pesmi ve.« »Kaj, ali ti jih poje?« »To ne, toda neprestano jih žvižga.« * Dve strojepiski se srečata na cesti. »Ali je res, da imaš v novi službi direktorico?« »Da, res je.« »A tako? In kaj boš storila, če boš hotela imeti zvišano plačo?« RADIO LJUBLJANA televizij a OD 20. do 28. MAJA V WELSU: ‘Turistični sejem „§fcslcljubna Žkvstrija** Zgornjeavstrijsko mesto Wels, ki je vsako drugo leto prizorišče osrednjega avstrijskega kmetijskega sejma, prireja letos že petič specializiran sejem turizma pod naslovom »Gostoljubna Avstrija", katerega bo 2 0. maja odprl zvezni prezidenf Franz Jonas. V minulih letih je ta prireditev zabeležila izredno velik razmah, tako da bo letos sodelovalo že nad 600 razstavljalcev iz 12 držav; poleg Avstrije bodo zastopane še Amerika, Bolgarija, Češkoslovaška, Grčija, Jugoslavija, Madžarska, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza, Španija in Zahodna Nemčija. Sejem bo obsegal vsa področja, ki so kakorkoli povezana s tujskim prometom ter bo predstavljal zanimiv prispevek v okviru letošnjega mednarodnega turističnega leta. Tako bodo našli mnogo novega in zanimivega zastopniki gostinstva in turističnih podjetij, ki se bodo lahko seznanili s tozadevnimi izkušnjami v drugih državah. To velja seveda tudi za ljubitelje kulinaričnih dobrot, ki bodo na sejmu našli najrazličnejše specialitete, dnevno na »tekočem traku” servirane v okviru kulinaričnih tednov. Koristne nasvete za načrtovanje dopustov in izletov bodo posredovali izkušeni domači in tuji strokovnjaki, medtem ko bodo posebne razstave demonstrirale sodobne oblike ureditve in poslovanja v podjetjih gostinstva in turizma. Ena izmed glavnih privlačnosti sejma bo nedvomno velika mednarodna razstava lova, urejena v 3600 m2 veliki hali, kjer bo v besedi in sliki prikazano vse, kar spada k lovu. Ta del sejma bo obsegal tudi razstavo lovskega orožja ter poseben živalski vrt, kjer bodo obiskovalci lahko občudovali 7 več kot sto živih živali. Končno je treba v tej zvezi omeniti še edinstveno razstavo znamk, ki bo obsegala okoli 2000 znamk iz vsega sveta z lovskimi motivi. Da bo na sejmu poskrbljeno za zabavo in družabnost, ni treba posebej poudarjati. Posebno zabavišče (po 20. uri brezplačen vstop!) bo nudilo razvedrilo v vseh oblikah — od godbe in plesa mimo artističnih točk do ustoličenja letošnje vinske kraljice, za uvod pa seveda velik ognjemet, medtem ko bo ljubitelje rož posebno navdušil cvetlični nasad s 30.000 tulipani v vseh barvnih odtenkih. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli našteti vse podrobnosti o letošnjem sejmu turizma v We1su, na katerem se bo naša država v pravem pomenu besede predstavila kot »gostoljubna Avstrija”. Obisk se bo vsekakor izplačal — tako za tistega, ki je s tujskim prometom poklicno zaposlen, kakor tudi za vse druge, ki bodisi doma ali v inozemstvu iščejo gostoljubnost za čas svojega letnega dopusta. ... msnf®1 RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnovne odda]«: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled tporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate —■ 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobote, 13. 5.: 6.05 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 15.50 Kjer pojejo, tam ostanemo — 16.30 Aktualna reportaža — 17.00 Pisano sobotno popoldne — 18.20 Glasba za delopust — 20.20 Koncert nižjeavstrijskega orkestra glasbenih umetnikov. Nedelja, 14. 5.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Nevidna zbirka, pripovedka — 11.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas —• 17.05 Plesna glasba — 18.00 Somo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski iporf — 20.10 Somo drzno. Ponedeljek, 15. 5.: 8.05 Glasba za orgle — 8.15 Praznična jutranja oddaja — 9.45 Dan ognjenih jezikov — 10.30 Stari huzar, pripovedka — 11.00 Koncert v zelenem — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Ob 75-letnici smrti Alberta Bassermanna — 19.00 Šport — 19.30 Binkošti na Koroškem — 20.20 Zveneča alpska dežela — 21.15 Cesar praznuje binkošti. Torek, 16. J.: 8.15 Kopališki zdravnik dr. Grasler, roman — 15.30 Koroška je le ena — 15.45 Aktualna kulturna oddaja — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure deželne vlade — 18.15 Koroška avto- in motorevija — 19.30 XY ve vse — 20.20 Madame Princesse, komedija — 21.35 V mestnem parku cvetijo vrtnice. Sreda, 17. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Bachova dela — 15.45 Kaj rozumemo pod palekologijo — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.15 Koroška vsakdanjost v davnini — 19.30 Dnevnik dunajskih slavnostnih tednov — 20.20 Orkestralni koncert. četrtek, 18. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Sem fantič vesel — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kmetijska oddaja — 18.15 In ljudje Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljojo na naslov; 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124. Herausgeber, Verleger und Eigentumer: Zentralverband $lowenischer Organisationen in Karnten; Chefredakteur: Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Singer; Redaktion und Yerwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschrlften on; 9021 Klagenfurt, Postfach 124. LU