r M^'Bm e^B (gp^^^mj® PISARNA ^^A ^^ A^^ Chicago.m. VOLUME VI. LETO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER T». iotq., AT POST V CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MAKCH ^d i^f Naslikal J. J. JERICH SREDA 15. SEPTEMBRA 1920. ŠTEV. (No.) 51. Published and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6- igiy, on file at the Port Office of Chicago. PL — By the Order of the President A. TEDENSKI POLITIČNI PREGLED S. Burleson, Postmaster General. VELIKA SPREMEMBA V MEKSIKI. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE KONFERENCIA ZAVEZNIKOV. Ministerski predsednik vseh zave-znih držav so zopet zbrani na važni konferenci v Parizu. Pri prvi seji te konference prečital je francoski zastopnik protest jugoslovanske vlade proti razglasitvi neodvisne države Reke po D'Annunziu Enako je tudi papeški delegat za Reko uložil pri zavezniški konferenci protest Vatikana proti določbam D'-Annunzijevim glede vere in cerkve. PREMOGARSKA STAVKA. Predsednik Wilson^zavrgel je zahteve premogarjev, ko so zahtevali, naj se skliče na novo komisija, ki naj določi plače premogarjev. Predsednik Wilson je utemeljil svoj odgovor s tem, da je storil vse, da bi zadovoljil obe stranki. Vendar pa smatra nastop delavcev napravilnim, ker niso držali pogodbe, katero so sprejeli. STAVKA POULIČNIH ŽELEŽ-NIČARJEV V BROOKLYNU Že pretečeni teden so zastavkali železničarji pocestnih železnic v Bro klynu. Zažgali so več ''kar", v katerih so spali stavkokazi. Ubita sta bila pretečeni četrtek dva delovca. Ko je nastal ogenj v "ššupi", to je na postaji, pribežalo je na ulico več kot 250 mož, J^si stavkokazi, ki so spali v "šupi". Mr. Mahon, predsednik mednarodne unije počestnih železni carjev je prihitel iz Detroita v Brook lyn, da bode skušal doseči sporazum. Od kar je padel Carranza in z njim prostozidarstvo, prenovlja se Meksi-ko z občudovanja vredno hitrostjo. Kakor človeško telo« katero se znebi more krvosese, tako se zdi, se je oddahnila nesrečna Meksiko. Je vse zastonj! Kjer je brezverski fanatizem, tam je prav gotovo posirovel-nost, tam ni reda, tam ni napredka-tam je tema. Sedaj ko je ta mora padla, sedaj se je pa vse spremenilo na bolje. Potovanje je varno in udobno. Ropi in umori so pojenjali. V mesta in vasi se useljuje zopet mir in edinost. Cerkvene zopet polnijo. Šole so redno obiskovane, trgovina se je dvigla. - --o- MEKSIKA SE DVIGA. V Meksiki se je ustanovila nova katoliška stranjka, ki bode nekaka S. L. S. za Melcsikance. Prostozidarstvo z nesrečnim zom. Siromak je preganjal katoliško cerkev. Pod smrtno kaznjo je bilo prepovedano duhovnikom maševati in spovedovati. Mislil je, da bode s tem zadal smrtni uradec katoliški cerkvi. Toda danes? Katoliki Meksi-ke se dvigajo. Carranza pa že gnjije v grobu umorjen. Bil je ustreljen po noči, ko je spal. Kdo ga je ustrelil se ne ve ( ?). Tako legajo v grob vsi sovražniki "Nazarejca" drug za drugim, Nazarjec pa le zmaguje naprej. Mr. Konda, vrjamet^ to? šteje armada še 140 tisoč. Tudi general Kuropatkin, bdjševiški gene-V TRSTU NOVI NEMIRI. |ral v Kavkazu, ima nekako 25 tisoč Poročila prihajajo vsaki dan, da v broječo vojsko skupaj. Trstu zopet vse vre. Vsaki dan se Proča se, da Amerika podpira ge-vrše kje v mestu napadli divjih Itali- nerala Wrangla. janov na slovenske trgovine ali slo- I NajnoVejša poročila pa poročajo, da je bil Wrangel, potolčen in da je bila njegova armada unčena. Tako venska podjetja ali tudi na posame-ne Slovence, tako da so vsi Slovenci, v Trstu v vedni smrtni nevarnosti. _ . . . , da je sedaj težko vedeti, koliko je Pretečem crtek so bili pocestni boji resnice in kje je resnica. Posebno su- med Italijani in Slovenci posebno. mljiya SQ poročila Q porazu generala hudi. Več Slovencev je bilo zopet u- Wrangela zato, ker prihajajo izklju- bitih in veliko ranjenih. Vse sloven- ___r>___ ske banke so že uničene in vsa pod jetja opustošena. * i premoz« je popolnoma zaigralo za sedaj^fsV0j0 n< srečnim njih voditeljem Carra^i- iPvanill a LCVdllJU V*. % t« n I » • A .. ^ ________1 1 J 1 * » 1 IRSKA. McSweeney, župan mesta Cork na Irskem, ki je zaprt v angleški ječin in je na smrtni postelji radi stavke za lakoto proti vladi, je še vedno živ danes ko to pišemo, dasi se posti že 31 dni. Oslabel je že popolnoma. Kolikor bolj se pa blila ta mučenik za svoj narod svoji smrti, toliko večje je razburjenje med ljudstvom. Te dni je dobil tajnik za Irsko Greenwood pismo, v katerem se mu sporoča, da za slučaj, da umre McSweeney, bode on sojen od Sinn Feinskega sodišča radi umora in najbrže tudi obsojen in ako bode obsoden, naj ve, da ga čaka gotova smrt. NOVA ZMAGA DELAVSTVA. V Cincinnati, O., je tvrdka Procter in Gamble oklic na svoje delavstvo, da bodo trije zastopniki delavstva vedno direktorji tvrdke. Te tri zastopnike si mora delavstvo samo izvoliti. Delavstvo si naj izvoli v vsa ki petih tovarn tvrdke po tri zastopnike in izmed teh petnajstih, bodo izvcljcni v direktorat. Imeli bo-pepe~.Z2 prnvizc, kakor vsi drugi OSEM HABSBURŽANOV OBUBOŽANIH. Nekdaj tako mogočni^ Habsburžani hite z naglimi koraki svojemu banke rotu nasproti. Vsi so razkropljeni po celem svetu in so izgubili vsa svoja posestva in deloma^udi vse svoje rem oženje. Tudi ta družina more nesrečo pripisovati samo maš-božjemu nad krivicami, katere so storili. V našem listu smo priobčili brošuro o smrti Franca Fer dinanda. Tu se vidi, kaj so ti presiti nemčurski fanatiki počeli z ubogo rajnko Čehinjo Kotek, kako so jo preganjali in koliko grenkih ur ji povzročili. Grofinja sicer ni več živa. Bog je bi pa še Živ- ki maščuje njeno smrt in njene solze. ---o———- - V Parizu zboruje prav kar komisija za odškodnino, katero naj'dobe ra zne države od premaganih srednjih držav. Pred vsem se je Rumunija pritožila, da je dobila veliko prema-lo. Ba je je Srbija dobila desetkrat več, kakor Rumunija. Rumunska vlada trdi. da jo je stala vojna 30 milijard lejev, to ne kako milijard dolarjev. --o—- čno- iz Berolina. -o- KAJ SO SOKOLI V JUGOSLAVIJI? V Ljutomeru je bil davno že in vendar ne še tako davno, je 30. maja t. *1. Sokolski naraščai šolarjev te telovadil mej sv. mašami tako, da otroci niso spolnih svoje verske dolž nosti. Prijeti radi tega in posvarje-ni od kateheta so našli v svojih "vernih" sokolskih stariših zaslombo. Kar 21 očetov se je pritožilo proti katehetu na učno oblast in svoj protest vtemeljilo s sledečimi besedami : "Ako so naši otroci zamudili v nedeljo mašo, jih ne pustimo za to preganjati, ker v nedeljo ni obligat-ne (ukazane) šolske svete maše." Toraj, čuj krščanski svet! Za Sokole in njihov naraščaj ni nedeljska sv. maša obligatna! — G. Zupan, kaj pravite na to? M KATOLIŠKEGA SVETA. KATOLIŠKI ŠVICARJir V Švici katolicizem izvaredno dobra vspeva in napreduje. Tako je bil na pr. leta i860 v Zurichu samo 2,547 katoličanov, leta 1870 jih je bila 3,377. Danes ima Zurich 208 tisoč prebivalcev in od teh jih je 70 tisoč katolikov. Leta 1919 se je pomnožila organizacija Unija Katoliških Delavcev na 43 podružnic z 321,000 člani. ---... BOLJŠEVIKI SE MAŠČUJEJO. Poroča se iz Rusije, da je Boljše-viška vlada prijela deset višjih bivših avstrijskih poveljnikov časnikov in še naslednjih tisoč bode zaprla •kot maščevanje za preganjanje in smrt mažarskih boljševikov. Ti časniki so baje časniki, ki so še ostali v Rusiji. Iz Washingtona poroča Jugosla-vensko poslaništvo, da je 24. avgusta na povratku iz Bukarešta Francoski maršal Joffre došel v Belgrad in tam ostal nekaj dni. ALiznisi:: poslanik in k. of C. Poroča se iz Pariza, da je ameriški poslanik Mr. Wallace v Parizu priredil slavnostni večer K. of C. in pri tej priliki je imel značilen nagovor, kjer je rekel med drugim: "V najnovejših skrajno prijateljskih raz merah, "ki vladajo med Združenimi državami in Francijo je ta Vaš o-bisk nekaj izvanredno razveseljivega. Jaz Vam častitam na izbornem nastopu, s katerim se nastopali po-vsodi, kjer koli ste bili." -o- $20.000 DRAGI BIK ZGOREL V Elgin," 111., je strela udarila pretečeni teden/ in ubila bika, ki je bil cenjen na $20,000. Strela je namreč vžgala hlev, kjer je vsa živina zgorela. -o- SLOVENSKI TRGOVCI OGLA ŠAJTE SVOJA PODJETJA V "E-DINOSTI". POLJSKA ZMAGA. Poljska zmaga je naravnost uničevalna za ruski boljševizem. Da, se I že vidi I Poljska je drugič v zgodo-Jvini rešila Evropsko civilizacijo in krščanstvo. Se že vidi, da je bilo providencijelno, da so Poljaki naredili napako, katfera bode najslavnejši čin Poljske v njeni zgodovini. Poročila namreč prihajajo, da je imel poraz boljševiške armade na vojaštvo tolik vpljiv, da so začeli kar trumo-ma zapuščati rdeče bojne vrste in se vračati domov. Nad en milijon jih je že do seda pobegnilo od vojske. Boljša disciplina je na jugu, kjer se bori general Wrangel. Tam Mistr Trotzky se je baje odpovedal vrhovnemu poveljstvu ruske vojske. Prav tako kakor rajnki car, samo da rajnki car ni bil tako oblasten, kakor je bil Mistr Bronstein. ZAVOD SVETEGA JERONIMA V RIMU. Poroča se, da bode zavod svetega Jeronima v Rimu pripadal Jugosla-Jviji. Jugoslovanska vlada je napravila vse potrebne korake pri italijanski vladi, da to doseže. -o- NEODVISNA DRŽAVA REKA. Za 12. septembra se je pripravljal "der dumme August", D'Annunzio, da bode z velikimi slovesnostmi raz-jglasil novo neodvisno državo: Reka. Toda kakor poročajo iz Rima, je baje iz Pariza nekaj izvedel, kar mu ni posebno všeč, zato je pa to naredil že 9. septembra toraj 3 dni preje:. No, tako! Sedaj pa ima Jugoslavijo! — Da, ko bi bil kdo drugi to naredil! Ko je pa "der dumme August" pa ni nevarnosti. --o- KATOLIŠKA INTERNACIJO-NALA. Velikanski in dalekosežni bodo vspehi orlovskega tabora. Kakor smo že sporočili našim čitateljem se je na tej taboru sprožila trdi miselj o ka-tolijki dijaški internacijonali, to je o zvezi veh katoliških dijakov celega sveta. To gibanje je katoliško časopisje vsega sveta predložilo svojim katoliškim dijakom v sveta in vse ga pozdravlja. Iz te ideje se j a pa porodila druga, še večja ideja namreč o katoliški internacijonali, to ie, zveza vseh katoličanov sveta v eno, stransko, kakor je bila na primer so-cijalistiška, rdeča inten&acijonala pred nekaj leti, ki spoje vala vse rde-čkarje sveta v eno, tako naj katoliška internacijonala spoji vse„ kar je katoliškega v eno velikansko organizacijo. Tako so te dni zborovski v Hague katoliški pristaši mednarodnega jezika Esperanto". In tu se je pa porodila ta velika ideja, ki je zopet našla jako prijaten odmev po celem svetu. Vse katoliško časopisje je idejo pozdravilo in vse se ogreva za njo. Varuj se človeka, ki ti vedno ponuja svojo «častno besedo". To je samo znamenje, da je sploh nima. Dobro ime je bolje kakor denar. Zato ga pa toliko ljudi izgubi ko hite za denarjem. ZEMLJA SE ŠE TRESE. V Italij 1 se še vedno ponavljajo postresni sunki. Celo kralj sam je bil v nevarnosti, ko si je ogledoval porušeno cerkev. Ravno' je stal pod obokom, ko je začel odpadati omet. V tem se je zopet zemlja stresla in cel strop je padel na tla. Kralj je takoj odskočil, ko je začel omet odpadati in se tako rešil gotove smrti. -o- JUGOSLAVIJA NA POMOČ POLJSKI. Jugoslavija bude šla na pomoč Poljski za slučaj, da bi Boljševiki hoteli narediti proti ofenzivo na Poljake in jim vzeti, kar so Poljaki dobili zadnje tedne. VELIKA NARODNA KATOL. konvencija. Te teden se vrši v Washingtonu velika narodna konvencija vseh ka-ritativnih organizacij cele Amerike. Na tisoče delegatov je navzočih iz vseh delov Amerike. Konvencija ima namen najti načine in sredstva, kakor se bode moglo karitativno delovanje katoliških Organizacij Amerike spopolniti, da se bode-šc več vspehov doseglo. ŠIRITE LIST "EDINOST". Nadškof Mannix iz Australije, ki je prišel domovino Irsko, da bi pomagal svoji nesrečni domovini do zmage, je doživel veliko razočaranje. Angleška vlada ga je vzela s par-nika s silo in ga odvedla v London. Potom diplomacije je pa pritisnila na Vatikan, da je Sv. Oče sam izrazil svoje željo, da naj popusti, ker se vlada noče udati. Kdor hoče dandanes krivico delati, treba samo, da je močan. Kakor v srednjem veku, velja tudi dandanes pravica močnejšega. To seveda se bode maščevalo. -o-- ŠKOFJE ZOPET ZBORUJEJO. Te dni so zboroval škofje- ki so glavni uradniki Catholic Welfare Councila iz Washingtona. Zborovali so v Chicago v Vseučelišču Lojola. Glavni odbor je pripravil vse potrebno za letno zasedanje vsega ameriškega episkopata, ki bode 22. do 24. septembra. V,-t i ti IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Johnstown, Pa. — Mr. Andrej To-mec nam je poslal odstavek pisma, katerega je dobil od svoje sestre: Kočevje 23. julija 1920. V prvi vrsti naj iskrene j ša hvala za vse, kar si mi poslal. Prejela sem vse: denar, sliki* obe pošiljatvi lista "Ave Maria" in "Edinosti". Tisočkrat Bog povrni za vse! List "Ave Maria" je, kolikor sem 'EDINOST" SEPT. 15, 1920. ljudstva, posebno pa v vinogradni- žena in deklet, ali ki smo bili pri štvu. Zdaj bi "samostojniki" radi Jugoslovanskem Narodnem Svetu v dobili v svoje roke prekoristno "Kme tijsko družbo za Slovenijo", pa tu in tam tudi hranilnice, ki jih požrtvovalno vodijo pristaši S. L. S. Tak naskok so napravili na posojilnico v Kandiji, ki je na Dolenjskem med najmočnejšmi denarnimi zavodi. "Samostojniki" sami niso še nič koristnega za ljudstvo dosegli, pač pa napravili precejšen razdor v kmet-skiH vrstah. "Nadkmet," ravnatelj "Kmetijske šole na Grmu" je glavni ga brala, res lep list. Prav zelo mi ugaja. A obenem tudi uvidim, da se ja&itator samostojnežev, a še tega ti- ameriški Slovenci lepo dvigate na stopinji omike n kulture. Le tako naprej. Tu pri nas v Jugoslaviji živimo kot prej. Seveda draginja kot si pisal je tudi pri Vas občutna. Pa upanje nas zelo vzpodbuja in bodril . Naprisrčneše pozdrave Tebi in Tvoji družini, Tvoja sestra S. Ljudmila. -o- CHICAŠKE NOVICE. Poduk v naši šoli svetega Štefana se vrši že v lepem redu. Prenapolnjeni razredi so se že uredili in preuredili, tako da itfiamo že lep red.— Naši otročiči so se vrnili s počitnic veseli in . zdravi — upajmo vsaj — dobri.Sedaj smo že tudi uredili naš cel program za tekoče leto. Vsi dečki nad 12 let bodo imeli posebne telovadne ure vsaki ponde-lek večer ob 7. uri. Z njimi smo u-stanovili oddelek katoliških Bov-Scoutov. Kakor hitro bode vse urejeno, bodemo začeli s posebno deško godbo 4'Pipe and Drum Corps". — Vsi učenci vseh razredov se bodo morali letos tudi sloveščine učiti,kar je bilo lani še na prosto voljo. Upamo, da stariši ne samoj da ne bodo nasprotovali temveč, da bodo odobravali to in da bodo nav Istega zdaj državmega veleposestva šolskega ne zna prav voditi. Liberalizem jim je več nego prospeh kmetijstva. To se opazuje tudi pri sedanji vladni krizi. Demokratje, to je liberalci stavijo zmir nove zahteve, da le za-jvlačujejo sestavo nove vlade. Mej J te m kapitalizem zanje. Bankirski iz-vožničarji so posebni ljubljenci demokratskih ministrov. Ti demokratje so hoteli slovensko ženstvo oropati volilne pravice, a so menda vendar s tem pogojem odnehail. Slutijo pač da bo ženstvo Volilo s krščanskimi stranjkam i. Dne 14. 'avgusta se je skozi No-vomesto vračal v svojo prestolico Zagreb nadbiskup dr. Bauer. Ogledal si je kapiteljsko cerkev* posebno znamenito Tintoretti-jevo sliko sv. Nikolaja. Bival je več tednov kot gost ljubljanskega škofa v Gornjem gradu. Listi so poročali, da v bodočem konzistoriju postane kardinal. Pa umljivo, da primas Jugoslavije mora priti v sv. kolegij. Ta bo posredovalec mecj katoličanstvom in pravoslavjem. Italija zavlačuje mir z Jugoslavijo. Verjetno je, da čaka Vaše volilne kampanje v jeseni. Wilson je bil do -duševali edini zaščitnik Jugoslavije. Za- to želimo, da zmaga Wilsonova stru- svoje otroke, da se bodo pridno učili . TV ' ~ ""»s- " ,BUUUVa &LIU" tudi niih materinega iezika. - V tr- J*> kl tudl nam <*> zma" ge nad prezresnimi Italijani njih materinega jezika. — V tr govskem oddelku imamo letos že sedem učencev in učenk, česar še nikdar ni bilo. Tudi to je lep dokaz SLOVENSKI ORLI IN SLOVEN" zavednosti naših starisev, ki žele da- ti svojim otrokom dovoljno vzgojo. — Letos smo dobili vse jiaše otroke v veliki večini v našo šolo. Naš gospod župnik je izrazil zadnjo nedeljo svoje veliko veselje nad tem. Imamo pa vendar še nekaj starišev, ki pa še kar vedno pošiljajo svoje otroke v publično šolo. Mej temi so tudi nekateri člani KSKJ. Ker pa pravila pravijo, da mora biti izključen iz Je-dnote član, kateri bi ne pošiljal svojih otro v katoliško šolo, bomo na to opozorili duhovnega vodjo. Med učenci imamo tudi nekaj u-čencev in učenk, ki so prav kar prišli iz starega kraja. Tem pa pomaga gospod župnik, da se bodo preje naučili angleščine. Chicaškim Slovencem kličemo: — Rojaki složno in navdušeno in lep napredek naselbine je pred nami. . PISMO 11 DOMOVINE. SKE ORLICE. (Izvirno posmo "Edinosti." Piše preč. Kanonik Žlogar.) Iz Dolenjskega* dne 16. avg. 1920. V našem sredlišču Novem mestu se je 'te dni zopet odprla tiskarna "J. Krajec nasledniki." Neumljiva je bila taktika ljubljanskega tiskovnega odbora, da jo je bil začasno ustavil. A zdaj slišimo, da je kani razširiti in bolj moderno urediti. Nika-t naj odbor tudi ne pozabi zopet oživiti bivše "Dolenske Novice" pod kakoršnim koli nazivom. Bliža se čas občinskih in državnih volitev, ki bodo odločilne za bodoči razvoj naše Slovenije in vse države. Dejstvo pa je, da je dolenjsko ljudstvo narodno manj zavedno nego drugod. To se razvidi tudi iz okoliščine, da je zahrbtna in lažnjiva agitacija t. z. "Samostojne Kmečke Stranke" v novomeški okolici dosegla precejšne uspehe ter razdvojila ljudstvo* ki je pred vojno stalo v ogromnem številu v S. L. S., katera je po kmečkih zvezah in drugih svojih roganizacijah veliko storila za gospodarski napredek dolenjskega (Rev. Kazimir Zakrajsek OFM. Urednik "Ave Maria" in "Edinosti" in tajnik Zveze Katoliških Slovencev.) Ponatis iz slavnostne izdaje . "Mladosti." Chicago, 30. maja 1920. S prestrašenim srcem smo vsi a-meriški Slovenci čakali izida svetovne vojske. Sicer smo zaupali v rieskončno pravičnost božjo, da bo vendar enkrat maščevala krivice tisočletne krute sužnosti, v kateri je stokal naš ubogi narod. Bili smo prepričani, da je mera hudobij prikipela do vrha in videli smo takoj ob začetku vojske nevidno roko, ki je pisala naši mačehi njen "mane, tekel, fares"!! Toda vedeli smo pa tudi, da doma ne smete povedati svojih misli. Kakor kruta mačeha, bi Vas vaša vlada bila, ko bi le črhnili besedico o zahtevi svojih naravnih pravic. Saj smo čuli, kako nagnusno se je "katoliška" Avstrija spozabila celo tako daleč, da je vlačila duhovnike Gospodove izpred oltarjev, iz spo-vednic iz prižnic, bolniških postelj ter izpostavljala javnemu sramoten-ju in jih metala v težke ječe, iz samega strahu pred to pravičnostjo. Kaj bi bila še le počela, ko bi narod zahteval svojih pravic! Gotovo bi Vas bili klali kakor živali. Zato smo se pa mi ameriški Slovenci, vsaj zavednejši del, takoj ob začetku vojske zavedli, da je ta veliki čas naložil nam veliko dolžnost, katero moramo izvršiti v imenu naroda doma. Zavedli smo se, da je sedaj, ko so Vam doma zamašili u-sta, da bi svet ne čul vaših zahtev po pravici* po svobodi, naša dolžnost da mi v Vašem imenu stopimo pred svetovno javnost in zahtevamo pravic in svobode za Vas. In storili smo to. Vsi, ki smo bili pri organ izo van ju Slovenske Narodne Zveze, ali Zveze Jugoslovanskih Washingtonu, smo se trudili in žrtvovali, smo delali, da bi Vaša čustva, Vaš zamorjeni klic po svobodi nesli pred celi svet. In res! V našem velikem predsedniku Wilsonu smo dobili moža, ki jc kot zgodovinar poznal naše žalostno in obupno stališče v ječi mačehe Avstrije in je rad poslušal naše zahteve, jih sprejel,' kot svoje) zahteve, kot zahteve velike naše nove domovine Združenih držav in tako dosegel naše osvobojen je. O tem našem delu doma malo ali nič ne veste. Zvez ni bilo, da bi, bilo mogoče Vam sporočiti. Ko o se pa te zveze zopet odprle, je bilo pa prežeč drugega, novega dela, kakor da >i se mislilo na to, kar je bilo. Zato udi ne veste, o tozadevnih trudih, »ojih in žrtvah ameriških Slovencev, in za to se tudi ne gre. Dovolj je nam vsem, da to delo ni bilo zastonj, da smo dosegli, kar smo želeli — osvobojenje in zedinjenje vseh treh jugoslovanskih družin. Res vise še nad delom naše mile domovine, nad našo lepo Primorsko in Istro črni o-blaki italijanske sužnosti. Vendar narod kot tak je prost, je svoboden. In še polje po naših žilah junaška slovenska kri! Še so zdrave naše mišice ! Še je košček jekla v domovini, iz katerega se bod^ lahko skoval meč, da bomo presekali krute vezi te sužnosti. Zato mila naša stara domovina,mi ameriški Slovenci te pozdravljamo. Bog te blagoslovi! Mi. tvoji zvesti sinovi v tujini, se radujemo tvojega vstajenja! Živela! Bog in Marija naj te varujeta še skozi sedanje nevarne ure okrevanja, preosnovanja in poži-vljenja. 000 Toda ne smemo zamolčati, da je >ri tem našem delu za osvobojenje n zjedinjenje padla črna senca stra-iu in slutnje na naša srca. Bali smo L,e, da bi morda kljub vsemu temu delu in kljub vsem uspehom do sedaj vendar naš narod ne padel v drugo še hujšo sužnošt in morda za vedno. Na eni strani nas je strašilo vprašanje: Kakšne posledice bo pustila na našem narodu svetovna vojska? Po vsaki vojski zraste korupcija. A-li ne bodo prekucuške ideje naših dni morda našle v našem izmučenem in sestradanem narodu rodovitnih tal, kjer se bodo zaredile in naredile iz naše Jugoslavije drugo Rusijo? Drugi vzrok naše bojazni so bile pa žalostne razmere med nami ameriškimi Slovenci. Prvi naseljenci v Ameriki so bili v veliki večini dobri, verni in pošteni Slovenci, ki so s krvavečim srcem prijeli za popotno palico in prišli sem radi revščine, radi ljubega kruhka. Zato so se tudj tukaj zavedali, da so ljudje, da je nad Amerko isti Bog, 'cakor nad domovino in da jim gori ood nogami isti ogenj večnih kazni, da jih tukaj čaka isti grob — kakor ioma. Zato so ljubili svojo vero, ho-iili v cerkev, sprejemali svete • zakramente — živeli katoliško. Zato so vse prve organizacije, katere so si ustanovili, katoliške. Časnik je bil katoliški. Toda na nesrečo se naši ljudje niso naseljevali skupijo, temveč so se razkropili po vsej Ameriki, tako da <*a ne najdete mesta, kjer bi ne bilo tudi nekaj Slovencev. Tako se pa oosamezne naselbine niso mogle organizirati v župnije, ki bi si t>ile dobile svojih dušnih voditeljev in svari vcev, ki bi jim nedeljo za nedeljo kazali pot poštenega in vernega življenja proti večnosti. Le malo sloven skih župnij imamo. Izvečine so ostali naši ljudje brez duhovnega kruha besede božje in brez krepil svetih zakramentov. Kaj čuda, da ie vspričo teh razmer začela pešati vera naših naseljencev in da so postali duhovno lačni. Te razmere so pa znali premeteno izrabiti nekateri naseljenci, ki niso oriši i sem zato, ker so bili doma revni, temveč zato. ker doma niso bili varni pred roko pravice, ali ker doma niso bili sposobni niti toliko, da bi si bili našli vsakdanjega kruha. 1 Ti možje so videli v teh razmerah bogato polje, kjer bi se dalo z raznim izkoriščanjem in slepenjem lepo zaslužiti ali celo obogateti. Začeli so zato ustanavljati liste in časopise. ki o pot pripravili raznim najprej samo indiferentnim organizacjam, slednjič naravnost odpadniškim, kakor so nekatere svobodomiselne in socijalistične organizacije. Njih delo jim je v resnici krasno uspelo. V najkrajšem času so zastrupili velik del ameriških Slovencev s svojim ra-dikalizmom, posebno pa z tnekim sirovim sovraštvom do vsega, kar je v zvezi z vero in križem. Seveda so pa strašno divjali proti vsakem, ki se je upal postaviti v bran temu njihovemu početju. List "Ave Maria", ki je bil ustanovljen zlasti proti temu toku, ima burno zgodovino bojev in trpljenja za seboj radi svojega nastopa, da bi omejil njihov vpliv in rešil, kar se da rešiti. Smelo bi lahko trdil, da jih je danes med nami ameriškimi Slovenci nekako 75% ali versko popolnoma odpadlo, če ne, pa vsaj omrzlo, deloma se pa napojilo s sovraštvom do vere in Cerkve. Kaj bode z domom, ako pride po vojski v vsako naših župnaij vsaj samo kakih pet ali deset teh zastrupljenih verskih sovražnikov. Koliko gorja bodo povrzročili! (Dalje prihodnjič.) -o- UREDNIŠKA TORBICA. Taki so naši prijatelji: Iz Cleve-landa je prišla v roke preč. g. kanonika Antona Žlogarja dopisnica, za katero tako vemo, kedo jo je pisal, na kateri se č. gospodu očita, "da v svoji politikariji izraža nekam sovražno napram mili nam domovini v člankih, ki smo jih mi priobčili iz zasebnega njego\*^*a pisma na prijatelja našega uredništva. Očite mu, da nima dovolj narodnega čuta za dom, da bi zamolčal slabe točke. O-čita mu, da sta mu bila Nemec ali Mažar bolj po godu, za katera je baje molil pri sv. daritvah. Pravi, da mu ni dovolj, da nag ptujci zametu-jejo, imeti moramo tudi med seboj zabavljače in nezadovolnježe." Kedo je več storil za Jugoslavijo, (ali pisec dotične kartice ali gospod kanonik, ki je že kot dijak delal za njo in je v sivi starosti dočakal za kar se je trudil celo svoje življenje, zlasti kot poverjenik "Matice Hrvatske" in Jeronimskega društva", kar je bil 20 let? Kot tajnik dru žbe svetega Cirila in Metoda, koliko ie storil za ohranjenje l\\toliškesra življa med obmejnimi Slovenci. Če pa gospod kanonik graja v svojih poročilih, kar se mu ne zdi pravilno, to pa ravno kaže odkritega pri- i jatelja, ki hvali, kar je hvale vredno, in graja, kar je graje vredno. Ravno radi tega pa mi s tolikim veseljem ponatiskujemo njegove vrstice ker vidimo ravno iz tega, kako vesten po -očevalec je. Mi hočemo vedeti resnico! Resnica ne bode Jugoslaviji in nikomur škodila; hinaščina je pa še vsakemu. Mi Ameriški Slovenci pa do sedaj nismo še dobili .direktnih pravih poročil, razun par izjem. Zato pa povejte nam, kdo hoče brati lažnjiva ali zavita poročila? Zato prosimo, gospoda kanonika, naj mu bode to ravno znamenje, kako potrebna so taka direktna poročila iz domovine in kako jih vse z zanimanje bere, da nam naj za to le še velikrat poroča. To bode gotovo dobro narodno delo. ITALIJANSKI BOLJŠEVIKI. Kakor poročajo iz Pariza so del ci zavzeli vse železne tovarne po severni Italiji in sedaj hitijo z mrzlično hitrostjo kovati amunicijo in strojne puške n zlasti pa takozvane "tanke". V arzenalu v Benetkah so pokradli na stotine strojnih pušk. S tem orožjem mislijo začeti revolucijo. V južni Italiji so pa kmetje pregnali s posestev bogataše in se polastili njih zemlje. 1 V obrambo tovaren, katere so delavci zasedli in vzeli v svojo last. so organizirali "rdečo kardo." Vlada se zaveda resnosti položaja. Toda boji se poseči z odločno roko v delovanje delavstva. Državniki jo iščejo z mrzlično hitrostjo kakih premetenih načinov, kako bi se z zvijačo izmotali iz te zagate. Laški poslanik v Washingtonu je izdal izjavo o razmerah v Italiji kjer pravi: "Radi pomanjkanja premoga in surovin so morale Italijanske tovarne ustaviti delo. Delavstvo je pa nastopilo vodstva tovaren, zlasti v Torino in Milanu. Vsa stvar nima značaj gospodarskega boja med delavci in delodajalci. -o-- AKO SE ZMOTI . . . Ako se zmoti klučavničar, računa za to dvakrat več. Ako se mizar zmoti, zgodilo se mu je nekaj, kar se mu je že zdelo, da se bo. Ako se elektrikar zmoti, je kriva indukcija, o kateri še sam ne ve, kaj je. Ako se odvetnik zmoti, se je zgodilo ravno, kar je želel, da more v6s slučaj še enkrat obravnavati.. Nekateri ljudje so posvetili polovico življenja za to, da so se naučili pozabiti,, kar so se v tem času naučili. Potreba ibode, da bode volilna komisija o pravem času naznanila, kakšne barve bodo letos glasovnice, za to da si bodo mogle ženske volilke dati tej barvi primerno novo obleko narediti, ko bodo šle prvič volit. Kako dober je dežnik ,se spozna še le ob dežju. Zato ne hvalite nikdar novega dežnika pred dežjem. > 1» 1 ŠIRITE LIST "EDINOST* SLOVENSKIM ŠOLAM naznanjamo, da Imamo v zalogi novo šolsko PESMARICO Z NOTAMI za dvoglasno petje in sicer večjo in manjšo. Manjša ima 34 pesmic in^sicer tri niašne, tri obhajilne, 2 Sv. Rešnjega Telesa, dve blagoslovni, druge so raz deljene med cerkveno leto in Marijine. Nazadnje je še p'et pesmic za razne prilike. Tako je posebna pesem za prvo sveto obhajilo. Posvetitev naroda Presvetemu Srcu Jezusovemu. Na zadnje je oddelek naj navad nejjih molitev za šolske svete ma še in za skupna sveta obhajila. Večja ima 78 pesmic in ima 179 strani. Ima enako razdeljene pesmice, samo da jih ima za vsak oddelek več. Večjim šolam bode posebno dobro služila večja izdaja. Za vsako teh Pesmaric je posebna. PARTITURA za organista. Ta pesmarica je zamašila veliko vrzel med našimi šolskimi knjigami in bode zadostila veliki potrebi, katero smo že dolgo čutili. Rev. Ber-kova Pesmarica je že popolnoma poslal ^esto nove izdaje te, priporočamo vsem šolam to pesmarico. To pesmarico prodajamo Manjšo: Sto izisov in partitura........$35-50 Dvesto iztisov in partitura.. .$60.50 Večjo: Sto iztisov in partitura......$46.00 Dvesto iztisov in partitura. .-$85.50 Poštnina je seveda ušteta v te cene. Dalje priporočamo vsem slovenskim šolam: ABECEDNIK za slovenske katoliške šole v Ameriki po_________50c Sto iztisov .................$45.00 . KATEKIZEM (dvojezični) angleški in slovenski.......v.. .po 50c Sto iztisov.................$54.50 Kateheze za prvenca Šolska spričevala izdeljujemo krasno in poten i na tnd papir s sliko šo- le P° • .................. 5c kos. V zalogi imamo tudi "Obhajilne molitve" v posebni brošurici za skup na otroška sveta obhaiila, da jih otro ci skupno opravljajo. Iztis po ioc. r ^EDINOST" SEPT. t = 1920. V ZALOGI 'AVE MARIA' IMAMO SLEDEČE KNJIGE. MOLITVENIKI. Amerikanski Slovenski molitve-nik. — Spisal Rev. K. Zakrajšek. — Prvi in edini slovenski molitvenik tiskan v Amferiki. Ima najvažnejše molitve tudi v angleščini. $1.25. KRIŽEV POT, v obliki male bro-šurice. Križev pot je najbolj priljubljena pobožnost za naše večernice. Toda pobožno se more opraviti še le, ako ima vsak vernik svojo knjižico v rokah. Zato ima večina cerkev že te knjižice v zalogi, da je dobi Življenje svetnikov in svetnic bo- dete navodil, kako boste to dose-žjih. Beseda mičejo, zgledi vlečejo, |gle...........................50c pravi pregovor. Tako vlečejo lepi zgledi svetih mož in žena tudi nas za seboj v posnemanje njih lepih čednosti, njih čistega svetega in boga-boječega življenja. Stane $4.00. Anton KeržiČ: Osmero blagrov.— Ta knjižica je že dobro znana. In kdo je še ni prečital ne enkrat po večkrat. Da, Dal Ko bi mi mislili na ta blagra, ko bi mi v teh blagrih iskali svoje sreče, kako gotoveje in vsak ko pride k pobožnosti. Ako se lažje bi jo našli. Rojaki, či* jih po najmanj sto kosov naroči, damo znaten popust. 15c. BODI MOJ, molitvena knjiga z velikimi črkami. $2.00. Sveta Spoved. Molitvena in pod-učna knjižica. Jako jo priporočamo vsem in vsakemu. Koliko svetih spovedi je nevrednih in koliko slabih, ker manjka pravega poduka o sveti spovedi. Stane $1.00. Smarnice (Vole). Lepa premišljevanja o Mariji, katero tudi priporočamo. Stane $1.50. Hvala Božja, molitvenik. Stane $ i SO- Sveta Ana. Molitvenik z velikimi črkami. Češčenje svete Ane se je zadnja leta silno razširilo Velike božje poti so nastale v Ameriki, tako v New Yorku, tako v Kanadi, tako pri sveti Ani v 111. Veliko čudo-žnih ozdravljenj se zgodi vsako leto ob priliki pobožnosti Nji v čast. Vsi častilci svete Ane, zlasti naše žene, se bodo te knjige gotovo zveselile^ Stane $2.00. Obrednik DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER. — Spisal Rev. K. Zakrajšek, OFM. Večna Molitev, je ročna knjižica za častilce presvetega Zakramenta. Vsi se je bodo gotovo z veselili, kajti pogrešali smo jo za čas vojske, ker je nismo mogli dobiti. $2.00. KRUH ŽIVLJENJA je krasna fj3?olitvena knjiga. Štirideset različnih obhajilnih molitev. Stane. .$2.00 NAZARET, molitvena knjiga v češčenje svete Družina. Stane $2.00 Obradnik SPOLKU KATOLI-CKYCH MATIEK, otiednik društev Krščanskih mater v slo\aščiri Spisal Rev. K. Zakrajšek. 50c. KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE. SVETO PISMO (Holy Bible). Novi zakon. Krasno preveden. Te knjige smo Slovenci že dolgo pogrešali. Rojaki gotovo boste segli po tej knjigi, da je bode imela vsaka katoliška hiša! Stane $2.50. Na poti v večnost. Krasna knjiga, katero bi moral vsak kristijan preči-tati. Koliko krasnih in lepih naukov tajte to knjižico! Stane $1.25. Slovensko-angleški katekizem. Pri redil Rev. K. Zakrajšek, OFM. Pre-potrebna knjiga zlasti za naše matere, ker se otroci skoro povsodi uče samo angleški katekizem. Mati toraj ne more prav nič pomagati šoli. Na podlagi tega katekizma ji bode pa prav lahko. V katere so ga uvedli, ga radi imajo. Damo ga šolam po precej znižani ceni. Stane 45c. Premišljevanje o Presvetem Srcu Jezusovem. Krasna knjižica zlasti za pobožnosti prvih petkov ali tudi za svete ure. Češčenje presvetega Srca je najvažnejše dandanes. Ljubezen mora zmagati in bode zmagala! Sta ne $1.25. Vzorniki prveg«. svetega obhajila. To so zgledi svetih dečkov in deklic za prvo sveto obhajilo. Tu se kaže, kolike važnosti za celo poznejše človeško življenje je prvo sveto obhajilo. Prvo sveto obhajilo je pogosto podlaga celega življenja. In obratno. Matere, prečitajte te lepe zglede in videle boste! Stane $1. Skrivnost Presvetega Rešnjega Telesa. Spisal Dr. Valjavec. V krasni slovenščini in v jako priprostih besedah govori pisatelj v tej knjigi o največji skrivnosti naše svete vere. Zanimivo je poglavje o "Čudežih Teme lji krščanstva. Spisal Dr. Svetina, i V obliki desetih apologe-tičnih govorov dokazuje temelje naše svete vere, vzlasti da je Bog. Dokazi so pa vzeti iz -naiave. Te govore priporočamo zlasti mož-kim društvom Najsvetejšega Imena za njih mesečne seje. Kako lepo bi bilo, ako bi pri vsaki seje enega pre-čitali in potem o njem razpravljali. Koliko bi se naučili! Kako bi bili potem pripravljeni odgovoriti vsakemu zabavljaču, ki niti šest resnic ne zna, pa hoče tako učeno govoriti, da ni Boga. Možje naročite to knjigo. Zlasti ako imate koga, ki dvorni, PESMI Z NOTAMI. Premrl, Hvalite Gospoda, partitura ............... Sattner, Dve Božični, partitura ....................... Sattner, Postne, partitura.... Premrl, Cerkevna Pesmarica, partitura ................ Grum, Cerkvena Pesmarica, I. zvezek ................... Grum, Venček I. in II. zvezek Kimovec, Rihar Renatus, pesmarica ................... Gerbič, Slovenska Maša, partitura ...........•......... i .00 Sicherl, Trije Možki Zbori, partitura ................. 1.00 Hribar, Obhajilne, partitura.. 1.00 Hribar, Adventne, partitura.. 1.00 Orlovska Pesmarica, partitura Ignacij Hladnik, Zdrava Maria, partitura ............. Ign. Hladnik, Pet Prošnjih, partitura ................. Ign. Hladnik, Ave, partitura. . Laharanar, Gorske Cvetlice, partitura ................. 1.00 Laharanar, Gorski Odmevi, I. in II. zvezek pesmarica____ 1.00 Laharanar, Planinke, I. in II. zvezek pesmarica......... 1.00 venski hiši. Tukaj je toliko pametnih in koristnih naukov za vsako gospodinjo, da je to v resnici zlata knjiga naših gospodinj. $1.50 Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani. Kdor hoče poznati, kako je prišlo do uresničenja Jugoslavije, to knjigo naj prebere.Kdor hoče razumeti razmere in politiko doma, to knjigo v roke! Zlasti u-redniki katoliških listov, naj bi jo proučili, potem bi pa razumeli Or-lovstvo in vse druge pokrete sta-j rega kraja.................$2.00 Vcjska na daljnem vshodu. Krasno vanskih narodov...........$1.00 Turki pred sv. Tilnom. Julij Slapšak. Krasno popisana povest i za turških časov ..................$1.00 Eno leto med Indijanci. Poveš iz Indijanskega življenja.......55c Šopek lepih pravljic. To je zbirka lepih narodnih pravljic, katere smo tako radi poslužali doma.....45c Malo življenje. Dr. Fr. Detela je moj ster v slikanju slovenskega narodnega življenja. Povest "Malo življenje" je splošno znana ena iz-,med ^njegovih najlepših povesti .......................$1.00 opisana vojska med Rusi in Japon Gozdrajev sin. (Ljud. Knj. X. seši-ci. Ta vojska je bila začetek pro-i tek'^ LePf Povest............50c $0.75 -75 .50 1.00 •35 1.00 j pada Rusije. Knjigo krase krasne slike......................$2.00 Pravila dostojnosti. "Ta človek ni gentleman", to je nahujša obotož-ba v Ameriki. In v resnic pogostokrat naši ljudje pozabljajo na to, da moramo postati prav^ een-tleinani. Naj bi * knii«- Izbrani spisi Frana Erjavca. Povesti. Jako lepe povesti............$1.25 Kazaki. Spisal grof Lev Tolstoj. Po vest iz Ruskega življenja. Danes se o Rusiji več piše en dan, kakor se je preje sto let. Zato gotovo zanmo x^pV^pra poznati notranje i.00 -75 s«_ Spe 1.00 m sicer tako poljudno — ti podaia. -j- c- "So trenutki, ko se duša zbere, ozre |^Iesklh Snop.c po 75c. • r* rancisek in poglobi sama v sebe, v trenutku presvetega Rešnjega Telesa," ki so se zgodili po raznih krajih tekom T V "" . . .. . . , n . , . . .... J . Laharanar, Pomladni odmevi, stoletij. Drugi del knjižice govori o svetem obhajilu. Da ne dobimo sadu svetih obhajil, je krivo to, ker se ne •namo 2anj dovolj pripraviti. Ta knji žica da jako lep poduk. Prečitaj to poglavje in ravnaj se po njem in videl bodeš, kako vse drugačni bodo vspehi tvojih svetih obhajil. Knjižica stane $1.00. Novi Pridigar, časopis, katerega izdaja čertletno Rev. F. S. Šegula. Knjižici je naslov "Naš Gospod". Razdeljen je v dva dela. V prvem so "Pridige za nedelje in praznike celega leta", v drugem pa "Priložnostne pridige". Slovenskim gospodom bode gotovo dobro došla ta knji ga, Pa tudi svetnim ljudem bode služila za nedelje, ko nerazumejo an- miru in pokoja v sredi morda sicer burnega življenja. To so trenutki, ko se zdi, da slišimo, kako udarjajo angelske peroti, skrivnosten šum, ki napolnuje svetišče, komaj slišni glasovi, be se de polne tolažbe. Srečne ure! V takem trenutku se dvigne duša na perotih krščanske misli v svet čistih idej in njenemu pogledu se odpre nov svet, poln svetlobe in ža reče sreče." Tako piše pisatelj v uvodniku. Res ta knjižica bode mar sikoga privedla v te višave čistih i-dealov in načel in vzvišenih misli. SLOVENSKI GOFINE. Ta knjiga je dobro poznana med Slovenci. To je razlaga vseh svetih evangelijev in vseh cerkevnih praznikov in molitev in sploh celega cerkvenega leta. Ta knjiga je zlata vredna knjiga zlasti za one hiše, kjer žive daleč od cerkve, kjer nimajo slovenskege duhovnika. Koristna je za bolnike. Stane $3.00. 1.00 i-75 1.50 0.50 0.50 Zabret: Veliki katekizem. In sicer II. poglavje: O molitvi. To so vprašanja iz katekizma in takoj jako poljudno razložena. Vzroki odpada od vere so največ nevednost v verskih resnicah. Zato čim več se verske resnice razlagajo in po jasnjujejo, tem bolje za narod. Zato toplo priporočamo to brošuro. Stane 50c. Katehet Čadež: Podrobni načrt za poučevanje veronauka na ljudskih šolh. Ta brošurica je sicer namenjena v prvi vrsti katehetom in učiteljem veronauka. Vendar pa bode jako lobro služila tudi očetom in materam pri njih poduku v veri doma. Stane 25c. Kateheze za prvence. Priprava za prvo spoved, prvo sveto obhajilo in sveto birmo. V marsikaki naselbini mora mati sama največ storiti za pripravo na svete zakramente, ker I. in II. zvezek pesmarica. . Premi, Cerkevna Pesmarica. Družovič, Lira, I. in II. zvezek vsak .................... Aljaž, Mešani Z*bori, od I. do II. zvezka, po............ Aljaž, Mešani Zbori, IX. zvezek ...................... RAZNI PODUČNI SPISI. Podlesnik: Knjigovosdstvo. Knjigovodstvo je duša vsakega napredka pri trgovini in pri farmarstvu. Kdor ne zna voditi svojih knjig, nikdar na-predoral ne bode. S to knjigo je zapolnjena velika vrzel našem književ-ništvu. $1.50. O svetem Cirilu in Metodu____50c Zdravilna zelišča in škodljiva zelišča, naslikana z barvami. Prepotre-bna knjiga za vsakega farmerja. Rastline imajo tukaj drugačna i-mena. Zato je sloven, farmarju težko dopovedati anglšekemu sosedu o kaki roži. Tu ima knjižico, ki mu podaja živo barvano sliko najnavadnjših škodljivih in koristnih rož...................30c Amerika in Amerikanci. Spisal A. Trunk ....................$2.50 Nasveti za hišo ki dom. Jako podu-čni in prepotrebni za vsako gospodinjo ......................$1.15 Vojska na Balkanu. Še le sedaj bomo začeli razumevati Balkansko vojsko ....................$2.00 Učitelj v boju proti alkoholu. Lepa brošurica in jako podučna... .50c Naša zdravila. Domača zdravila dostikrat zlasti v manjših slučajih hitreje in bolje pomagajo, kakor zdravniška. Ta knjižica Vam jih podaja. ....................$1.00 je duhovnik daleč in le malo kdaj Gospodinjstvo. Krasna knjiga, ki bi pride v naselbino. Tukaj matere naj- ne smela manjkati v nobeni slo- t kako re.. Varčna kuharic. smo že zelo pogr^ spraševale naše ženskt vojsko. Sedaj je tukaj. Zcn*. te po nji!..................$I SO Sadjar. V teh časih prohibicije bomo zopet prišli na staro-kranjskega "tokovca" to je "tepkovca" ali ka kor mu pravijo tukaj "Cider"— "sajder". JaJ*o!jčnik. Zlasti za farmarje je prišel čas kovo bodo lahko s sadjarejo naredil marsikak tisočak. Imamo v zalogi tri letnike te knjige, ki podajajo farmarju lep poduk, kako naj skrbi za sadno drevje, da mu bode rodilo. Farmarji, sezite po teh knjigah! Zlata so vredne za vsakega izmed vas .......................$1.00 POEZIJE. Dolinar "Pesmi" ............$1.00 Ciperman "Pesmi" ..._______ .$1.00 Sašelj "Bisernice" ...........$1.00 Gregorčič "Poezije", I. zvezek.$1.00 Sil vin Sardenko: Šotor miru ...75c Vesel "Psalmi". Psalmi so najlepši izliv človeških nabožnih čutov. Imamo jih v svetem pismu 150. Teh 150 psalmov je Vesel spravil v verze, kitice in jih izds v tej knjižici. Jako zanimivo......$1.00 Levstik "Poezije" ...........$1.00 POVESTI IN ROMANI. Boy. — Roman. $1.00. Svetobor. — Povest. — $1.00. Martin Krpan. — Povest. — $1.00. Bob za mladi zob. Povesti. 75c. Kalanove Povesti. Zbirka lepih povesti. 75c. Sisto e Šesto. — Roman. — $1.00. Kratka povest o Antikristu. Jako zanimivo. 50c. Patria. Povest iz Irske zgodovine. Kdor hoče razumeti sedanje boje Irske za svobodo, naj prebere to kni-gP- 50c. Vse Spilmanove povesti. Šestnajst zvezkov. Po 50c. Ljudske knjižnice povesti in romani, I. II, IV, VI, VTI, IX, XI. XII. IV. XV zvezek $1.25. Na različnih potih. Povest. Spisal Janko Leban. Lepa povest____45c Venec Slovanskih Povesti. VII. knji ga. Najlepše povesti raznih slo- KNJIGARNA AVE MARIA 1849 WEST 22 nd STREET M U T no jc ai^ Vesele povesti. sti zvez. 3.) Jako zanimiv. jive povesti.................7o Barvaste Črepinje. Zbirka povesti. Lepe povesti................7^ Naša Ančka. Povest-iz narodnega življenja. Jako ganljiva...___.45c Humoreske. Ruske humoristiške povesti. Kdor se hoče "nasmejati in zabaviti po težkem delu, tu bode našel veliko tega.............75c Rešitev o pravem času. Jako zanimiva povest.................50c Trenutki oddiha. Kdor potrebuje razvedrila, naj naroči to knjigo ........................$1.00 Povestice. Kratke in zanimive pove-stice, katere bode vsakdo z zanimanjem čital................45c Juan Miseria. (Ljud. knj. št. 15.)— Krasna povest iz španskega življenja, ki pokaže razmere v Španiji........................$1.00 Kako sem se likal. Jakob Aleševec. Kdor ie enkrat Alešovca čital, ta bi ga čital še in še. Zlasti njegovo "likanje" ie tako polno zdravega humorja, da se mora človek v resnici od srca nasmejati......$1.50 Narod ki izumira..............50c Korotanske povesti. Povesti iz življenja naših narodnih mučenikov~ Korošcev ................... Pripovesti o Petru Velikem. Jako zanimive povesti iz ruskega življenja. .......................$1.00 Orožnovi spisi. Jako zanimivo.. 75c Vzori in boji? Kdor jih je enkrat pre 'čital, jih bode takoj od začetka začel še enkrat..............$1.50 Obnovljeni vrtec. Povesti in pesmice za mladino. Nekaj jako lepega .....................-$1.50 Povesti. Izdal Giontini. Lepe in zanimive povesti .. ...........50c Kraljica mučenica. Roman. .. .$1.25 Njiva. Povest.................25c Dve sliki. Povest. .............75C Nihilist. Roman. ..............50c Taras Buljba. Roman........$1.00 Kresalo duhov. Roman.......$1.00 CHICAGO, ILL. 'EDINOST" SEPT. 15, 1920. EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. NASLOV: Edinost Publishing Company. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98..... Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L \ Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V ZAGOVOR. Father Ažbe nas je obdolžil v svojem pismu, da smo jednoto napadli. Ker je takoj ta prvi stavek pokazal, da je tukaj "mala voluntas", toraj krivica, nismo mu odgovorili, ker smo bili prepričanja, saj sam ve, da ni res. In mi mu obljubimo takoj $100 dolarjev za njegovo cerkev za slikanje, ako nam dokaže, da sm^ mi samo enkrat v kakem našem listu napadi* Jednoto. Do danes smo pa mi prepričanja, kakor je cel svet, da je imel kralj Ludovik Francoski popolnoma napak, ko je rekel: "Jaz sam sem država '" O. nP! ~ - 5 - -iko daleč! —"'.o službo v Waukeganu - uradnik mirne konvencije še ni bilo, ko pa sam ve, zakaj je bila mirna in ko sam ve, da so imeli delegatje prav, da so godrnjali. bibil moral, ako bi bil hotel spolnovati svojo dolžnost. Glede reinsurenca je bila naravnost lumparija glavnega tajnika, ako je namigaval, kakor da bi bili mi dobili obljubljen kak komišen od koga. Sram naj bode katoliškega lajika, ki si upa kaj takega namiga vati o kakem svojem duhovniku. Mr. Zalar, Konda Vas pozdravlja! Mr. Konda ste se mu že zahvalili? 4. Dalje vprašamo Mr. Klepca, ko vpraša zakaj se niso razni naši prijatelji oglasili k besedi, aH ni slišal, kakšni "krajnski primojduševci" so bili proti Rev. Zakrajšeku? Mr. Klepec, kjer je ves dokaz resnice kaka robata kletev, kaka surovost, ali kako zavijanje, tam se ne da dosti dokazati. Saj so povedali nekateri delegatje, do so bili že na več konvencijah, pa da bi se tako teroriziralo delegate, da bi se jiin ne pustilo govoriti, ako so hoteli govoriti o čem, kar ni bilo ljubo nekaterim gospo-lom, pa še niso bili. Zato je čudno, ko je pisal Mr. Klepec. da tako, -o- PROTEST DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER IZ CANONSBURGA, PA. Častiti gospod urednik, dragi zastopniki in dragi naročniki lista "Avfc Maria". Prosimo Vas, da nam dovolite, da tudi me stopamo v vaše vrste in z Vami soglašamo in z Vami prostestiramo proti Rev. V. Š., da naj v prihodnje list "Ave Maria" pri miru pusti. Če ga noče priporočati, rr.u mi naročniki ne pustimo, da bi ga rabil za slabo kajti očevidno Je, da je imel s tem samo slabe namene. Mi mu svetujemo, da naj pri svojih misijonih priporoča Glas Svobode in Petra Zgagata iz New Yorka. Ti listi bodo bolj za mladino. Iz teh se mladna ne bode pohujševala, samo iz " Ave Maria," tega treba v peč metati. Za božjo voljo, da more katoliški duhovnik, ki vidi, kaj se med nami ameriškimi Slovenci godi, pred judmi na svetem kraju spregovoriti, da more najboljši naš katoliški list ukazati naj se meče v peč. T0 je v resnici nekaj takega, da me slovenske \ ere priobčili, druge pa pokazali tam matere tega razumeti ne moremo, kako je to sploh mogoče. Ko bi Glas ' k:jer ne bodo povzročili pohujšanja Svobode pisal, da je kaj takega med slovensko duhovščino mogočo, mi bi |in bodo bolje zalegli takrat, ko bo-protestirali da to ni res. Tu pa vidimo resnico pred seboj. O, ljuba naša primerno. Kajti ''every dog has LISTNICA UREDNIŠTVA: Uredniku Amerikanskega Slovenca odgovarjamo na njegovo zanikanje v zadnji številki s tim le-af-fidavitom: Država Illinois. Okraj Cook. Mihael Železnikar se je danes osebno zglasil pri meni An pod prisego izjavljaT da je on, Mihael Železnikar, bil dne 23. avgusta 1920 v Jolietu v uradu " Amerikanskega Slovenca," kjer se je Mr. Jojveph Klepec vpričo njega, Mihaela Železnikarja izrazil Rev. Kazimirju Zakrajšeku dobesedno tako-le: " Kar smo pisali v "Ame-rlkanskem Slovencu" o Vas, je vs« pozabljeno, da sem pa priobčil Šolar-jevo oznanilo pa tega jaz nisem sam hotel storiti, ampak sem bil v to od gotove strani prisiljen". .Mihael Železnikar, L. P. Podpisano in zapriseženo pred me noj danes dne 9. septembra A. D. 1920. Frank. P. Kosmach, Notary Public. Čudno sa nam zdi, zakaj Mr. Klepec trdi, da to ni res, kajti on kot resnicoljuben človek ve, da je res in je bilo samo jako lepo in plemenito od njega, da je priznal resnico. S tem je samo pokazal, da je gentleman in mi mu damo za to čast in 7 nami vsak pošten človek. Glede naših afidavitov bomo neka- ški ... listi jega in vo-piipeljalo. Zato aovnik kaj proti du-j in duhovske predstoj-pravice, ne pa v javne seje, wlem oba omečejo z blatom. Vemo pa, javno enkrat pred ljudstvom tepsti — gorje našemu ljudstvu. Zato nas je srce bolelo in smo rekli pri ,go slovensko ljudstvo kaj še to te je moralo zadeti? --O--—■— še nekoliko V ZAGOVOR. Naj omenimo še nekatere stvari, ki naj pokažejo ves napad na nas v pravi luči. 1. Mravlja je trdil laž na konvenciji, ako je trdil, da je Rev. Kazimir Zakrajšek kedaj rekel, da bode Father Golob, "svetoval svojim žup-ljanom da naj izstopijo iz društva ker bode jednota itak propadla." Rev. Zakrajšek mu kaj takega ni pa nikdar rekel in Mr. Mravlja sam ve, da ni res. Da je pa to prinesel na konvenciji, se pa ne čudimo, ker je bil zadnje čase Mr. Mravlja med onimi, kateri so v Chicagi igrali ulogo, katera jim v nekoliko letih ne bode v čast. 2. Dalje vprašamo glavnega predsednika in tajnika, na kakšnem papirju je bila obtožba zopet Baniča napisana? Katere slovenske cerkve iz Chicaga uradni papir je bil to? In kaj ima So. Chicago opraviti v Chicagi, in ali je predsednik poizvedel na kakšen način so dotični dobili u-radni cerkveni papir in cerkveni pečat. Naj to pojasnijo članstvu KSKT! in kakor bodo to storili, bode precej pojasnjeno, kedo je za vso to kolo-bocijo. <~ 3. Dalje vprašamo glavnega tajnika, zakaj ni prišlo v Zapisnike vse. kar bi imelo? Pri sejah glavnega odbora je bil predložen tudi te le SS. among other remarks he said: Jaz sem katoliški bolševik, that he, Martin- Nemanich resides at 1900 West 22nd Street, and is an officer of the K. S. K. J. Miss Kathryn Gregorich. Wittness: John Terselich. Subscribed and sworn to (before me this 27th day of July A. D. 19290. (SEAL.) Michael Železnikar, Notary Public. My Comission Expires April 28th. 1924. affidavit. State of Illinois Cook County U. S. America Miss Katharyn Gregorich personally appeared before me in said County and State and upon her oath says: that on the evening of August 31, 1919, the Slovenian Ladies had a bazaar, and that she, Kathryn Gregorich, was selling chances at the said bazaar, whils selling to the guests, among whom Mr. Martin Nemanich also was present, and Ali ni bilo sklenjeno, da pride to v zapisnik? Kedo sme spreminjati zapisnike kakih sej. Ali je to postavno ako jih spremeni samo par uradnikov? Kedo je toraj imenoval glavne uradnike katoliške bolševike? vu zaprisežena izjava, ki odgovarja na to vprašanje. In vendar je bil kriv Rev. Zakrajšek. In gospod duhovni vodja je to vedel, pa je vendar nam pisal, ne pa Mr. Martinu Nemaniču, nas napadel, Mr. Nemaniča pa zagovarjal. Glede Mr. Nemaniča naj omenimo samo to-le: Mr. Nemanič ni pošiljal do sedaj svojih otrok v katoliško šolo in dvanajstletni sin in devet letni sin nista še nobenega sprejela sv. zakramenta razun krsta. Pošilial jih je v publično šolo dokler ni prišel "trubel" z našim g. župnikom In za koliko časa jih je pošiljal v katoliško šolo? Samo doklet m konvencija minula. Ko se je zopet šola začela, v kateri šoli jih ima? To ie sicer njegova osebna stvar. Vendar, ker je po izjavi nekega duhovnika, kar podpira g.duhovniki vodja, "catholic in good standing", naj povemo to resnico Vprašamo,kaj pa točka glavnih jednotinih pravil pravi (točka 124 stran 48) Član, ki.....ne pošilja svojih otrok v katoliško šolo, kjer je to'moeoce, se izloči iz Jednote. In gospod duhovni vodja je to »edel. In vendar je bil Rev. Zakrajšek odjnjega obsojen, ne pa tisti, katerega bi lati Marija, ti veš, kako smo vse dobre katoliške matere zaplakale v ^rčni boli, ko smo to slišale. Ti si videla, kako je srce zabolelo vse tvoje otroke, ki te še ljubijo med Slovenci, ko so videli, da je priletel cedaj kamen celo iz svetišča, iz tempeljna božjega od učenika Kristovega na ta list ki nosi tvoje sveto ime in k razširja tvojo slavo! Me ta list "Ave Marija" čitamo že od začetka in ga visoko čislamo in spoštujemo,- ker samo me vemo, koliko grenkih solza nam je že obrisal s prisrčno svojo tolažbo, katero smo dobivale v njem od meseca do meseca. Seveda gospod napadalec ne pozna težav in britkosti, katere imamo me katoliške •uatere, ki želimo v takih naših žalostnih razmerah vzgajati svoje otroke / katoliškem duhu. Ko bi to vedel, bi grenko čutil ta svoj napad prav ako, kakor ga čutimo me. List "Ave Maria" je v naših hišah na častnem mestu. Kadar pride kak gost k nam, mi se z njim pObahamo, ker smo xrnosni nanj. List "Ave Maria" je naša zvezda vodnica, ki nas vodi k Jezusu in k Mariji, kakor je zvezda vodila tri modre iz jutrove dežele k Jezusu in_Mariji in jim pomagala najti JezuSka. Zato smo me prepričanja, da bode tudi nas ta naša zvezda vodnica, ta list "Ave Maria", pripeljal srečno k Jezusu in Mariji, ako mU bomo sledili. Me smo hvaležne Bo^u, da je pripeljal v Ameriko k nam moža, ki nam je prižgal to zvezdo vodnico, da nam sveti v našem življenju in nas tolaži v žalosti in nas hrabri v težavah in nas spodbuja k stanovitnosti. Zato pa smo me katoliške matere proti vsakemu, ki bi se drznil napadati ta list, posebno si pa prq,y odločno prepovemo kaj takega od katoliških duhovnikov in od katoliških listov. Mi imamo težav dosti, da se branimo pred brezverci in pred brez-verskimi listi. Odločno si prepovemo in si moramo vsi ameriški Slovenci prepovedati kaj takega od katoliških listov aH duhovnikov! Če vam vera nič ni, nam pa. je. Me, kot matere bomo trpele! Sicer pa bi se vsakdo moral sramovati v javnosti biti tako nezaveden in napadati lastno kato liško podjetje, in v resnici, kakor se po gospodarstvu pozna gospodar, ^tako se po delih sodi list ali človek. Ako bi se pa to ponavljalo, bomo pa me odločnejše nastopile in bomo pa vse drugega katoliške liste pometale iz naših hiš kakor smo Petra Zgagata iz New Yorka. V protest na toliko krivico, katero je prestal zopet list "Ave Maria", je pa naše društvo krščanskih mater sklenilo, da bode sedaj vse sile napelo, da bode list "Ave Maria" še bolj razširilo tukaj po naselbini pa tudi po dor^ovini. Zdaj ne smemo in ne moremo več mirno gledati m čakati. Sedaj moramo začeti pa tudi me delati. Sedaj so nas prisilili naši nasprotniki. Dragi čitatelji, in ljubitelji lista "Ave Maria," kdor z nami čuti naj stori enako. Povsodi ve, slovenske matere nastopite z vso odločnostjo, da pride list "Ave Maria" sedaj v vsako slovensko hišo. Vsi naročimo po en ali dva iztisa tudi za domovino. Veliko lahko dosežemo in bomo dosegle, ker vemo, da je Marija z nami. Me,;Vam, g. urednik pošiljamo $11.00 v podporo in šest dol za kapelico v "-stari domovini, onemu gospodu, ki je obljubil, da bode mašo služil za dobrotnike pred Marijo. Toda to je samo začetek. Prihodniič več. — J Za sedaj Vas pa prosimo, gospod urednik, da bodite od sedaj še bolj navdušeni z nami vred! Ne mislite, da mi Ameriški Slovenci res ne znamo misliti, da ne vemo zakaj Vas tudi v Jolietu sedaj napadajo. O, vemo, dobro. Pa mi Vam kličemo, "to je vaša čast in naša radost, da vas morejo za to napadati!" Objednem se pa me slovenske matere zahvaljujemo za krasna pisma in za proteste, s katerimi ste že dragi rojaki dali duška svojemu ogorčenju, kajti razumemo yas, ker smo same bile enako razburjene. Naročniki, dobrotniki in prijatelji "Ave Maria" po celi Ameriki, skupaj! Vsi složno in navdušeno za voditeljem. Tebi list "Ave Maria" pa tisočkrat: Živio! t ČJ D™ŠtV° Krščanskih Mater:_Jerica Tomšič; Ivana Ceplak, Mary Topliski; Mary Tomec; Agnev Gorup; Kathie Zaje; Jezefa Jerman; Mary Recel; Ana V. Lavrič; Terezija Almas; Terezija Ličan! Mary Bevc. ZA SIROTE V DOMOVINI. \ t - Z "GlaStlU KSKJ" berem° VeIik °£las in velik° reklamo za sirote v Ljubljani. Mi ta poziv kar najiskrene pozdravljamo in se ga silno vese- t J ' ttak0.j5prav! Ker niste za ničesar storili, temveč ste jim se škodovali m jih napadali, naredite vsaj za uboge nesrečne sirote in po-pravite svojo napako. r Mi obljubljamo vso našo pomoč in sodelovanje pri tej lepi akciji in prosimo vse nase somišljenike in prijatelje naj se po vseh naselbinah pridružijo temu delu. Naredimo vsaj enkrat Slovenci nekaj, kar bode v resnici nekaj velikfega za našo milo staro domovino. his dav!' Urednik. Vaša opazka, da se je protest To-werske župnije skoval v Chicagi, je čudna in prosimo Vas, gospod, nikar kaj takega več ne recite, kajti o jako slabo luč meče na vašo okolico, kajti saj veste, da vsak črevljar samo po svojem kopitu črevlje meri. Ne, ne! Pri nas se do sedaj še nismo nikdar posluževali ne laži, ne zvijač, ne sleparstva, ne zavijanja. Cel naš dolgoletni boj je boj poštenosti in resnice. Veste, za resnico in pravico ne treba laži, ni treba tako podleg^^ nastopanja, kakor so nastopali proti Iham nekateri gospodje okrog Vas v Jolietu. Resnica sama zmaga, če tudj največkrat z bojem. V dopisih in pro testih smo popravili samo slovniške napoke.—O, le ne motite se! Niso. več časi, ko naje ljudstvo ni bilo še zavedno in ni mislilo s svojimi možgani. Naše verno ljudstvo je samo miroljubno! O, ko bi tega ne bilo. bi bili na zadnji konvenciji doživeli nekaj, da b se bili prijeli za glavo. Toda naši dobri katoliški Slovenci, in tako tudi delegatje v večini, so videli, kaj se godi, so videli divojost nekaterih, pa so si mislili, kakor nam je več delegatov reklo: "Kaj sem hotel ? Se bom šel z bikom bosti ?" In prav =0 imeli. -o- Sto dolarjev nagrade dobi urednik Amerikanskega Slovenca, ako dokaže, da je bil Rev. Kazimir Zakrajšek desna roka Mr. Schnellerja pri Eveletski zadnji konvenciji, ali ako je on kaki zveži z dogodki, ki so se godili tam, razun toliko, kolikor so bili z njimi v zvezi vsi delegatje te konvencije. Človek ima tako ušesa ustvarjene, da sliši, kaj se govori pred njim. Zato bi nikdar ne smel ve poslušati, kaj se govori za njegovim hrbatom. ---—o--— Kadarkoli se možu kaj prijeti, vedno je žena to "že naprej vedela, da se bode." Evhristiška liga. Med tem, ko se med Slovenci v Ameriki katoličani prepiramo in se uničuje še tistih par katoliških listov, katere imamo, hvala Bogu, pa naši ne-slovenski katoličani krepko napredujejo. Krasna poročila prihajajo iz različnih mest o velikih konvencijah katoliških organizacij. Knight of Columbus so zaključili pravkar svojo konvencijo, kjer so sklenili marsikaj krasnega, ne samo za korist svoje organizacije, temveč tudi za korist katoliške, cerkve in ideje. Takoj po konvenciji so odpotovali v Evropo, kjer\bodo obiskali 3\im in Sveto zemljo. ANGELI NA ZEMLJI 'EDINOST" S Hi" x. 15, 1520. PAYLE ZGAGA. Krščanski materi pristoja ta častni priimek po vsej pravici. Njej je Bog zaupal službo, sladko, prijetno, pa tudi teško in odgovornosti polno, čuti v soglasju z božjim angeljem varhom nad svojimi otroci. Da, krščanka mati, tebi je izročeno to častne prav-lr. rl imaš ginjivo predpravico, odgajati otroke za Boga polagati jim v srce temelj za poslopje krščanske pravičnosti. Nigdar in nikar ne prepusti tega častnega naslova "angelj na zemlji" komu drugemu. Pomisli, krščanska mati, s kakim dopadajenjem zreta nebo in zemlja na te, ko učiš svoje dete sklepati ročice k molitvi* ko mu kažeš Jezusa na križu, ko pomagaš otroškemu okornemu jeziku izgovarjati besede: Moj Jezus, tebi darujem svoje srce, svojo dušo, svoje življenje, i. t. d. Da, tvoja je dolžnost, o mati, učiti otroka molitve, tvoje je dolžnost s tvojim imenom: mati spajati sladko ime: Mati Božja Marija. Ni samo dal Bog materi moč, vpo-dabljati telo svojega deteta, obdaril jo je še z večo častjo, in močjo, vpo-dabljati njegovo dušo po božji volji. Vtisi, ki jih zna mati narediti na njo, so neizrisljivi. Tvoja je dolžnost,krščanska ina4i; mladi cvet obvarovati hudih vetrov slabega zgleda, plohe pohujšanja. Znano je, kako je Sv. Blanka iz Kastilije, Francoska kraljica, vcepljala svojemu sinu, Sv. Ludviku, strah božji in stud nad grehom : rekla mu je: O dete moje, ko bi ti vedelo, kako te ljubim. — In vendar bi te rajši videla mrtvega ob svojih nogah, nega s smrtnim grehom oma-deževanega pred Bogom. Potem mu je sklenila drobne ročice, in ga učila sledeče molitvice ki so nam ohranjene kot dragocena zapuščina verne matere in otroške pobožnosti njenega sina: "Rajši umreti, o moj Bog, kakor te s smrtnim grehom raz žalili." O srečno dete, ki se je zibalo na kolenih svete matere! Grof Maistre je pisal svoji hčeri, ko je mati postala kolenih ma- tere se vpodablja naj veča dragocenost, kar jih zemlja premore!" "Iz svojega sina hočem narediti svetnika" je vskliknila mati sv. Anastazija. "Tisočkrat Ti zahvala, o Bog da si nam svetnico dal za mater," :sta rekla ob smrti sv. Emilije njena sinova, sv. Basilij in sv. Gregor iz IXise. "O moj Bog, za vse imam za hvaliti svojo mater,' so besede sv. Auguština. Sv. Paež Leon Veliki nam je zapustil slikan spomenik svoje sv. matere Silvije. Dal jo je naslikati, sedečo poleg sebe ob papeš-kem prestolu, belo oblečeno, s pokri-valom učenjakov, dva prsta desnice stegnjena v blagoslavljanje, z levico držečo sv. evangelj sinu pred oči. In kdo nam je podaril sv. Bernarda? Kdo ga je tako čistega, tako odločnega, tako polnega božje ljubezni od f'ojil? Njegova sveta mati Aleth.Kdo je odgojil skoraj vse svetnike? Nji- Dobr dons, gaspud editar. Havju-du! Kaku se pa že kej imaje? Vejo že kar dovg cajt mi je-ratal k jh nej- vaglast inu jh na vadguvar paklicat. Vejo sej sem se še jest Pavle Zgaga brat Petrov z New Yorka taku stra-šnu pahujštb da k sm un dan vidu mu j ga prijatla Trčenga s kurtlenda Najjorka k ta trčene cajtenga piše, pa me je ustau na cejsti inu m je djau: vhatcemera vičju Polg. Kga t pa je? K sa naenkrat taku strašnu rdeč rata? Sm si pa prec m i slu najbrž sm še jest aku zardu sramežli-vast, da se še men nus inu uše'rdeče ratal. Sm mi pa djav. Vejš» Peter, Ti si še srečen k si na Kustlend daleč preč vad tardeče Cikage. Viš jest sm pa taku pahujšen da imam vse rdeče še nus in ušesa. Vejo pa z gaspudarh k sa Cuoklburga sva bla tud skep. Vejo taku sa se pahvalil da se jim taku dobro, gadi ko k sa dabil plača pavišana, da b jo zdejje bi na mun-*ajn hadil v Čigaka in buoda še bi čez nih zabavlal. Taku za en tavžen-tar na lejt več plače se že splače v Čikaga huodit čez jh zabavlet. Vidje i sm jim prau. Le za kga me ne pa-slušaja. Vani bi moral čist drgače ani bi moral k mujmu prjatli Jožet Coklburga prt pa se j m prklont da črne zemlice pa b blu vse orajt. Taku je pa vse zanič. Aha pa kga sem j m pršu povejdat? Aha sme se ČEBELE MAŠČEVALKE. Rev. John Plaznik. (Konec.) sm tolk časa vidu. Vejo sm biu v-- xr . Zalet k sa ga vani taku strašansk U" da" W' pr pahujšal, de sa vsi jeblajtarji in vsi škric rdoče nasove dabil od same ne-dovžne sramažlivast k sa vani taku strašnu pahajšliv pisal da se moral DEITSTVO SV. VIDA ŠTEV. 35 JL 8. K. J. Ima svojo redno mesečno sejo *sako orvo nedeljo ▼ mesecu v Knausovi ivorani. c*>r- St. Cleir Ave. and 6an6 Str. N E. * Uradniki zs> leto zgao. Predsednik, John Widerwol H53 E-1st Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd- W.; Društveni tdravnik Dr. J. M. Selitkar na 6127. St L'lair Avenue. Novi člani se sprejemajo ▼ dmitv« 3d 16-ga leta do 50-ffa leta starosti i« e zavarujejo za posmrtnino $1000 50000 tli 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske bol. potpore. Naše društvo sprejme tudi otroke * Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16. rtu starosti prestopijo k aktivnim čla-10m in se zavarujejo od $250.00 do $IOOO-""lačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti preceni od zdravnika naj kasneje do 15 Ine vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrni e na orori imenovane uradnike. hove sv. matere Ko se je nekoč v duhu svetosti u-mrli župnik iz Arsa ginjen spominjal svoje mladosti, mu je nekdo rekel: 4'kako srečni ste, ki ste v zgodnji mladosti že okusili sladkost bo-goljubosti." Poleg Boga, se imam za to zahvaliti svoji dobri materi je odgovoril župnik: Moj mali Janez Marija" mi je večkrat rekla, "če bi te videla, da bi kedaj žalil Boga, bi me to neizrekljivo bolelo". Za to se ne more otrok dobre svoje matere spomniti, ne da bi po-točil solzo ginjanja za njo. Spomin na pobožno mater živi z njenimi nauki vred v našem srcu do konca našega življenja, ker je zvezan s spominom na nežno in odkrito srčno njeno ljubezen. Hudoben sin more sicer, da vduši ogenj pekoče vesti, reči: "Moja mati se je motila", nikdar pa ne "Moja mati me je zmotila." "Če se mati zaveda svoje dolžnosti in zna znak detinstva božjega vtisniti na čelo svojega otroka, je skoraj gotovo, tega znaka ne bo popolnoma in za vedno zabrisala strast," je pisal prej omenjeni grof Maistre svoji hčeri. Ko bi imeli v teh slabih, socijalno tako zavoženih časih pri vsakem ogjišču, pri vsaki zibelji res krščansko materino srce. t. j. srce, ki je pripravljeno, vse žrtvovati, da se reši detetova duša: srce ki bi se ne pomišljalo dete zgubiti za časno, kakor v grehu pokvarjeno videti za večno, — potem bi bilo na svetu veliko manj nesrečnih mater n veliko več v božjem blagoslovu srečnih družin. Svet bi bil rešen. Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. x8 SDZ. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $5QQ.oo in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki J Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik Tosef Zakrajšek, podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B. Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nadzornike, Anton Koželj, Anton Strniša, Viktor Kompare, Zdravnik, Dr- J. M. Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos- Zakrajšek ml.. Zastavonoša, Alojz Somrak. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K, Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Marks Place. New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00 (500.00 in $1000.00 in bolniško podporo Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, kj je eno inmed naj-agilnejših v Nevr Yorku. Martin i kevdri vejo tam kjer mun-šajn kuhaja. Pa sa me pavabil. Blu nas je cejla kampanije. Biu je pajs-nik s suja galunca pa puol sa bi ta suh Mister z Želeta, pa un Mistr s suja flaška, pa un k sa jm pism pisal pol sa pa še pršli Mr. Kamar, sevej pa Mravlincu tud nej mankalu pa Zvejzde sa tud sijale, vejo in tam sma najprv munšajnal, sej vejo da sma vsi od te žejne žlahte. K sma bli pa že mal bi ginjeni sma pa začel mitenga imet. Pa m je Mister Mrav-linc djav: ti Pavle, dons se moreš pa vadločt al si ti z nam al pa z našm savražniki. Sevej jest ga tud imu pad kapa sm pa djau. vejš ti s Mravlinc. pa zatu še nejs muj bas. Jest sm sku-mr jest čem. Kaj misliš da si zastonj munšajn piu? se ja vaglasu. Pol sa pa na me planil kt lintverni sa pa taku kričal, da je palieman pršu pa vse aritiru. Samu jest sm ušu, k sm hitr skuz ta mala okna jo vn papihu. Vejo sa imel tam pismu, kje biu iz zau Čikaga napisan in pa sigi je tud imu ka sa ga ta sitarsk ata z Želeta dabil da jh boja vabeljsli. Vejo in tud en prif sa tavikš gaspojsk pisal k sa jh tažil. Vejo in tu je biu ta grand fun inu špas. Vejo vsi sa imejl taku velike nasuve da sm se jest kar zavzev kje sa jh dabil. Pa m je Jože s Cuoklburga pavejdu. M je djau, vejš, na uhu ti bom povejdu. Vej j tiste nosove sma vsi dabil k sma prif nesl k ta viš gasposk k sma mislil de nas buoja lepu sprejel inu pačastli sa nam pa vsakemu dal an velik nus za spamin inu za flojscetl. K b le vani gaspud editar vidli te nosove, tu b se smijal. Taku vidje gaspu editar de sa oni res samu za skaza. Un dan sa vse nedovžne pajsnike Vadiškh Jehanc in vse ta vikš madrjane pahujšal da sa imel nasuve in še ušesa rdeče, no tek zdej sa jim pa še nosove stavšal, da imajo tolke. Le kga oni Idem gmah ne daja ? Martn zdej tacga nosi in negav sosed je oa še pred krva Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okuano meenico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22ndSt^ Chicago, lit Ne samo, da so opikale ljudi, živali, ako so se približali, ampak so šle tudi v druge panje in kradle med. Ko ni bilo več toliko rož, jih je moral premestiti na konec sadovnjaka,, pa še tam so bile nevarne. Začetkom septembra je prišla od zahoda huda nevihta. Šla ni na široko a v kratkem času je padlo veliko toče in strašansko je treskalo. Logarjeva farma je bila ravno na meji nevihte. Pol milje proti jugu sploh niti dež ni padal. Treskalo je pa, kakor navadno, najbolj na meji. Udar je sledil udaru. Mrs. Logar ie pokažala na dim, ki je prihajal od jugovzhoda. " Nekje je trešilo: tu je ogenj," je rekla. "Zdi se mi, da je pri Barkerju", pravi mož. Napregel je in šel s Pavletom in najetim delavcem gledat, kdo potrebuje pomoči . Kmalu so se prepričali. Barkerjev hlev gori. Seno gori in gost dim se vali skozi odprtine na strehi. Četudi mu ni bilo za soseda, je vendar hitreje pognal. Ko so došli tja, so opazili nekaj čudnega. Nad dvajset sosedov je bilo pri hiši in še vedno so prihajali. Toda nihče ni gasil. Ko so prišli na dvorišče, so začeli^njihovi konji brcati, in nihče jih ni nogel spraviti naprej. Najeti delavec je zavpil in se prijel za lice. Korintske čebele so zastavljale pot gorečemu poslopju. ^ Logar je spravil konja med grmičevje. Ko so sli okrog po polju, je Barker ravno prihajal iz hiše z mrežo čez obraz. Šel je v hlev h konju. Sicer še ni gorelo v zemlji, a je bila nevarnost, da se zaduše, ko tla pre-gore. Lastnik je klel čebele, človeka, ki je zadel ob panj z vozom in vse druge^ ker se ne marajo izpostavljati. Tekel je proti hlevu, ga odprl in vsto va rihta anga dabiu, un ta debeu gaspud imaja zdej tak nus in pa še un ta jatkast. Zatu sm jest pršu to povejdet inu jh prjatelsk pastarit nej oni gmah daju mujm prjatlam. Nei oni kar prgmsh peste vse nosove in vse rdeče ušesa, pa na se nej gledaje. Vejo zdej grem pa v zau Čikaga imam tam en gvišn vapravk. K bu-joa pa muj i prijtli pršli is špehkam-bre nej se la pa prpravje, če mujm prjatlem nosov nazaj ne prpravje. Za long Mistr Editar. Pa nej se enkat pabulšaja, tk nej se. Vaš Pavle. pil. Veliko čebel je šlo z njim, ker m bilo veliko dima v hlevu. Kmalu se je začulo konjsko rezgetanje. Barker se prikaže pri vratih s konjem, a ta se mu strga in zbeži nazaj. Bar-karja je potegnil s seboj. Žebel na podbojih mu je snel mrežo z obraza in čebele so bile takoj na njem. Divje je hitel proti hiši in čebele za njim. 1'avle je sprva komaj zadrževal smeh. Ko je videl, kam sta lakomnost m sebičnost spravili soseda Če bi ne bilo čebel, bi bili rešili živali, orodje in tudi ogenj bi omejili. Ko se je Pavle spomnil na konja, je pozabil na kravico. Živali niso krive. Nekaj sosedov se je hotelo izpostaviti čebelam, a vsi so pritrdili, da konji ne bodo šli ven. Pavle je hodil okrog hleva. Vsa vzhodnja stran je že bila v ognju. Na sredi je bila odprtina za gnoj. Nad to odprtino se je valil dim in odgnal čebele. Nikdo ni tega opazil. Pavle ni i-mel časa, da bi pravil, ker bo strop kmalu pregorel. Šel je skozi dim in odprl vrata. Tu je bil hlev za krave, ki pa je bil prazen. Še ena vrata je odprl in bil je pri konjih. Dim mu je silil o oči. Tudi iskre so že padale skozi strop na živali. Barker jih je odvezal, a nobeden ni šel skozi glavna vrata, četudi so bila odprta. Pavle je zaprl ta vrata, vzel odejo in tolkel konje z njo po glavah. Sprva so se obotavljali,, nozadnje je pa le eden šel v kravji hlev. Ostali so sledili zdivjaje iz hleva in tako daleč po dvorišču. Pavle je zaprl vrata, da niso mogli nazaj in šel na varno. Čez pet minut se je vrdla vzhodna stran in k malu je bilo celo poslopje v plemenu. Goreče deske so letele na panji in ga vničile V zraku je bilo še na tisoče čebel brez doma. Sosedje so se razšli, ter pustili Barkerja v zdravni-" kovi oskrbi. Troje rojev Korintskih čebel je o-stalo pri Logarju, pa noben ni pri-živel zime. Bile so prenežne. Pavle-tu ni bilo žal za nje, ker so bile le za sitnost. Pozneje je pripovedal o teh čebelah umnim čebeljarjemi Srokovnjak je bil mnenje, da so bile morda čebele iz lofrabske doline. Rekel je tudi, da v južni Evropi ne žive, ker ne prestanejo snega ali mraza, da so indijske čebele tudi zelo divje. Rekel je tudi, da še ni nikoli prej čul o Korintskih čebelah. - o-i- Kako je čudno na svetu: Nekateri hodijo v cape oblečeni in kupčujejo s capami, pa obogate. Drugi pa hodijo v svili in s svilo kupčujeja, pa ubožajo. _ Hr« HOLLANDER r* V*S. H. O. STERN UentlStS 1355 E, 55th St. vogal St. Clair Ave. NAD LEKARNO. Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah. JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J. Wahčič: — Jaz sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje so mi takoj prenehali spadati in so mi gosti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo v taki potrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila Vaše tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj se Vam še enkrat lepo zahvalim, Vaša rojakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave-Johnstown, Pa. Alpenpomada za moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in ženam popolnoma naturni lasje kakoršne ste v mladosti imeli. Wahčič Fluid ozdravi vsaki najstariji Revmatizem, kostobol, „ oKan. nogah ali križicah se ozdravi v 5-tih dneh popo'nomaf Rane, opekline, hule, turove, kraste, grinte in lišaje, potne noge, kurje očesa. bradovlce. debelo kožo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v 3 Hneh oo^o'norna o. .Iravijo- Pišite ta ko i on cenik in krasni žepni KOLEDAR za leto 1920 Došljem popo-noma zastonj. JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave N. E Cleveland. O. 'EDINOST** SEPT. i's, 1920. PETAfc MRKONJIČ. Čika Petra jaše konja bela za njim ide Amerika cela Kralj Peter nima za seboj brez skrbnih dni, kakor so jih poznali ljudomržnii Habsburgovci, ki so imeli smisel samo za ženske in lov. Rojen 1848 v Petrogradu je preživel prvili 10 let svojego življenja v rodnem mestu, kjer je posečal šolo z o-troci ostalih Beograjčanov. Pozneje jenadalieval študije v Ženevi in 1 1864 je stopil v francosko sant cyr-sko vojaško šolo. Vojne nauke je pozneje na daljeval še v Metzu. Kmalu potem,ko je dovršil vojaško v Metzu, je izbruhniila fran-cosko-pruska vojna. Peter se je javil kot dobrovoljec v francosko armado. V njej se je bojeval precej časa kot oficir; pri nekem spopadu bi bil kmalu prišel v nemško ujetništvo. Da se izogne tej sramoti, je skočil v reko Loi-ro, ter srečno pripraval na drugi breg. To je bilo v največji zimi, in Peter si je v mrzli vodi nakopal strašen revmatizem, od katerega trpi še danes za junaško dejanje s katerim se je rešil ujetništva, so so ga Francozi pozneje odlikovali z redom častne legie. Za časa Petrovoga bivanja v Fran-cii so se godilev Srbii čudne reči. L. 1858. Je bil Petrov oče, Aleksander Karagjorgivič, prisiljen, da se odpove prestolu korist dinastiji O-brenovičov. Karagjorgoeviči so se morali umakniti iz Srbiije Ali štri leta po francosko-pruski vojni se je na Balkanu pojavil nov vilhar. Tlačena raja se je uprla Turkom v Bo-snii in Hercegovini. Peter Karagjor-gjevič ni mogel mirno gledati, kaj se godi na Balkanu. Proti volji svojega očeta je na lastne stroške zbral četo dobrovoljcev, s katero se je prebil v severozapadno Bosno — Bosansko krajino — Tam se je naselil v Orahovcu, odkoder je pod me-nom Petra Mrkonjiča napadal Turke. Iz Bosanske krajine je poslal pismo tedanjemu knezu Srbije Milanu Obrenoviču. V njem je prosil srbskego kneza, naj pozabi na dina-stični proces, in naj se posveti borbi zoper Turke v Bosni in Hercegovini. Milan Obrenovič pa je mesto odgovora na pismo poslal iz Beograda podkupljenca, kateremu je naročil, naj Petra ubijie. To se mu sicer ni posrečilo, vendar pa je z veščimi spletkami dosegel, da je moral naposled Peter opustili borbo za osvobojenje srbskega naroda v Bosni. Nato se je Peter podal v Črno-goro, kjer se je poročil s hčerjo črnogorskega kneza Nikole Petroviča, kniginjo Zorko, materjo prestolonaslednika Aleksandra. L. 1900 mu je žena umrla, nakar se je Peter podal j v Švico, kjer je poslej živel v prognanstvu. do 1. 1903. Po smrti kralja Aleksandra in kraljice Drage so Srbi po-nudiliivladarski prestol Petru. Ta pa je izjavil, da je pripravljen sprejeti krono samo pod pogojem, če ga za to enoglasno določi narodna skupščina, in če ga kot srbskega kralja potrdjo druge države. Do časa, ko se je to zgodilo — 2. junija 1903—, je ostal v Ženevi. Šele ko ga je o volji naroda obvestila deputacija narodne skupščine, se je podal v Beograd, kamor je dospel 11. junija 1903. V Beogradu so ga poleg ne-brojnega števila naroda sprejeli tudi zastopnika Rusije in Avstrije. V dvoru so ga priičakovali člani nar. skupščine in senata. Naslednjega dne —122. junija— je Peter prisegel narodni skupščini zvestobo. Za vladanja kralja Petra se je Srbija dvignila gospodarsko, kulturno in narodnostno. Pod njegovo vlado je dežela srečno prebila aneksij-sko krizo, s katero je hotela 1. 1908. Avstrija uničiti ugled male Srbske države pred celim svetom. Dalje se "e Srbiji posrečilo ustvariti na Balkanu balkanske zvezo, ki je prva zabela, vršiti delo, ki ga v sedanjih oz- ^avezniki. Čistila je krščansko ženijo od Turkov. }/ jeseni 1912 je Peter podpisal ukaz o mobilizaciji. Napovedal je Turčiji vojno, in Srbija je kmalu dosegla na vojaškem >olju velike uspehe. Osvobodila je oodarmljeni narod iizpod turškega iarnia. porazila zatiralce raje pri Kumanovu, zavzela Skoplje in razvila srbsko zastavo na Jadranu, v lu-' tragišnih dni umika crt>ske vojske. Dasi bolan, se je nepretrgoma mudil pri svojih četah. Spremljal jih je skozi Albanijo, in ko je vojaško ra-dineskončnih muk začelo postajali neje-voljno, ga je Peter zbral okoli seb ter ga nagovoril: "Deca moja! Tekom zadnjih dveh let ste se junaško borili v Turki. Ar-navti in Bolgari. Pridobili ste slavo ki bi mogli o sebi samozavsestno reči, da čujejo tak sladek glas vsaki dan. Trinerje v American Elixir ot Bitter Wine je spadal me nje že tri deset let, kajti vsak, ki ga vživa mora priznati, da ni boljšega zdravila za želodčne bolezni, slab apetit, zaprtje, glavobol i. t. d. 7. Avgusta 1920 pije Mrs. Katie Serafin iz \Yel-dona, Colo.: "Trinerjev American Elixir of Bitter Wine je najboljše zdravilo, katero sem kedaj poskusila. Ne, samo jaz sama, temveč imam štiri otroke, ki nikakor ne morejo biti brez njega. Prosim toraj, pošljite mi ga kakor hitro mogoče." Vaš drugist ali trgovec a zdravili ima v zalogi tudi druga Trinerjeva zdravila, kajti med zdravili, ki so sedaj primerna za letni čas, so Trinerjev Liniment, Triners Coug Eedative, kakor tudi Trinerjev Antiputrin (izvršno sredstvo za grganje) neprekosljiva. — Joseph Triner Company, 1333—45 S. Ashland ave., Chicago, 111. OGLAS. G. G. Hoffman Sons Co., v Germa nia. W. Va.» potrebuje strojarje in delavce v različnih prostorih kakor na Yardu zunaj in v Dry Loft. Izdeluje se samo podplate. Delo je stalno. Katerega veseli, naj se oglasi na zgoraj navedeni naslov. (Adv. * * * * * * * * * * — _ M , 1 ^ n jiVt,,! , ,y|fi_,.tl iijrtfL r- T/Um yyVn "V" ~ John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6317 ST. CLATR AVENUE CLEVELAND, O. V KNJIGARNI "AVE MARIA" imamo veliko zalogo slovenskih knjig. Nad dvesto zavojev smo jih dobili te dni iz starega graja. Tu imamo skoraj Vse Slovenske Povesti in Romane, Vse Slovenske Molitvene Knjižice, Nabožne Knjige, Novo Sveto Pismo, Muzikalije, Cerk. in Svetne, Razne Pesmarice. _ V zalogi imamo tudi angleške mo-litvenike. — V "EDINOSTI" smo priobčili cenik knjig. Kdor ga želi naj pije ponj nemudoma. j; Tiho trpeče. j j \ I M noče lene in mlada dekleta trpe na 3 ] 1 tihonia od boiezni svojega spola. Taka S bolezni ee,ponanal kaiejo potom bo- J i I ločin t krifu, na strani, v ledjih aH § spodnjem dela tre bab«, večkratnem 1 1 glavobolu, vročem in hladnem spreminjanju po telesa. Severa's Regulator (Severov Regulator) Je pravilno zdravilo te odstranjen je teh bolečin in za popravo nerodnosti vsled katerih trpe iene ia dekleta. To zdravilo Je bilo znano in rabljeno mnogo let z najboljšim uspehom. Dobite ga pri vaiem lekarju. Bodite previdni, da dobite sigurno "Severjevega". Cena fflJB in Bo davka. lamiiitHiimKniiitiiiaiiiiiniuiim« u I PREKMURSKI SLOVENCI! i H __a s V prihodnjem iztisu Koledar g I ja "Ave Maria" za I. 1921. bode 1 I tudi krasen spis Vašega rodo- j I ljuba-mučenika Gospona Kle- j I kjna. ki so spisali rralešč za Ko- | M ledar "Ave Maria" za Vas spis S J " Moj beg." Kakor veste so ča- | I siti gospod morali bežati pred § j mažarskimi boljševiki, da jih S g niso ubili. To popisujejo v tem s I spisu. Naročujte se na Koledar j g in ga naročite tudi za domov = I svojim starišem in prijateljem. 1 I Kako bodo doma v Prekmuriu j I veseli, ko bodo dobili to krasno 1 I knjigo iz Amerike. Boste videli, S I kako se Vam bodo lepo zahval- I I jevali za ta dar. Zato ga naročite takoj! Sta- 1 I ne 50c, za Ameriko, za Evropo | 1 pa 6oc. S •e priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje M02KE OBLEKE po naročilu točno in ceno. AKO ŽELITE DOBITI DRUŽINO, rojake ali nevesto iz starega kraja v Ameriko, hitro in naravnost poslati denar po najnižjem kurzu, isti v stari kraj po najkrajši črti lepo in ugodno, se izvolite obrniti na: ' EMIL KISS BANKIR 133 Second Avenue, New York < \ Prodajam PAROBRODNE LISTE iz stare domovine naravnost do vsakega kraja v Ameriki. — Izdelujem vsa notarska dela za dobavo svojcev. POTNIKOM V STARO DOMOVINO dobim potne liste in računam SAMO za konzularno pri stojbino. ROJAKI Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pilite nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno.. VARNO IN ZANESLJIVO POŠILJAMO .... Denar v stari kraj najhitreje in najceneje. .... ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbimo potne liste. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA: ..........MICHAEL ŽELEZNIKAR Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTR NA: "EDINOST" 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.