Gostilničarski Vestnik Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Telefon 39—14. Ček. rač. št. 11.430. Štev. 5. Ljubljana, dne 19. avgusta 1935. Leto V. T Drago Bernardi Koščena žena je zopet neusmiljeno segla v naše vrste ter nam vzela enega izmed najbolj vidnih in požrtvovalnih borcev. Ime tov. Draga Bernardija je ozko povezano z zgodovino zadružnega gibanja gostilni-čarstva v Dravski banovini. Potrebno je, da sežemo nazaj v leto 1923, ko se je gostilničarstvo živahneje oprijelo svojih organizacij, da pokažemo dragega pokojnika v vsej njegovi osebnosti. V tem letu se je Dravska banovina razdelila na dve upravni enoti. Sreča je hotela, da sta se ravno v Celju, ki je dalo že toliko odličnih borcev na vseh poljih, sešla pokojni Bernardi in tudi že rajni Božič. Razmišljala sta o potrebi nove stanovske organizacije, ki bi naj obsezala področje mariborskega velikega županstva. Kmalu sta okoli sebe zbrala krožek ožjih prijateljev, ki je tvoril takorekoč osnovo poznejšega stanovskega razmaha na spodnjem Štajerskem. Ta posrečena zamisel je nemudoma postavila g. Bernardija v prve vrste našega stanu ter mu dala v roke stanovsko zastavo, katero je krepko dvigal do zadnjega diha. Okrog njega se je večkrat zbralo vse gostilničarstvo preko Save. Bernardi pa je imel tudi lastnosti velikega organizatorja in vodje mogočnega stanovskega gibanja. V njem so bile združene odločnost, razumnost, poštenost, nesebičnost in značajnost, zato ni čudno, če se je organizacija tako hitro in solidno izvedla. Premislimo, da je bilo leta 1923. še dobro leto, in da se tedanje stiske ne dajo niti od daleč primerjati z današnjimi. Potreba po organizaciji je bila pravzaprav majhna in je le zasluga našega pokojnika, da je s svojo osebnostjo in prepričevalno besedo vzdramil v naših srcih željo po združitvi. Njegova dalekovidnost je povzročila tudi izdajo samostojnega glasila, ki se je po letu 1931. pretvorilo v enotno, stanovsko glasilo celokupnega gostilničarstva Dravske banovine. Svoj značaj in svojo nesebičnost je pokazal posebno takrat, ko se je zahtevalo od njega, da naj dopusti prenos sedeža Zveze iz Celja v Maribor, ker je mesto postalo središče vseh tedajnih najvišjih upravnih oblasti. Brez obotavljanja in oklevanja je pritrdil temu predlogu, ker je pač uvidel, da je prenos zvezne organizacije potreben. Bernardi je ostal do zadnjega veren svoijm idealom, zato smo tudi v najtežjih časih hiteli k njemu po nasvete, vedoč, da bomo našli pri njem vedno dober in koristen nasvet. Njegova pritrdilna beseda nam le bila jamstvo, da smo na pravem potu in da imamo v njem zanesljivega zagovornika. Le poglejmo ga takrat, ko so se na njega obrnili nekateri njegovi tovariši, ki so želeli združitev gostilničarstva v Dravski banovini, ko so mu predočili svoj načrt, se je nasmehnil in začudil, zakaj se sploh kaj takega odlaša. »Če smo šli z Zvezo v Maribor, ker je bilo tam veliko županstvo in oblastna uprava, je logično in edino pravilno, če gremo sedaj v Ljubljano, kjer so sedeži naj višjih pokrajinskih oblasti«, tako jim je odvrnil in tako se je tudi zgodilo. Danes lahko trdimo, da je tičala v njem usoda današnje Zvezne organizacije. G. Bernardi je tedaj postal tudi soustanovitelj Zvezne organizacije Dravske banovine, zato ni čuda, če ga je gostilničarstvo Dravske banovine takoj na I. občnem zboru izvolilo za častnega člana. Spomnimo se le onih vzpodbudnih besed, s katerimi je pogosto povdaril pomen današnje stanovske organizacije, ki je odstranila vsako seme razdora, ki je tolikokrat razdvajal naše vrste. Ali se naj nam ne trga srce, ko moramo mnogo, mnogo prezgodaj pisati po-smrtnico temu nenadomestljivemu možu ? Ali še ni dosti žrtev našega poklica, ki tirja od nas toliko smrtnih dajatev? Komaj je bil na sredini življenjske poti, je že omahnil. Smrt je zahtevala od nas v resnici pretežko in nenadomestljivo izgubo. Vsi, ki smo Te poznali dragi in nepozabni Bernardi in vsi oni, ki so hodili po poti, ki si jo Ti začrtal, Ti kličejo v prezgodnji grob, da bodo zvesti ostali načelom stanovskega drugarstva in zavesti. Naša organizacija Ti naj bo najlepši spomenik Tvojega dela, ki si ga izvrši! drugim v blagor. Visoko bo plapolala naša zastava, ki nosi najlepše geslo drugarstva to je: »Eden za vse, vsi za enega« in ki naj opominja in spominja na Tebe še pozne naše rodove. Gostilničarji Dravske banovine žalujejo za Teboj, ker si jim zapustil vrzel, ki se je ne da tako lahko izpolniti. Mirno in sladko počivaj borec pod črno, rodno grudo, ki ti je dala moč, da si postal nam to, kar si nam bil in kar nam vedno ostaneš. Dne 3. avgusta se je vršil ob prisotnosti številnih delegatov naših združenj veličasten pogreb, katerega se je udeležila tudi pod vodstvom zveznega predsednika g. Majcen Cirila zvezna uprava. Na pokopališču je g. zvezni predsednik izpregovoril v imenu vsega članstva pretresujoče besede, s katerimi je izrekel rajnemu tovarišu iskreno zahvalo za vse, kar je imel in še ima od njega naš stan. Iz organizacij Združenje gostilniških podjetij za srez Črnomelj. Dne 2. maja t. 1. se je v salonu hotela Lackner v Črnomlju ob navzočnosti zborničnega zastopnika vršil I. redni letni občni zbor. Skupščino je vodil predsednik in hotelir gosp. Lackner Alfonz, ki je pozdravil zborničnega zastopnika ter vse navzoče člane. Za overovatelja sta bila imenovana gg. Skubic Josip in Kožar Albert. G. predsednik Lackner je podal obširno poročilo ter povdarjal, da je končno zmagala vendarle stanovska zavednost, da so tudi gostilničarji črnomeljskega sreza ustanovili svoje lastno združenje. Združenje se bo z vso vnemo potegovalo za to. da se dvigne zanimanje za Belokrajino, kjer je gostilničarstvo po krivdi dragih, še na precej nizki stopnji. j Pri volitvah je bil izvoljen sledeči ; odbor: Predsednik g. Lackner Anton, hotelir v Črnomlju, podpredsednik g. Šuštarič Iv., restavrater v Črnomlju. Odborniki: gg. Možina Milan, Kanižarica pri Črnomlju, Gorupič Leopold, Loka, Skubic Josip, Črnomelj, Kožar. Albert, Klemenc Marija, Vrš-čaj Jakob, Lokve - Otavec, Drganc Franc, Semič, Majerle Marko, Stari trg ob Kolpi. Malič Kazimir, Vinica, ob Kolpi, Vrlinič Rade, Adlešiči. Za namestnike so bili izvoljeni gg. WeiB Janko, Črnomelj, Sinkovič Jakob, Črnomelj, Spreicer Anton, Črnomelj, Pečaver Josip, Stranska vas. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Weiss Janko, Črnomelj, Sinkovič Jakob, Črnomelj, Jerman Jože, Črnomelj. H koncu se je enoglasno sklenilo pristopiti k zvezni organizaciji. Važni predpisi glede sezonske oddaje stanovanj v zdraviliščih in letoviščih Istočano ko smo zaprosili g. bana za novo ureditev policijske ure, smo mu predočili skrajno kvarne posledice v pogledu oddaje stanovanj in prehrane po privatnih osebah. Kr. banska uprava je izdala nato sledečo naredbo, ki je stopila dne 21. julija v veljavo: VIII. No. 2343/3. Na osnovi § 78., odst. 5. in 6., § 1., odst. 2., točka 17. zakona o obrtih ter čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi predpisujem NAREDBO o sezonskem oddajanju stanovanj, odobravanju cen za tujske sobe ter pregledovanju sob v zdraviliščih in letoviščih. § 1. Za priznano tujsko-prometne kraje po tem pravilniku se proglašajo 'do preklica: Mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj; v srezu Brežice: Brežice, Rajhenburg, Sevnica; v srezu Celje: Dobrna, Braslovče, Vransko, Žalec; v srezu Gornji grad: Gornji grad, Logarska dolina (obč. Solčava), Luče, Ljubno, Trg Mozirje, Solčava; v srezu Kamnik: Kamnik, Velika Planina (obč. Kamniška Bistrica), Mekinje; v srezu Metlika: Metlika; v srezu Konjice: Vitanje, Koča na Pesku. Slov. Konjice; v srezu Kranj: Golnik, Jezersko, Kokra, Kranj, Preddvor, Sv. Ana, Križe, Tržič, Cerklje, Škofja Loka; v srezu Kočevje: Kočevje; v srezu Laško: Laško, Rimske Toplice; v srezu Krško: Čateške Toplice, Kostanjevica, Krško, Mokronog, Radeče; v srezu Litija: Medija-Izlake, Višnja gora, Litija; v srezu Ljubljana: Vrhnika; v srezu Ljutomer: Slatina Radenci, Gornja Radgona,- Ljutomer; v srezu Logatec: Dolnji Logatec, Cerknica; v srezu Maribor - desni breg: Ruše (Ruška koča), Pohorski dom, Bistrica pri Rušah (Mariborska koča), Slov. Bistrica, Klopni vrh, Poljčane. Sv. Lovrenc na Poh., Sv. Bolfenk, Fram, Hoče, Šmartno na Pohorju; v srezu Novo mesto: Dolenjske toplice, šmarješke toplice, Novo mesto, Trebnje; v srezu Dravograd: Rimski vrelec (Kotlje), Guštanj, Dravograd, Maren-berg, Mežica, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Senjorjev dom. Črna; v sre-? zu Ptuj: Ormož, Ptujska gora; v sre4 zu Radovljica: Boh. Bistrica, Boh. jezero, Dovje - Mojstrana, Žirovnica' Hotel ,,Jelen“ K r a n j_____________________________ Vrtna restavracija s panoramo na planine Udobno bivanje. Turistični center. Garage Se priporoča R. ViH Kranjska gora, Lesce, Poljčane, Begunje, Radovljica, Bled, Brezje, Gorje pri Bledu, Gozd, Jesenice, Kamna gorica, Kropa, Podkoren, Pokljuka, Predtrg, Rateče - Planica. Sv. Križ -Planina, Srednja vas v Bohinju, Ukanc; v srezu Slovenjgradec: To-polščica, Slovenjgradec, Velenje, Šoštanj.; v srezu Šmarje pri J el,šah: Rogaška Slatina, Kozje, Planina pri Sevnici, Rogatec, Šmarje pri Jelšah. Na predlog interesiranih občin in po zaslišanju tujsko - prometnega sveta kralj, banske uprave se morejo uvrstiti pristojnim potom tudi drugi kraji med zdravilišča odnosno letovišča (tujsko-prometne kraje) po tej naredbi, uvrščeni pa črtati. § 2. Za pogostinstvo v krajih, navedenih v § 1 te naredbe, so merodajni predpisi uredbe o ustanavljanju in ureditvi pogostinskih obrtov z dne 6. oktobra 1934. § 3. Posestnik, ki oddaja bodisi sam, bodisi po svojem pooblaščencu v letoviškem ali zdraviliškem okolišu sobe, hiše ali del hiš v najem letoviščarjem ali zdraviliškim gostom, ne da bi izvrševal gostilničarsko obrt, mora to prijaviti svojemu občinskemu uradu. V prijavi se mora navesti število sob in njih oprema, število postelj v vsaki sobi ter predlagana maksimalna in minimalna temeljna cena. § 4. Dolžnost predsednika občinske uprave je, da vse po § 3 te naredbe prijavljene sobe pregleda vsaj do 30. aprila vsakega leta po komisiji 3 članov, med katerimi je eden uradni (občinski) zdravnik. Kot posvetovalna organa smeta tem komisijam na prošnjo prisostvovati po en zastopnik krajevnega pogostin-skega združenja in hišnih posestnikov. § 5. Ta komisija predloži predsedniku občine svoje mnenje, ali je prijavljena soba, odnosno hiša iz občih ozirov neoporečna in pripravna za sprejem letoviščarjev, odnosno zdraviliških gostov, predlog glede maksimalne in minimalne cene, končno predlog, če in v kakšnem obsegu bi bilo odobriti oddajanje sob. O tem pregledovanju sestavi komisija seznamek pregledanih sob, odnosno hiš. Na podlagi tega mnenja, odloči predsednik občine, ali in pod kakimi pogoji se sme soba oddati v najem letoviščarjem, odnosno zdraviliškim gostom, ter predloži sreskemu načelstvu odnosno mestnemu poglavarstvu poročilo z mnenjem komisije in s svojimi pripombami v odobritev. Proti odločitvi predsednika občine odnosno sreskega načelstva (Mestnega poglavarstva) je mogoča pritožba po instančni poti. Letoviščarji odnosno zdraviliški gosti se smejo sprejemati samo v one sobe in hiše, ki jih je predsednik občine oziroma sresko načelstvo (mestno poglavarstvo) spoznalo za to kot pripravne. Letoviščar, odnosno zdraviliški gost je po tej naredbi vsakdo, ki se začasno nahaja v kraju, omenjenem v § 1., brez stalnega opravka. §6. Oddajanje sob po zasebnikih se more vršiti z zajutrkom ali brez njega. V okvirju hišnega dela pa ni dovoljeno: 1. oddajati zdraviliškim gostom odnosno letoviš&arjem hrano kot kosilo ali večerjo; 2. ponujati sobe na javnih krajih, n. pr. na železniških postajah, avtobusih itd.; pravtako ni dovoljeno oddajati sobe po cenah izpod minimalnega. nivoja veljavnega v pogostinskih obrtih, ki se v smislu § 4 te naredbe, a na zahtevo občine, odnosno obstoječe zdraviliške ali letoviške komisije ter pogostinskega združenja v vseh tujsko-prometnih krajih izrecno določi; 3. oddajati sobe v onih tujsko-prometnih krajih, kjer je dovolj sob v pogostinskih obrtih na razpolago, kolikor ne upravičujejo tega posebne razmere dotičnega kraja ali interesi turizma, o čemur se izjavlja poslužujoča komisija po §§ 2 in 4 te naredbe. § 7. Po potrebi službe in v cilju pospeševanja tujskega prometa sme ban nekvarno določilom §§ 2 in 4 te naredbe odrediti, občasni pregled za tu- Prvovrstno blago! Nizke cene! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVOfcAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m- NA DEBELO -m Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, š p irit, rum, liker VERMUT VINO - PELINKOVEC LIKER Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe* rižem važnih gostišč in sezonskih stanovanj po posebnem strokovnem organu. § 8. Zasebnikom, ki bi oddajali svoje sobe izpod odobrenih minimalnih cen, se odobritev oddajanja odkloni, že izdana odobritev pa razveljavi po obče-upravnem oblastvu prve stopnje na predlog komisije, odnosno predsednika občine. Posestnik sobe in hiše, ki bi opustil prijavo po § 3, odnosno napravil netočno prijavo, se kaznuje po § 397 o. z.,z globo od 25 do 1.500 Din, kolikor ni v drugih predpisih že določena strožja kazen. Pravtako »• kaznuje tudi kršilec določil §§ 2, 6 ter § 5 predzadnji odstavek. § 9. Stroške za poslovanje komisije »osi prizadeta občina, kolikor gre za po-gostinske obrte, lastniki ali posestniki hiš (po določenem deležu) pa, kadar gre za privatna stanovanja. A ko bi občina ne sestavila komisije ter m« bi odredila pregleda sob, odnosno č« bi se ugotovilo, da komisija ne posluje vestno, izvrši to delo komisija, ki ji načeluje sreski načelnik, uradni zdravnik in tehnični izvedenec, ma stroške dotične občine, odnosna lastnikov ali posestnikov zasebnih •»Poviških stanovanj. § 10- Ta naredba stopi v veljavo po id. 71 zakona o notranji upravi 8 dni po Razglasitvi v »Službenem listu« kr. banske uprave Dravske banovine. Z istim dnem preneha veljati naredba VIII No 2718/1 z dne 16. junija 1931 (Slattb. list kos 37 et 1931). V LJUBLJANI, dne 2. julija 183&. Kr. banska uprava dravske banovim« Ban: Dr. D Inko Pne s. r. V kolikor se tiče obveznega sodelovanja naših predstavnikov v občin- skih komisijah pri pregledu šob in določevanja cen, sporočamo, da smo topogledno zaprosili za korekturo čl. 4. in upamo, da se nam bo ugodilo. Gostilničarstvo je glavni nosilec tujskega prometa in je prvo dalo iniciativo za razvoj turizma v naši banovini, zato upamo, da se ne bo gostilničarstvo pri tako važnih vprašanjih zapostavljalo. Na ta način sestavljene komisije, ki podlegajo raznim osebnim in političnim vplivom, ne nudijo zadostnega jamstva, da se bo naredba, ki je od velike važnosti za gostinska podjetja v tujsko-pro-metnih krajih, tudi dosledno izvajala. Nova naredba o policijski uri Na stalne pritožbe našega članstva posebno na deželi, da se izrekajo za prav majhna prekoračenja policijske ure stroge denarne kazni in da se podeželskemu gostilničarstvu ne nudi možnost zaslužka in izkoriščanja poslovnih prilik, je zvezna uprava zaprosila g. bana dr. Dinko Puca, da se dosedanja naredba o policijski uri našim željam primerno spremeni. Z zadoščenjem ugotavljamo, da je našla zvezna uprava pri g. banu največje razumevanje, ki je izdal sedaj naslednjo naredbo o policijski uri. Radi važnosti jo objavjamo dobesedno: Kr. banska uprava Dravske banovine VIII. No. 2911/4. Na podstavi čl. 78 in 427 odst. 2., toč. L zak. o obrtih predpisujem nastopno NAREDBO o odpiranju in zapiranju gostinskih podjetij (policijski uri). § 1. Gostinski obrati smejo biti odprti: 1. Na področju uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in Celju ter v krajih:, kjer so sedeži sreskih načelstev in sreske izpostave kavarne do 2. ure, ostale obratovalnice razen okrepčevalnic — do 24. ure. 2. V drugih krajih kavarne do 1. ure. ostali gostinski obrati razen okrepčevalnic do 23. ure. 3. V občinah Bled, Boh. Bistrica, Boh. Sred. vas, Dovje-Mojstrana, Gor. Radgona, Kranjska gora, Rateče-Pla. nica, Jesenice, Lesce, Laško, Jezersko, Tržič, Vrhnika, Dobrna, Ribnica, Rog. Slatina, Rogatec, Rim. Toplice, Slatina Radenci, Slov. Bistrica, Ormož, Žalec, Braslovče, Solčava, Mozirje, Marenberg, Ribnica na Poh. in v kraju Rimski vrelec kot letoviščih in prometnih središčih poleti od 1. IV. do 1. X. kakor pod toč. 1., pozimi kakor pod toč. 2. 4. Na Silvestrov večer in pustni torek v krajih pod toč. 1. kavarne do 3. ure, ostali gost. obrati razen okrepčevalnic pa do 2. ure, v krajih pod toč. 2 kavarne do 2. ure, ostali gost. obrati razen okrepčevalnic do 1. ure. Kavarne se ne smejo odpirati pred ». uro, ostale gostinske obratovalnice razen okrepčevalnic v letnem času ne pred 5. uro, v zimskem ne pred 6. uro. § 2. Okrepčevalnice smejo obratovati ob delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 14. ure. Obratovanje v vinotočih ,pod vejo je odrejeno s posebno odredbo. § 3. Gostinske obratovalnice na železniških postajali in gost. obratovalnice s prenočišči smejo gostom, ki prispejo z vlakom, postreči tudi po času prej določenem pol ure po prihodu vlaka. § 4. Za posamezne obrate in za posamezne dni smejo podaljšati policijsko uro izjemno in po potrebi uprava policije v Ljubljani in predstojništvi mestne policije v Mariboru in Celju v svojem okolišu, v vseh drugih krajih pa občine. Dovoljenje za podaljšani obratovalni čas morajo imetniki obrtov poprej izposlovati. V izrednem primeru sme s priporočilom občine I. stop. obč. oblastvo v Ljubljani, v Celju in Mariboru pa policijski urad za svoj okoliš naslednji dopoldan naknano. odobriti podaljšano obratovanje proti plačilu dvojne pristojbine. Dovoljenje se izda šele po plačilu predpisanih pristojbin pismeno po voljenje se ne izda, če se je bati zlorabe in če ni stvarne potrebe. O izdanih dovoljenjih se vodi seznam po navodilih, ki se predpišejo posebej. § 5. Radi zaščite javnega reda in mira smejo obč. upravna oblastva I. stopnje za posamezne obrate in kraje tudi skrajšati polic, uro ali prepovedati točenje vseh alkohol, ali samo žganih pijač. (§ 78 toč. 5. obrt. zak.). § 6. Na prireditvah veselic, plesov ali zabav je s točenjem alkohol, pijač prenehati pol ure pred koncem določenega obratovalnega časa. Določila o dovoljevanju in prirejanju vseh vrst; prireditev se s to naredbo sicer ne iz-preminjajo. § 7. Dovoljene igre n. pr. balinanje, kegljanje itd. se smejo na prostem vršiti' samo do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se nikakor ne moti počitek sosedov, ta omejitev ne velja. Po 22. uri in pred 7. uro se z godbo, petjem’ ali z obratovanjem v gostiln, okratih ne sme motiti soseščina ali mir na javnih krajih zunaj obrata. Koliko smejo gostinski obrati prirejati dovoljene igre in godbo, določa § 76, odst.' 7. obrt. zak. § 8. Po policijski uri se ne sme več postreči niti z jedjo, niti s pijačo, niti z igrami, kolikor n! v tej naredbi izrečno dovoljena izjema. (§ 3). Ne sme se postreči z večjo količino hrane ali pijače pred nastopom polic, ure z namenom, da bi se gost dalje časa zadrževal v lokalu. Najkasneje pol ure po določenem času je obratne prostore izprazniti in zapreti. Postrežno osob7 je mora polic, uro napovedati. § 9. Prekrški te naredbe se kaznujejo po § 397 zak. o obrtih z globo od 25 do 1500 Din, ostali prekrški se kaznujejo po dotičnih posebnih predpisih. § 10. Ta naredba stopi v veljavo z dnevom, ko se objavi v Službenem listu kr. banske urave in dobi hkratu obvezno moč. S tem preneha veljati naredba z dne 1. junija 1934, Služb, list št. 375/47 in njena izprememba z dne 6. julija 1934, Služb, list št. 437/54. Vse za nedoločen čas izdane pravice za podaljšani obratovalni čas prestanejo veljati s koncem koledarskega leta v katerem so izdane, v prejšnjih letih izdane pa s koncem tega leta. Izjemno od določil te naredbe sme ban podaljšati obratovalni čas za posamezne obrate, ali tudi splošno za več nego posamezne dni in tudi dovoliti izjeme od siceršnih omejitev, ki jih glede obratovanja določa ta naredba. V LJUBLJANI, dne 4. julija 1935. Ban: Dr. Dinko Pne s. r. Iz besedila naredbe izhajajo razne ugodnosti, ki so bile predmet naših stalnih razprav in prošenj. Prepričani smo, če bodo gostilničarji pravilno razumeli naklonjenost banske uprave in sami vzdrževali red v svojih obratih, da nam bo lažje izpraviti še one nedostatke, ki niso v skladu z našimi težnjami. Pripominjamo, da oni člani, ki bi izkoriščali v katerikoli obliki naznačene ugodnosti, naj ne pričakujejo od svojih organizacij ni-kake zaščite. Zvezna uprava lahko beleži zadnje čase lepe uspehe. Posredovalnica za službe Ljubljana, Šelenburgova 7-1. se priporoča cenj. hotelirjem, restav-raterjem in gostilničarjem glede dobrih kuharic, natakaric, sobaric in drugega pomožnega osobja Dekleta, ki iščejo službe dobe istotam ceneno prenočišče Jubileji Lojze šribar, Sv. Peter v Sav. dolini 70 let življenja, nad 40 let dela v pro-cvit gostilničarske obrti. ze že sedemdesetletnik, saj je še vedno tak, kakor je bil pred 25 leti«. To poročilo pa nikakor ne more izraziti vsega našegu globokega čuv-stva, ker je težko z besedami popi- Pred kratkim je praznoval naš zasluženi in vnet odbornik g. Šribar Lojz svojo 70-letnico, katero ne more in ne sme prezreti naše strokovno glasilo. Naš jubilant je bil rojen leta 1865. v Sv. Pavlu pri Preboldu in se je z 29. letom posvetil gostilničarskemu stanu. S svojo neumorno pridnostjo ter s pomočjo svoje zveste soproge ge, Berte si je takorekoč iz nič postavil današnjo restavracijo tik kolodvora Sv. Peter v Sav. dolini. Vedno veselega obraza je prebrodil marsikatere težke čase ter si znal z vedrostjo in velikim humorjem ter z muzikalno spretnostjo obdržati velik krog gostov, ki so mu deloma kot izletniki iz bližnjih krajev, pa tudi iz Maribora, Zagreba, Gradca in Dunaja radi napolnjevali njegove gostoljubne lokale. Marsikdo, ki je preživel pri njem lepe ure razvedrila si reče: »saj ni mogoče, da je Loj- sati njegovo požrtvovalno delo pri naši stanovski organizaciji in staviti za vzor njegovo stanovsko zavest in veliko kolegialnost. Naše prijateljstvo naj bo izraženo v globoki želji, da mu naj Vsegamogočni podeli še mnogo let srečnega uživanja v krogu svoje rodbine in da nam ostane še nadalje zvesto ob strani, kakor nam je dolga desetletja pomagal z dejanji in nasveti. Z našim Lojzetom pa praznuje tudi njegova vrla družica ga. Berta jubilej 60-letnice, ki mu je kot dobra gospodinja in mati 6 otrok stala vedno ob strani, ter mu pomagala priti preko marsikatere težave. Ga. Berta je dokazala resničnost slovenskega pregovora, da žena pri hiši tri ogle podpira. Na mnoga leta! Predsedstvo Združenja gostiln, podjetij Žalec. Jubilej g. G j ura Valjaka. Omizje »Staribora«, katerega člani so oni Slovenci, ki so že pred vojno javno delovali v Mariboru, se je zbralo v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Mariboru k proslavi jubileja svojega zvestega člana in našega zveznega podpredsednika g. Gjura Valjaka. Ves večer je potekel v lepem razpoloženju, na katerem je bilo izrečenih vse polno zdravic na čast jubilanta in njegove zveste za- J konske družice. Ravno pred 20 leti je g. Valjak Gjuro otvoril restavracijo v Narodnem domu v Mariboru. Njegova restavracija je bila shajališče vseh Slovencev in marsikatera drzna zarota se je skovala ravno v njegovih lokalih. Mnogo sitnosti je imel jubilant z avstrijskimi oblastmi, ker se je preveč izpostavljal za ogroženo slovensko stvar-. Kmalu po preobratu je postal lastnik kavarne »Central« in jo nato preuredil v »Grajsko klet« v takem obsegu in stilu, da ji ni para v naši državi in daleč naokoli v inozemstvu. Mož dela, vztrajnosti in plemenitosti ni poznal nikdar očitka ter je vedno v prvih vrstah korakal, kadar se je šlo za obrambo pravic svojih stanovskih tovarišev. V svoji nesebičnosti in svoji brezpogojni poštenosti si je pridobil ne samo srca svojih zvestih tovarišev, temveč vse mariborske javnosti ne glede na narodnost in politično prepričanje. Zvezna uprava ceni najbolje njegovo de- lo, ker je poznan kot velik strokovnjak v gostilničarski stroki in velik iniciator v zadružnem delu. Ob priliki tega izvanredno lepega jubileja v čast njegovega odkritega značaja in požrtvovalnega dela se pridružuje vse članstvo naše zvezne organizacijle obilnim čestitkam ter mu želi še mnogo uspeha v njegovem nadaljnem delu. Jubilej gospoda Grge Basletiča. j lej uspešnega in plodonosnega delovanja mariborski restavrater g. Grga Basletič. Njegovo delovanje se je pričelo v Dalmaciji in Trstu, kjer je bil kot natakar uslužben v restavraciji »Balkan«. Od leta 1910. do lete. 1920. je vodil kavarno in restavracijo ta-mošnjega »Narodnega doma«, ki se je šele umaknil silnemu pritisku italijanskih oblasti. Pri tem je izgubil mnogo premoženja. Dalj časa je vodil restavracije v Karlovcu, v Zagrebu pa poznani obrat »Janje«. Nato je prevzel restavracijo v Krapinskih Toplicah, dokler se ni preselil v Maribor, kjer ima v najemu Grajsko klet. S pridom se udejstvuje tudi v zadružnem gibanju, ter je v upravnem odboru našega združenja v Mariboru in v mnogih nacionalnih društvih. K jubileju naj sprejme čestitke združenja in V juniju t. 1. je slavil srebrni jubi- | ostalih svojih tovarišev. Himen V J Dne 30. maja je stopil v zakonsko zvezo dolgoletni in požrtvovalni predsednik Gostiln, združenja v Žalcu ter poznani javni delavec g. Ivan Virant. Gostilničarski sanitorij Smrtna žetev je v gostilničarskem poklicu velika. Ce preiščemo smrtne slučaje našega članstva, ugotovimo, da umirajo gostilničarji večinoma vsled obolelosti notranjih organov: ledvic, jeter, črevesja, želodca in srca, torej organov, katerih bolezni tirajo v sigurno in prezgodnjo smrt. Gostilničarski poklic tedaj ni tako rožnat, kakor se vidi oddaleč, ker ne bi sicer zahteval toliko predčasnih žrtev, saj le redki gostilničar učaka visoko starost. Največja umrljivost pri gostilničarjih je okoli 50 let, torej v dobi, ko zahteva človeško telo največjo odporno silo. Obolelost najvažnejših človeških organov povtroča, kakor smo že gori omenili naš poklic. Le poglejmo po gostilniških obratih, kolikokrat se dvigne čaša gosta na zdravje gostilničarja, kateri mora v zahvalo zvrniti kupico do dna, da mu preje smrt pomiga. Ta pogosta »ljubeznji-vost« naših gostov je eden izmed glavnih vzrokov, da se mora gostilničar po sili napajati, če noče zamere. To izkazovanje »ljubeznivosti« se vrši v našem poklicu od ranega jutra do pozne nočne ure, ali bolje rečeno, takrat in toliko časa, kadar se našemu gostu poljubi. Mnogim naštetim boleznim pa se priključi še živčna bolezen in revmatizem, tako da nosi skoraj vsak gostilničar kaj kmalu znake svojega poklica. Le pogiejmo našega gostilničarja in gostilničarko, kako sta za liter vina privezana na svoje podjetje. Večji del življenja prebijeta v zakajenih gostilniških sobah ali pa v kuhinji. Njihov sprehod je od jutra do večera, od Novega leta pa do Silvestrovega večera iz gostilniške sobe v kuhinjo in narobe, ali kvečjemu do gostilniškega praga Naravno, da nudi tako življenje dobro osnovo za različne bolezni, ki so stalne spremljevalke našega poklica. Temu je treba odpomoči. Organizacije morajo skrbeti tudi za zdravje svojega članstva. Z geslom: »Eden za vse in vsi za enega« in pa »z majhnimi prispevki velika ugodnost« naj se začne tudi naše delo za zdrav j o članstva in njihovih najožjih družinskih članov. Kako se naj reši članstvo pred prezgodnjo smrtjo, ki uniči družinsko ognjišče, vrže zaostale v naj večjo revščino itd? Ustanovimo svoj sanatorij, ki naj omogoči poceni vsakoletni počitek in okrepčilo! Vsak naš gostilničar, njegova žena in bolni ter rekon-valescentni otroci naj najdejo svoje zdravje ali pa si ga okrepijo v našem sanatorija. Postavimo ga s skupnimi močmi v kakem našem zdravilišču! S stanovsko disciplino in zavestjo lahko postavi 5500 gostilničarjev Dravske banovine v dveh, treh letih svoj sanatorij v takem obsegu, da si poišče v njem vsako leto do 800 čanov okrepčila. Sanatorij naj bi bil vse leto odprt in dostopen za člana, njegovega zakonskega druga in za njegove otroke. Vsako leto naj bi se nudil re- Njegovi prijatelji in stanovski tovariši želijo njemu, kot njegovi družici obilo sreče na življenjski poti. konvalescentnim ali bolnim članom tritedenski oddih. Sanatorij pa naj bi služil tudi zdravemu članstvu, da *e pravočasno prepreči bolezen. Ali je to izvedljivo? Da! Ce plača vsak gostilničar v dveh letih dva kamna po 100 Din, je zbran že tolikšen kapital, da lahko mislimo na uresničenje našega načrta. Ce priračunamo še vsakoletni zdravstveni prispevek od 15 Din, nadalje podpore in gotove provizije od prodaje kamnov, kmalu zberemo potrebno vsoto. Denar naj bi se nalagal v kakem državnem denar-j nem zavodu pod imenom »Fond za postavitev Gostilničarskega sanatorija«, ki bi se dvignil šele tedaj, ko bi bila zbrana za zgradbo in opremo potrebna vsota. Na dolg ničesar! Gostilničarji, gostilničarke Dravske banovine, zganimo se! Nikdo ne ve, komu bo sanatorij najbolj potreben!, Zdravje je največje bogastvo, brez tega ni obstanka, brez tega je vaš pogin in pogin vaše družine. 8anatorij ni pridobitvena ustanova, sanatorij se ne ustanavlja, da bi se delile dividende, temveč ostavite z enkratno majhno dajatvijo sebi in vašim svojcem najboljše in najcenejše pribeževališče za takrat, ko boste iskali pomoči, skrhani od bolezni. Mislimo tudi na in teh je večina, ki nimajo toliko sredstev, da bi si poiskali zdravje v zdraviliščih! Postavimo si najlepše in najbolj koristno znamenje naše stanovske zavesti in stanovske moči. Ali zmore vsakdo v dveh letih 200 Din? Ne postavljajmo si takega vprašanja! To je le predlog, ki ga dajemo našemu članstvu v razmotrivanje. Ker pa je treba vrniti v naše vrste zaupanje do stanovskih podjetij, naj se ves denar nalaga pod zaporo, da ga nihče ne more dvigniti in da se ga lahko vrne z obrestmi, če se načrt ne uresniči. Začnimo, ker vsakdo naj misli na svoje zdravje! Peteln. Poučni izlet v Nemčijo, v Avstrijo in Češkoslovaško Uprava »Gostilničarskega Vestnika« priredi dne 9. septembra t. 1. desetdnevni poučni izlet v Salzburg, na Konigsee, Berchtesgaden (Bavarsko), v Češke Budjevice, Plzen (ogled sve-tovnoznanih pivovaren in Škodovili tvornic), Marianske Lažne (Marien-bad), Karlove Vary (svetovnoznauo kopališče), Joahin (drž. rudnik za pridobivanje radiuma), Prago, Melnik (ogled vinskih kleti princa Lobkovi-ca), Strblske Plešo (najbolj poznano gorsko letovišče v Tatrah), v Pieštan (kopališče za revmatične), Brno, Dunaj, Maria Zeli in nazaj preko Gradca v Maribor. Potuje se z avtobusi in stane vožnja, prehrana, stanovanje in napitnina do 2000 Din. Podrobna pojasnila pri upravi »Gostilničarskega Vestnika« v Ljubljani. Kaj pravi finančno ministrstvo glede plačevanja občinske trošarine na vino in žganje ? Finančno ministrstvo je v Finančnem zborniku od 16. maja 1935. št. 20. izdalo glede plačevanja občinske trošarine na vino in žganje sledeče dobesedno pojasnilo: Z uredbo o višini, načinu pobiranja in kontroli pri plačevanju banovinske trošarine na vino in žganje so po § 8. oproščeni proizvajalci banovinske trošarine na vino in žganje. Mnogi proizvodniki so predpise te uredbe pogrešilo tolmačili kakor, da bi bili oni vsake trošarine bodisi banovinske ali občinske oproščeni. Vsled takega tolmačenja so se pojavili mnogi spori izmed občinskih oblasti in proizvodniki, ter je moralo v vsakem poedinem sporu dajati finančno ministrstvo potrebna pojasnila in rešenja. Ti spori so posebno nastali po objavi navedene uredbe od 23. novembra 1934. Ker se tiče dveh popolnoma odvojenih trošarin-skih področij, ki se dodirajo v toliko, v kolikor se tičejo istega predmeta in da bi se v bodoče izbeglo navedenim sporom, je potrebno sle- ) deče pojasnilo: Z odredbo čl. 8. uredbe br. 96.144-III.-1934., je predpisano, -kdo se vse smatra za vinogradnika. Cl. 7. iste uredbe jasno predpisuje, da proizvodniki vina in žganja ne plačajo banovinsko trošarino razen če so istočasno točilci pijač na drobno ali na veliko. Niti v teh niti v drugih odredbah naznačene uredbe se ne govori o občinski trošarini, katera je bila regulirana s pojasnilom br. 6.268/VII/1934 in to iz sledečih razlogov: Po odredbah pripombe 3., § 2. zakona o spremembi in dopolnilu zakona o državni trošarini z dne 18. aprila 1932. so oproščeni državne trošarine oni proizvodniki, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in iz lastnega zemljišča. S temi odredbami ni ničesar predvidenega v pogledu plačevanja občinske trošarine po proizvodniku vina in žganja, vsled česar je nastalo vprašanje,, ali morajo proizvodniki plačati občinsko trošarino ali pa so je oproščeni. Sličen je slučaj po uvedbi uredbe o banovinski trošarini na vino in žganje. Kakor je zakon o državni trošarini osvobodil proizvodnika od plačevanja državne trošarine, tako jih je tudi uredba o banovinski trošarini osvobodila plačevanja banovinske trošarine. Občinska trošarina se ni vzela v obzir niti v prvem niti v drugem slučaju. Po odredbah § 79. zakona o državni trošarini so pooblaščene banske uprave, da odobravajo občinam trošarino. V spornih slučajih so se gotove banovine obračale na finančno ministrstvo za pojasnila. Bile pa so tudi banske uprave, ki niso zahtevale pojasnil, temveč so enostavno odobravale občinam 1 trošarino ne oziraje se na predpis § 13. zakona o naknadnih in izrednih kreditih za budjet državnih izdatkov in dohodkov za leto 1932/33. S tem členom je predvideno, da trošarina na vino v vaških občinah ne sme biti večja od 1.— Din pri litru, a v mestnih občinah višja od 1.59 Din pri litru. Ker obstojata sedaj 2 banovini, v katerih je občinska trošarina višja od one, ki je predpisana v § 13. zakona o naknadnih in izrednih kreditih in da se postopa enoglasno po zakonskih odredbah, ki se nanašajo na plačevanje občinske trošarine, izdajam na osnovi čl. 36. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, § 13. zakona o naknadnih in izrednih kreditih in čl. 68. zakona o državni trošarini sledeče pojasnilo: Občine, ki imajo pravico pobirati trošarino na vino in žganje, lahko pobirajo trošarino od vsega vina, ki se stavi v premet radi potrošnje na občinskem področju ne glede na to, ali so dali to vino v promet proiz-vodniki-vinogradniki ali trgovci, odnosno občani ali kake druge osebe iz ostalih krajev. Trošarina na vino ne sme v nobenem slučaju presegati višino, ki je odrejena v § 13. zakona o naknadnih in izrednih kreditih za budjet državnih izdatkov in dohodkov za leto 1932/33 niti se ne sme pobirati kakšna druga davščina na vino ali žganje pod drugim imenom. Od navadnega vina se sme torej pobirati samo trošarina, navedena v § 13. zakona o naknadnih in izrednih kreditih. Uporaba vina lastnega proizvoda in iz lastnega zemljišča za domačo potrošnjo vinogradnika-proizvajalca ni zavezana plačilu občinske trošarine — in velja to tudi za žganje. Vsi odloki, izdani od banskih uprav, ki so v nasprotju s tem pojasnilom, ter z zakonom o državni trošarini, ter zakonom o naknadnih in izrednih kreditih k državnemu proračunu za leto 1932/33 se s tem razveljavljajo, banske uprave pa se pozivajo, da jih s posebnim odlokom prekličejo. Kmetijska obrtna razstava v Ptuju. V času od 28. septembra do 6. oktobra t. 1. se priredi v Ptuju pod pokroviteljstvom bana Dravske banovine g. dr. Dinko Puca velika kmetijsko-obrtna razstava za Slovenske gorice, Haloze in Ptujsko polje. Da seznanimo obiskovalce naše razstave osobito gostilničarje z res prvovrstnimi vini naših goric, priredimo ob tej priliki tudi vinsko razstavo s poskušnjo. Ker se še danes po stanju naših vinogradov sodi, da bo trgatev povoljna, se bo na tej razstavi nudila vsakomur najboljša prilika priti v stike z našimi vinogradniki. Priložnost bo dana, da si interesent na podlagi kažipota in kataloga ogleda Ptuj in ob času zoritve grozdja tudi naše vinorodne Slovenske gorice ter Haloze. Prevozna sredstva za obisk okolice bodo vedno na razpolago, kakor tudi cenena prehrana in prenočišča. V interesu vsakega obiskovalca bo, da obišče to prireditev, ker mu je tedaj dana možnost, da se preskrbi po nizkih cenah z dobrim vinom in vinskim moštom. Po sklepu zveznega občnega zbora se ob tej priliki vrši v Ptuju skupen ogled kmetijsko-obrtne razstave, posebno pa vinskega oddelka. Po možnosti bomo obiskali tudi Haloze, da pridejo gostilničarji v stik s tamoš-njimi vinogradniki. Vino razlika da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi. Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah. Triumf stanovske misli . Prav posrečen jes bil oni sklep ustanovnega občnega zbora naše zvezne organizacije, s katerim se je določilo, da se morajo zvezni občni zbori vršiti vsako leto v drugem kraju naše banovine. Posrečena je bila tudi ona misel, da se zvezni občni zbori ne vršijo v mračnih zimskih dnevih, temveč spomladi. Letošnji zvezni občni zbor ali bolje zvezna skupščina se je vršila dne 21. in 22. maja v Novem mestu. Že na preddan te skupščine so se zbrali odborniki zveznega ožjega in širšega odbora k sejam, da odobre pred skupščino poročila uprave. Krasen je bil majski dan, ko so se odposlanci vozili skupno s predsednikom naše centralne organizacije iz. Beograda g. Mihajlo Nikoličem in generalnim tajnikom g. Sekulovičem po lepih krajih še vedno premalo poznane Dolenjske. Prijazni grički vsi v zelenju, lepo posejane vasice, ter razkošno razcveteni travniki so poživljali razpoloženje delegatov, ki so bili sprejeti na postaji Novo mesto od odposlancev novomeškega združenja. Po seji ožjega in širšega odbora se je na predvečer skupščine razvila v prostorih gosp. Windischerja Josipa prav prijetna domača zabava, katere so se udeležili tudi mnogi Novomeščani s svojimi soprogami. Posebno moramo po-vdariti požrtvovalno sodelovanje sokolskega orkestra pod vodstvom zborničnega svetnika g. dr. Kastelica in njegove ge. soproge. Hvala jim! Drugo jutro na vse zgodaj so prihajali še ostali odposlanci združenj v takem številu, kakor še dosedaj ni bila posečena nobena zvezna skupščina. Prihajali so z vlaki, z vozovi, z bicikli in oddaljenejši tudi z avto-mobili, da čujejo o delu svoje zvezne organizacije, ki si je s požrtvovalnim in vestnim delom utrla pot do zadnjega, mogoče še do včeraj malo stanovsko-zavednega gostilničarja. še pred napovedanim časom je bila velika dvorana Windischerjeve-ga hotela v Kandiji nabito polna. Po oddaji pooblastil se je ugotovilo, da je bilo navzočih 92 članov s 174 glasovi, kar znači. da je bilo na skupščini zastopanih skoro 4000 članov in članic. Točno'ob 10. uri je otvoril zvezni predsednik g. Majcen Ciril TI. redni letni občni zbor. Za overova-telja je imenoval g. Koritnik Antona in g. Černe Jerneja, oba hotelirja iz Ljubljane. Uvodoma se je spomnil z vznešenimi besedami prebridke izgube Nj. Vel. kralja Aleksandra I., katerega spomin je vse članstvo počastilo stoje z enominutnim molkom. Istotako je bila takoj uvodoma izrečena ob navdušenju zborovalcev globoka vdanost in ljubezen Nj. Vel. kralju Petru II. Takoj nato se je spominjal vseh v preteklem poslovnem letu umrlih tovarišev. Iz skupščine so se odposlali pozdravni brzojavi Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Visočan-btvu knezu Pavlu, predsedniku vlade g. Bogoljubu Jevtiču, ministru trgovine g. dr. Vrbaniču ter banu dravske banovine g. dr. Dinku Pucu. Z ozirom na prispelo poročilo, da se zvezin častni član g. Drago Bernardi ne more radi bolezni udeležiti zborovanja se je tudi njemu odposlala po-zdravna brzojavka. Zvezni predsednik je nato pozdravil navzoče odposlance raznih oblasti in ustanov. Kr. bansko upravo je zastopal g. Kraj-šek Anton, sreski načelnik v Novem mestu, železniško direkcijo g. Kavčič Alojziji šef prometa, Zbornico TOI g. di4. Koce Jure, Zemaljski savez ugostiteljskih udruženja predsednik g. Mihajlo Nikolič in generalni sekretar Sekulovič Veseiin, mestno občino Novo mesto narodni poslanec in župan g. dr. Josip Režek, Tujsko-prometno zvezo v Ljubljani ravnatelj g. Pintar Mirko, Tujsko-promet-na zveza v Mariboru je bila zastopana po g. Gjuru Valjaku, kmetijsko šolo na Grmu je zastopal ravnatelj ing. g. Ivo Zupanič in Vinarsko društvo g. graščak Germ Robert. Pozdravljena sta bila tudi zastopnika tiska in sicer žurnalista od »Jutra« in »Slovenca«. Na te pozdrave je prvi odgovoril zastopnik kr. banske uprave, kateri je izrekel pozdrave g. dr. Puca in dr. Pirkmajerja, želeč zvezni organizaciji obilo uspeha. Gosp. Mihajlo Nikolič, predsednik Državne zveze je pozdravil skupščino v imenu vseh tovarišev kraljevine Jugoslavije, izražajoč obenem veselje in zadovoljstvo, ker vidi tako visoko razvito stanovsko pojmovanje. Povdarja, da služijo gostilničarji dravske banovine vsem tovarišem v državi za vzor in da je bilo vedno cenjeno neutrudljivo delo zveznega predsednika in zveznega ravnatelja. Prepričan je. da bo na tej skupščini imel priliko spoznati težko stanje, v katerem s>e nahajajo njegovi slovenski tovariši. Poziva na složno deio, ker je gotovo lažje v slogi najti pravo pot do rešitve, kakor pa če vsak posameznik iznaša svoje zahteve. Državna zveza ima nalogo, da zbere vse stanovske tovariše v veliko enoto, uprava pa bo storila vse, kar je v njeni moči, da se vendarle enkrat olajša neznosen položaj gostilničar-stva v državi. Želi plodonosno delo zvezni skupščini. Iv besedi se je nato priglasil odposlanec Zbornice TOI odnosno referent gostilničarskega odseka narodni poslanec g. dr. Koce, kateri je po-vdarjal, da je že g. predsednik Nikolič dal izvanredno lepo spričevalo dvema najbolj zaslužnima borcema zvezne organizacije, to sta zvezni predsednik in zvezni ravnatelj. Samo tej zvezi gre zahvala, da je dobilo slovensko gostilničarstvo svoj gostinski odsek, ki je obenem velika pridobitev za gostilničarski stan in pa za Zbornico, ki predstavlja sedaj vse gospodarske sloje našega naroda. Izjavlja, da bo Zbornica šla v vsakem oziru gostilničarstvu na roko. G. narodni poslanec in mestni župan dr. Josip Režek izraža svoje veliko veselje, da lahko pozdravi reprezentante vsega gostilničarstva dravske banovine v središču Dolenjske. Povdarja važnost gostilničarskega stanu za tujski promet, ter upa, da se bo gostilničarski stan še nadalje razvijal v splošno dobrobit našega naroda, V imenu Zveze za tujski promet v Ljubljani se zahvali za povabilo ravnatelj gospod Pintar, smatrajoč gostilničarski stan za velevažen kulturni činjitelj. Prinaša tudi pozdrave predsednika te zveze g. dr. Marna. V imenu Tujsko-prometne zveze v Mariboru izroča pozdrave g. Valjak Gjuro. Povdarja, da je baš mariborska T ujsko-prometna zveza gojila največjo simpatijo in tesne vezi z zvezno organizacijo in jo tudi pri njenih stremljenjih vsepovsodi podpirala. Obljublja, da bo nadaljno prijateljsko razmerje ostalo tudi v bodoče, ter želi zborovanju najlepši potek. Končno pozdravi zborovalce kot domačin še predsednik združenja v Novem mestu gosp. Windischer Josip ml. Nato prežita zvezni ravnatelj številne brzojavne in pismene pozdrave, ki so prispeli od mestnih občin, stanovskih organizacij in raznih funkcijonarjev. Po dovršenih pozdravih najavi zvezni predsednik čitanje zapisnika občnega zbora. Na predlog g. Dolinška. se zapisnik ne čita, ker je bil itak objavljen skoro dobesedno v Gostilničarskem vestniku, nakar sledi poročilo predsedstva. G. predsednik Ciril Majcen izvaja sledeče: Spoštovana gospoda! Občni zbor zahteva po navadi, da se uprava organizacije predstavi z uspehi svojega dela v cilju in okviru programa, ter želja svojega članstva. Sicer ste bili o vsem obveščeni že potom okrožnic, našega stanovskega glasila »Gostilničarski vestnik«, ter na sejah ožjega odnosno širšega odbora ob prisotnosti in sodelovanju gg. predsednikov posameznih združenj, vendar naj na kratko poročam najglavnejše zadeve, ki so bile predmet in smer našega delovanja v pretečenem poslovnem letu. Ker je naša stanovska organizacija, če upoštevamo, da je gostilničarstvo velevažen faktor v narodnem gospodarstvu, istotako tudi gospodarska organizacija, zato je potrebno, da zasledujemo vse gospodarske okolščine, ki vplivajo na gostinsko obrt. Vsi vemo, da gospodarska kriza ni prestala, temveč nasprotno, da tišči k tlom privatno in javno gospodarstvo in, da so izgledi tudi za bodočnost precej nesigurni, da ne rečem naravnost žalostni. V dobi, ko vlada velika nezaposlenost, ko so glavni konzumenti docela izčrpani in je njihova kupna moč iz dneva v dan vedno manjša, ni mogoče pričakovati, da bi gostilničarstvo prosperi-ralo, odnosno, da ne bi propadalo paralelno s propadanjem celega gospodarstva. Edina svetla točka v naši gospodarski panogi je tujski promet in bodimo srečni, da živimo na koščku države, ki je obdarjena s tolikimi naravnimi krasotami in s tolikimi kulturnimi pridobitvami, ki privlačujejo tujce, kar nekoliko blaži naravnost neznosne gospodarske prilike. Ne bom se pečal podrobneje z vprašanjem tujskega prometa, ker bo o tem dano posebno poročilo skupno s poročilom hotelirskih odsekov. Ovire našega gospodarstva so naravno istočasno tudi naše ovire. Ce smo omenili propadanje konzumne moči, ne smemo pozabiti, da so temu veliko krive neurejene denarne zadeve, ki onemogočajo poživitev delavnosti. Kreditne razmere so radi slabega funkcijoniranja v naših denarnih zavodih, ki so posredniki med kapitalom in delom naravnost obupne in dokler se to kardinalno vprašanje ne reši, je pač nemogoče, da bi bili izgledi za bodočnost boljši. Zvezna organizacija kot vaša najvišja pokrajinska obrambena ustanova, ki ima v sebi zbrane z, malo izjemo vse gostilničarje dravske banovine in se zaveda tega izvanredno težkega položaja, se je vedno trudila, da bi dosegla zboljšanje. Velike naloge so bile stavljene zvezni upravi, nešteto zahtev je bilo na njo naslovljenih s strani njenih članic, ki jih vi, spoštovani delegati predstavljate. Nerešena vprašanja, želje in predlogi k raznim zakonom, uredbam, naredbam in pravilnikom, ki so se stekali v našo zvezno organizacijo kot banovinsko centralo združenj, zavzemajo komaj pregleden obseg dela, ki obremenjuje zvezno upravo. Zahteve po odpomoči so bile številne in težjega značaja, ker je naše gostinstvo pač izmed vseh branž gospodarstev zlasti v zadnjih treh letih najbolj občutno prizadeto. Ker pa smo povezani v svojem obratovanju s splošnimi prilikami v državi, je naravno, da se bo naš položaj razbistri! in ugodneje razvijal kakor hitro se bodo odpravile zapreke, . ki ubijajo inicijativo kot osnovo vsakega udejstvovanja. V preteklem poslovnem letu smo se bavili na žalost zopet največ s trošarinskim vprašanjem. To vprašanje, ki še ni rešeno v našo zadovoljstvo, je pač največje življenjske važnosti za naš stan. Uredba o izvajanju javnih del, je dovolila banskim upravam pobiranje banovinske trošarine z namenom, da se nudi tern upravam dovolj sredstev za pobijanje brezposelnosti. Mislili smo, da bo zajet ves promet z alkoholnimi pijačami, da pridejo banske uprave do čimvečjih sredstev, vendar smo se hudo zmotili v naših domnevah. S temi predpisi se je ustvarila neenakost, ker je trošarinsko obvezan prodaja alkoh. pijač brez vsakega nadzora in oproščena vseh dajatev. Naravno, da taki predpisi ne vplivajo preveč zadovoljivo in pomirjajoče na naše ugostiteljstvo, ki nosi po izjavi samih finančnih uradnikov relativno največ davčnih bremen. Na podlagi tega enostranskega predpisa se grdo ubija konkurenčno možnost obrtnika, kateremu so sicer zajamčene v obrtnem zakonu točno določene pravice. Izgleda tako, kakor da bi bil gostilničarski stan nepotreben, ker se vandar taka enostranost mora smatrati kot nekaka kazenska sankcija, oziroma prohibitivna mera, da se gostilničarstvo sploh onemogoči. Jasno je, da se mora končno tudi gostilničar vprašati, zakaj se ravno z njim drugače postopa, kakor z drugimi državljani, zakaj niso njemu zajamčene iste pravice kakor drugemu sodržavljanu? Ali naj ho v možnosti za svoj obstanek in obstanek svoja družine prikrajšan in zapostavljen samo radi tega, ker se bavi z gostiln, obrtjo? Kdo naj hodi v gostilne po vino, za katero se mora plačati banovinsko, občinsko trošarino in celo nešteto vrst raznih taks in drugih davščin, ko lahko vsakdo dobi neza-trošarinjeno in neobdavčeno vino, in vsled tega neprimerno ceneje pri krošnjarjih, ki razprodajajo ob vseh prilikah in v vseh oblikah, ter količinah alk. pijače. Menimi da je naša glavna naloga današnjega zborovanja, zahtevati, da se ugotovi, v koliko sta vino in žganje še trošarin-ski predmet ali ne. Pri ugotovitvi, da vino ni trošarinski predmet, se ne sme ločiti gostilničarja od drugega državljana, temveč naj se tudi v gostilnah prodaja nezatrošarinjeno in neobdavčeno vino. Če pa se ugotovi, da sta vino in žganje troš. predmet, potem mora biti vse vino in žganje, ki je v prometu tudi zatrošarinjeno in obdavčeno. Urediti je treba torej nezdrave razmere, ki so skrajno škodljive ne samo za gostilničarstvo, temveč tudi za vinograništvo in za fiskalne interese. Državna uprava naj čimpreje raz-motriva, kateri so vzroki vinogradniške krize, da ne bo primoran samo gostilničar nositi žrtev te ki-ize na svojih ramenih, ker se s tem vinogradniška kriza nikakor ne odpravlja, temveč se uvaja krizo tudi v točilno obrt. Mesto, da bi se stanje saniralo, se še poslabšuje in ne more tak način sanacije vinogradniške krize biti še nadalje vzdržljiv. Po našem mnenju naj bi prilagodila država, kakor baje že namerava, vinogradniško produkcijo notranjemu tržišču. Mi zahtevamo tedaj, da se uve- llašim gostom in sebi ustrežete ako jim nudite k vinu Rogaško slatino kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešan« z vinom ali sadnim sokom bla* godejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje 1 de nekak red, a ta red bomo dobili še le tedaj, kadar bomo imeli načrtno gospodarstvo. Kaka neenakost je nastala radi razdirajočih trošarin-skili predpisov, se vidi že iz tega, da naši gostilničarji, čeprav so v ogromni večini kmetovalci in obrtniki, ne morejo potrošiti za lastno uporabo nobene količine nezatrošarinjenega vino, temveč morajo plačati trošarino, točilno takso in pa davek celo od one količine, ki ga dajejo svoji služinčadi pri obdelavi posestva. To vzbuja v nas čut skrajnega nezadovoljstva, če se vidi da nasprotno lahko vsak posestnik, obrtnik in pripadnik kateregakoli poklica pije in troši vino brez vsakih dajatev. S tem sem menda dovolj potrdil svojo prvo trditev, ko sem dejal, da ima gostilničarski obrt pri današnjih poslovnih okoliščinah značaj stroge prohibicije, ker gostilničar samo radi svojega obrta ne more pod istimi okolnostmi obdelovati svojega posestva, kakor pa drug kmetovalec. Upajmo, da se bo trošarinsko vprašanje čimpreje prilagodilo potrebam našega narodnega gospodarstva in državnih ter samoupravnih financ. V okviru trošarinskega vprašanja pa se moram dotakniti tudi nevzdrž-nosti dosedanjih troš. stopenj. Že v početku sem omenil, da pada pri nas od dneva v dan konzumna moč prebivalstva in da se morajo tej moči prilagoditi tudi cene vsakdanjih potrebščin. Banovinska in občinska trošarina znašata 2 do 2 in pol Din pri litru. Gostilničar je tedaj primoran, da takoj na licu mesta nakupa, t. j. v vinogradniški kleti, priračuna visoko troš. postavko, vsled česar znaša nakupna cena pri današnjih cenah vina v kleti že 7 do 10 Din, v nekaterih vinogradniških okoliših pa celo do 12.— Din. Če znaša tedaj nakupna cena že v vinogradniški kleti toliko, je jasno, da je ta cena mnogo previsoka in nikakor ne odgovarja konzumentu. Mi smo sicer na to dejstvo naša oblastva opozarjali ter jih prosili, da se naj trošarina maksimira, vštevši banovinsko in pa obč. trošarino na 1 Din pri litru, ker obstoji sicer bojazen, da se bo tuje vino uvažalo vedno bolj in bolj, vendar z našimi opozorili in prošnjami nismo uspeli. Borba našega vinogradništva proti gostiln, podjetnikom, ki si nabavijo iz oddaljenejših krajev cenejša vina radi konkurenčne sposobnosti je nesmiselna, ker mora biti gostilničar končno ravno toliko trgovec kakor vinogradnik, ki stremi, da pod čim boljšimi pogoji spravi vino v promet. Te trošarinske stopnje, ki so uvedena v dravski banovini, se lahko prilagodijo edinole iz drugih banovin uvoženemu vinu, zato je nujna potreba, da skupno z našimi vinogradniki zahtevamo znižanje banovinskih in občinskih trošarin. Prepričan sem, da bi se trošarinske stopnje lahko znižale, če bi se zajel ves promet z vinom, ne pa, da s« dopušča krošnjarenje z vinom, ki banovini in občinam ničesar ne do-naša in poleg tega še slabi konzum v gostiln, obratih. Mislim, da je treba danes ponovno in glasno povdariti v pogledu troš. vprašanja sledeče naše zahteve. V kolikor mora biti vino in žganje tro-šarinski predmet, potem mora to trošarino plačati vsakdo. S tem, da se uvede splošna trošarinska obveznost, se prepreči istočasno tudi kroš-njarstvo, dokler pa se ne uvede splošna trošarinska obveznost, se mora dati slehernemu gostilničarju ozirajoč se na število rodbinskih članov, gotovo količino nezatrošarinjenega vina na razpolago. Gostil ni&arstvo dravske banovine nujno zahteva ponovno ureditev troš. predpisov v takem smislu, da bodo zaščiteni tudi interesi gostilničarstva in da se ne bo vzbujalo čustvo, kakor da bi bil gostilničarski obrt prohibitivnega značaja. Obratovanje našega gostilničarstva, posebno v krajih, ki so brez trošarinskih meja, pa poslabšuje njegov položaj še krošnjarstvo, ki se je razvilo v velikanskem obsegu. Radi sedanjih trošarinkih predpisov, ki bi naj ščitili samo vinogradniški stan. se je omogočila prodaja vina in žganja od 5 ozir. od 10 litrov dalje, na kar pa se nihče ne ozira. Krošnjarstvo je danes postalo že tako javno, da dobiva človek vtis, kakor da bi bilo dovoljeno. Nihče krošnjar-stva ne pobija. Finančni organi, različni varnostni in obč. organi ne vidijo v krošnjarstvu kršenje obrtnih pravic. Zaradi tega se je tudi krošnjarstvo v takem obsegu razpaslo. Ce se vprašamo, kateri vinogradnik ima od krošnjarstva največ koristi, moramo ugotoviti, da predvsem oni vinogradnik izven naše dravske banovine. ki uvaža bodisi sam ali pa po prekupčevalcu. Tako n. pr. zasledimo prekupčevalce z vinom, ki nimajo z vinogradniško produkcijo ni-kake vezi, temveč živijo le na račun in propadanju gostilniškega obrta po dravski, savinjski dolini, po Gorenjskem in celo tudi po dolenjskih krajih. Vino se prevaža po vozovih, toči v vsaki količini. Če se ujame krošnjarja, ki toči vino po pol litrih ali litrih, najde kaj hitro izgovor, da so ti in ti skupaj kupili pet litrov vina in da se je to vino radi pomanjkanja primerne posode potočilo v manjše steklenice. To je najbolj razširjena pojava krošnjarstva. Ti krošnjarji se izkažejo z legitimacijami obč. predstojnikov, češ, da so vinogradniki in da imajo toliko in toliko vinogradniškega posestva. Naši vinogradniki, ki so bili tvorci današnjih trošarinskih predpisov in ki omogočajo kroš- njarenje, že opažajo, da jim različna tuja vina delajo velikansko škodo, ker je gostilničar iztisnjen od trgovine z vinom na drobno in se konzum našega podeželskega prebivalstva v največji meri krije s tem krošnjar-skim vinom. Radi tega je potrebno, ponovno zaprositi bansko upravo, kakor tudi finančno direkcijo, da izdata nalog le gostilničar, dočim je vsaka druga svojim organom in tudi obč. upravam, da se mora pod vsako ceno krošnjarstvo zatreti. Ako se ne bo izdalo v tem pogledu strogih predpisov, ne bo mogoče odpraviti krošnjarstva, ki je postal največji škod* ljivec gostilničarstva, domačega vinogradništva in pa tudi banovinskih ter obč. blagajn. Kr. bansko upravo prosimo, da izda odlok na vse občinske uprave, da morajo občinske trošarine pobirati tudi od onega vina, ki ga vnašajo na obč. področje privatne osebe. Na ta način bi obč. uprave prišle do večjih sredstev, odnosno bi lahko znižale obč. trošarine na vino in žganje. Najboljša in najbolj pravična rešitev trošarinskega vprašanja pa bi bila, če se produkcija pusti vinogradniku in mu zajamči s primerno racionalizacijo njegove vinogradniške obdelave primerno ceno za njegov produkt, prodajo na drobno pa se mora prepustiti samo za to koneesi-joniranemu obrtniku, t. j. točilcu na drobno. Dosedanji napori zvezne organizacije skupno z napori gostilničarskih organizacij v državi pod vodstvom državne zveze v Beogradu, niso privedli to veletežko in pereče trošarinsko vprašanje do pravilne rešitve, ker se je to izrazito gospodar- sko vprašanje prelevilo v čisto politično vprašanje. Taka je ta trošarinska zadeva v njeni goloti iz našega gledišča, kakor tudi iz vidika splošnih gospodarskih interesov. V kolikor smo imeli dela in intervencij za izpremembo posameznih določb trošarinske uredbe, je to seveda podrejene vrste, čeprav je bilo s tem tudi mnogo opravka. Med drugim naj. omenim, da se nam je posrečilo n. pr. glede plačevanja trošarine od vinskega mošta doseči, da se zaračunava trošarina ob vkletenju z 10% odbitkom in da se mošt ne pečati, kjer je pečatenje upeljano. Nadalje smo po večkratnih intervencijah in prošnjah uspeli, da je banska uprava dala finančnim organom nalog, da priznavajo 3 do 5% kala tudi pri ubiranju obč. trošarine, v kolikor so to občine sklenile. Seveda je še vse polno nevzdržnih težkoč z omenjeno trošarinsko uredbo. Lahko bi rekel, da vsebuje skoraj vsak posamezen člen stvari, proti katerim se moramo boriti. Omenim naj še, da »e je zvezna uprava večkrat raz-govarjala s pristojnimi referenti kr. banske uprave o možnosti odkupnega sistema banovinske trošarine, kakor je vam o tem itak znano. Izpeljava takega odkupa pa bi bila na eni strani po vseh dosedanjih izkušnjah težko dosegljiva, na drugi strani pa nastane tudi vprašanje, dali bi ta način zadovoljil gostilničarje. Ker zahtevajo današnji časi, da se gospodarska vprašanja obravnavajo z vso previdnostjo' in obzirnostjo, upoštevajoč, da je vsak člen gospodarske družine neobhodno potreben, pričakujemo od narodne skupščine večjega upoštevanja naših teženj. Ni še zadoščeno potrebam našega obrta, če se ga tu in tam omenja kako važen faktor je gostilničarstvo za po-vzdigo tujskega prometa mesto, da bi se sicer pravilna izvajanja teh zastopnikov pokazala tudi v dejanjih. Že razprava o trošarinskem vprašanju je menda dovolj jasno pokazala, da ima gostilničarski stan ne-številno težkdfc, ki se večinoma porajajo iz povsem nepravilne gospodarske politike. Vkljub dokazanim dejstvom se gostinstvo ni ščitilo pred ostrimi davčnimi predpisi. Nikake logične zveze ni, 6e se pri takih go- I spodarskih razmerah, ko je promet in s tem tudi dohodek v stalnem padanju, zahteva čimvečjih dajatev. Naši gostilničarji niso bili malo razočarani, ko so prejemali za slabejše obratovanje za 5 do 600% večje davčne predpise kakor pa so bili v boljših gospodarskih letih. Zvezna organizacija je podvzela vse dopustne korake bodisi sama, bodisi skupno z ostalimi gostiln, organizacijami, kakor tudi drugimi gospodarskimi ustanovami, da bi se praksa obdavčitve omilila. Zavedamo se, da smo člani državne zajednice, katera potrebuje dohodke, vendar mora biti obdavčitev v nekem razmerju s prometom odnosno dohodkom, ker se že itak skrčena in omejena gospodarska delavnost lahko popolnoma uniči. Zvezna uprava je razmišljala, kakšne korake naj še podvzame, in prišla je do zaključka, da je treba uporabiti vsa obrambna sredstva., Potom neštetih okrožnic, posvetovanj in drugih sličnih akcij, se j© opozarjevalo naše člane, ki so člani davčnih odborov, na njihove pravice in dolžnosti. Ugotavljam, da so ponekod naši zastopniki razmeroma jako dobro delovali. Drugod pa, če se združenja niso interesirala in niso sledila navodilom zvezne uprave, je bilo seveda slabše za naše članstvo. Veliko škodo pa so si prizacie-jali posamezniki s tem, ker se niso zanimali za obvestila in navodila v našem stanovskem glasilu. Pri davčnih napovedih so bili prepovršni in niso davčnim upravam dokazali svoje faktično stanje. Res je, da se je dalo previsoke obdavčbe izpodbijati s pritožbami na reklamacijske odbore in da se je z malimi izjemami, vsaj kolikor je dosedaj pritožb reše-, nih to delno popravilo. Toda, koliko pa jih je, ki so rok pi’itožbe zamudili, ali ki se v obče niso hoteli pritožiti. Previdnosti zveze je pripisati, da smo baš v tem kritičnem času dobili svoje zastopnike v reklamacijskih odborih, kateri edini so mogli s poznanjem naše obrti soodloče-vati in tako rešiti marsikaterega naravnost katastrofalne davčne obremenitve. Ti naši zastopniki so seveda vezani na molčečnost in strogo objektivnost, vendar naj ne zamerijo, če jim iz tega mesta izrečem imenom celokupnega ugostiteljstva toplo zahvalo. So to naši možje gg. Peterlin Miro iz Kranja, Povodnik Josip iz Maribora in Berlič Joško iz Ptuja, ki je včasih nadomeščal g. Po-vodnika. Zvezna uprava je zaprosila fili' direkcijo, da naj se pri odmeri pri-dobnine odbije ona količina vina in žganja, ki se daje družinskim članom. Istotako smo proti šablonski ocenitvi, češ, da ima gostilničar ne oziraje se na kraj, prometne prilike, ter obsežnosti prometa toliko in toliko čistega donosa. Naša zahteva gre za tem, da se vsak obrat indivi-duelno ocenjuje. Pri obravnavi davčnih vprašanj naj tudi omenim, da j:a zvezna uprava zaprosila potom državne zveze v sporazumu z ostalimi gostiln, organizacijami, da se naj točilna taksa prilagodi današnjim poslovnim razmeram, odnosno potrebam. Ko ugotovim, da se točilna taksa ni izpre-menila od leta 1923. dalje in je ostala v istem obsegu kakor pred 12. leti, izhaja iz tega že dovolj, da se toč. taksa ni ozirala na poslabšanje gospodarskih prilik in da je nujna potreba, da se toč. taksa čimpreje porazdeli na več razredov, da bi prilič-no odgovarjala dejanski potočnji. Istotako naj bi se toliko časa, dokler vlada pomanjkanja gotovine, točilna taksa plačevala v dvomesečnih r naprej plačljivih obrokih. Ta zahteva je bila obravnavana in dostavljena potom drž. zveze na pristojno mesto. Kakor vam znano, so bili januarja t. 1. imenovani člani za gostinski odsek zbornice za TOI. Imenovanje ni izpadlo v celoti po predlogu,' ki je bil stavljen od zveze na podlagi glasovanja združenj po teritorijalnih grupah, marveč le v pretežni večini, kar pa ni bila krivda zvezne organizacije, marveč nekaternikov izven kroga gostilničarjev. Mi smo pozdravili tudi nadomestnike v tej sestavi, saj so naši dobri in kvalitativno tudi vredni tovariši. Toda v kolikor pa bi bil s strani nam neznanih iz-vestnežev namen s tem med nas vreči poizkusni balonček razdvajanja, moram pač ugotoviti, da so se zmotili. Sicer pa moramo smatrati to rešitev kot začasno in do tedaj, ko bo to zastopstvo izbrano na podlagi tajnih volitev, ki bodo menda že v doglednem času. Delovanju naše zvezne organizacije daje zbornica za TOI vsestransko oporo. Gostinski odsek je v zbornici v harmoničnem delovanju z ostalimi odseki. Ko govorim o zbornici, naj ne pozabim omeniti njenega predsednika g. Jelačina glede katerega si lahko čestitamo, da imamo tako sposobnega, delavnega, a tudi borbenega predsednika pri naši najvišji gospodarski organizaciji. Udeleženci zvezne skupščine pri poskušnji vina v kmetijski šoli na Grmu S tem, ko smo pridobili svoj samostojni gostinski odsek v zbornici, je j pogosti tel jstvo dobilo tudi svoje za- j stopnike v naših reklamacijskih od- ■ borih. Kake velike važnosti je to, sem j že preje omenil, ko sem govoril o j davčnih prijavah in pritožbah proti j davčnim predpisom. Nič manj kot direktni, t. j. državni davki nas obremenjujejo razne avtonomne, to je banovinske in občinske doklade in takse. Pozorni moramo biti ob sestavljanju njih proračunov, kajti obstoji neverjetno nagnenje, da se, če le mogoča, naloži zopet in zopet nekaj novega v breme gostilničarjem. Tako se je n. pr. pri osnutku banovinskega proračuna za leto 1935/36 znašla med drugimi 50% doklada na točilno takso, katera se je po intervenciji Zbornice TOI opustila. Ko je zasedal banovinski svet, je zvezna uprava povabila s pismeno prošnjo skoro vse banske svetnike na sestanek, kjer smo jim objasnili nevzdržen položaj našega gostinskega stanu. Bili so res pripravljeni nam iti na roko, a na žalost jih je bilo le premalo število. Moram pa jim kljub temu izreči ob tej priliki zahvalo za dobro voljo in pravo razumevanje. Po načelu, da se nudi možnost zaslužka in da se izkoristi vsaka ugodna prilika, smo zaprosili kr. bansko upravo za revizijo predpisov o policijski uri. Uredba, ki je bila na to izdana, se je le deloma ozirala na stavljene zahteve. Zvezna uprava pa je pred dobrim mesecem potom posebne deputacije ponovno zaprosila osebno bana g. dr. Dinko Puc-a za udovoljitev naših stalnih predlogov. Zbranim gg. delegatom moram sporočiti, da smo našli pri gospodu banu največje razumevanje za naš položaj in vam lahko, kot prvi znak te njegove podpore že tudi izjavim, da je nova uredba o policijski uri soglasna z našimi predlogi (že sestavljena). Naša dolžnost je, da se za to pravo razumevanje g. banu zahvalimo potom posebne delegacije v imenu gostilničarstva dravske banovine. Imamo pa tudi zagotovilo, da se bo iuredba še bolj prilagodila našim potrebam, če se bo opazilo, da ima še kake pomanjkljivosti. Zvezna organizacija je pravočasno zaprosila kr. bansko upravo, da zaščiti v smislu obrt. zakona predvsem pri oddaji prehrane in prenočišč one gostiln, podjetnike, ki poslujejo v tujsko-prometnih okoliščih. Z veseljem moram sporočiti, da nam j;a tudi v tem oziru kr. banska uprava šla na roko in osvojila od zveze stavljene predloge. Tudi v tem pogledu se moramo zahvaliti g. banu. Zvezna organizacija sodeluje po ovojem zastopstvu tudi stalno z Zvezo za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani, ter Zvezo za tujski promet v Maribora. Pri teh organizacijah za tujski promet najdejo predlogi zastopnikov naše stanovske organizacije polno razumevanja, kar pride posebno v poštev in v dobro za, gostinske podjetnike v tujsko prometnih okoliših. Ko omenjam zvezne organizacije za pospeševanje tujskega prometa, naj ob tej priliki toplo priporočam, da združenja vsaj iz naših mest, trgov in tujsko-prometnih . krajev pristopijo v članstvo teh organizacij in z njimi sodelujejo. , Zveza za tujski promet v Ljubljani j ima baš ta mesec 30-letnico svojega j obstoja. K omenjeni 30-letnici je naša uprava izrekla Zvezi za tujski pro-mel za Slovenijo v Ljubljani najiskrenejše čestitke ter toplo zahvalo vsem organizatorjem in javnim delavcem te organizacije imenom gostilničarjev cele dravske banovine. Prav posebno pa smo naslovili na g. dr. Rudolfa Marna, kot predsednika omenjene tujsko - prometne zveze, najiskrenejše čestitke, kajti jubilej organizacije, kateri predseduje in v kateri najvidnejše sodeluje že od vsoga početka, je združen tudi z njegovim jubilejem dela in obenem 60-letnice njegovega življenja. Zvezna uprava je sodelovala tudi pri akciji za znižanje telefonskih pristojbin, ki se tičejo predvsem naših velikih obratov, t. j. hotelov in ka- j varn. Omenim naj, da je bila borba, * ki jo je vodila državna zveza v Beo- gradu kronana z uspehi, ker so se pristojbine vsaj deloma znižale, čeprav to znižanje še nikakor ne odgovarja našim težnjam. Kar se tiče podeljevanja gostiln, koncesij, je treba povdariti, da smo odločno proti vsaki novi podelitvi gostilniških dovolil, ker se s povečanjem obratov ne sanira gostilni Carstvo, temveč poslabša njegovo stanje. V tej gospodarski krizi naj se gleda na to. da se gospodarske edi-nice ohranijo, ne pa, da se njih stanje poslabša ali da se jih celo uniči. Statistika zadnjega leta kaže, da so se začeli obrati v večji meri odjavljati, kakor prijavljati. To je znak opasne bolezni, ki se jo mora izle-čiti. Radi tega naj se ne dovoljuje novih, posebno pa malih obratov, ker je treba računati predvsem na ona podjetja, v katerih je investiranega mnogo kapitala in ki so neobhodno potrebna za tujski promet. Vso paž-njo naj se posveča našemu hotelirstvu in pa našemu zdravemu podeželskemu gostilničarstvu, iz katerega naj polagoma raste naša zdrava nezadolžena narodna hotelska industrija. Zvezna uprava je stremela za tem, da se svobodna ocena oblasti pri podelitvi gostiln, koncesij kolikor mogoče omeji. Poznano vam je iz našega Gostilničarskega vestnika, da smo potom združenja v Kranju v tem pogledu napravili korak naprej, ker je treba upravni oblasti utemeljiti krajevno potrebo. Dosegli pa smo s svojim delom še več. Kot veste, sta bili dve uredbi izdani o strokovni izobrazbi in pa o ustanavljanju gostiln, podjetij. Čeprav nismo z vsem sporazumni, kar določajo te uredbe, smatramo vendarle to za nekako izboljšanje onih določil pravilnika o gostilnah iz leta 1925. Upajmo, da bodo tudi ti nedostatki v doglednem času odpravljeni. Zvezna uprava je nadalje zaprosila, da naj se prodaja pijač in jedil na društvenih prireditvah prepove. Kr. banska uprava nam je šla na roko in izdala v okvirju obrtn. predpisov nalog, da se prodaja jedil in pijač sme vršiti le potom gostilničarja. Na vas članih je tedaj, če se bodo veselice v takem številu vršile še nadalje po raznih domovih in privatnih hišah, kakor dosedaj. Po mojem mnenju je prostorov za zabavo in razvedrilo v naših restavracijskih in gostilniških lokalih, ki so bili za to zgrajeni in opremljeni dovolj, ne pa, da bi društva potom svojih domov, ki so bili postavljeni z velikimi prispevki tudi našega članstva, uničevala na*šo gostilničarsko obrt. Iz mojega poročila ste lahko posneli, da je zvezna uprava bila vztrajna v svojem delu in da je zaznamovati marsikatere uspehe. Ce nismo vsega dosegli, ni naša krivda, temveč leži mnogokrat krivda v nerazumevanju; zato je nujna potreba nas vseh, da ob vsaki priliki poskušamo merodajnim krogom pojasniti in še bolj dokazati naš položaj. Ce sem govoril o delu zvezne uprave, moram omeniti, da se je to delo vršilo v najožjem in najbolj prisrčnem sodelovanju z državno zvezo kot predstaviteljico vsega gostiln, obrta v naši kraljevini. Spoštovani delegati, verjemite mi, da mi je danes v veliko zadoščenje, ko lahko izrazim v navzočnosti samega predsednika državne zveze g. Mihajla Nikoliča in njegovega vernega sodelavca generalnega tajnika g. Sekuloviča Veseli-na svojo zahvalo, ki je istočasno zahvala vseh tovarišev v dravski banovini. Ne morem omenjati vseh naporov, ki jih je pokazal predsednik naše najvišje stanovske reprezentance, bodite pa uverjeni, da je pri svojem vzvišenem delu g. Nikolič vedno zapostavljal svojo lastno korist, nikdar, lcaciar smo potrkali na njegova vrata in ga prosili za pomoč in podporo, ni odklonil sodelovanja, temveč nam odpiral kot prvi borec za naše pravice vrata, ki bi nam bila sicer zaprta. V taki ozki povezanosti z vsemi tovariši naše države pod okriljem državne zveze upamo, da bomo s časom prebrodili vse težave ter prišli do zaželjenih boljših časov. Ko omenjam naše organizacije, naj se zahvalim vsemu članstvu naše zvezne organizacije, predvsem pa gg. predsednikom posameznih zdru- f j ženj, kakor vsem njihovim sotrudni- ! j kom zadružnim odbornikom za tovariško razumevanje in za solidarnost v obrambi naših stanovskih interesov. Vi, gospodje delegati, in uverjen sem, tudi vsi naši člani so prišli tekom obstoja zvezne organizacije do prepričanja, da je ta organizacija svojemu članstvu v veliko korist. Globoko sem uverjen, da so se tudi prepričali o neosnovanosti raznih nečednih spletk, ki so jih nekater-niki raznašali, hoteč radi osebnih koristi in ambicij v teh težkih časih razdvajati naše vrste. Ko niso mogli izpodbijati smotrenost skupne stanovske organizacije v banovini, so hoteli voditi račune na instinkte lokalnega šovinizma, češ, da se Štajerci in Kranjci ne bodo mogli razumeti, ker so mislili, da bodo s takim orožjem najpreje dosegli svoje vse obsoje vredne cilje. Prepričan sem, da ni tovariša v dravski banovini, ki bi mogel danes ugotoviti, da je zvezna organizacija odnosno uprava delala razliko med članstvom, temveč je z isto iskrenostjo branila tovariša iz Prekmurja in iz Slovenskih goric, kakor tovariša iz dravske in savinjske doline, odnosno kakor svojega člana in tovariša iz bivše ljubljanske oblasti. Vem in upam, da ste tudi vi globoko prepričani, da je na tej osnovi postavljena zvezna organizacija, ki pozna samo enakost interesov naše najboljše in najmočnejše orožje pri svoji obrambi. Povdariti moram, da osebnosti ne morejo in ne bodo nikdar igrale vlogo v naši organizaciji. Cilj našega dela in našega boja je in mora biti le korist gostilničarstva, države in kraljevine. Poedinec nič, celota vse. Prosim vas, gg. delegatje, da vzamete to poročilo na znanje in da izvolite sporočiti pozdrave tudi tovarišem vašega področja. Gg. zastopnike oblasti in ustanov pa še posebej vljudno naprošam, da naj bodo iskreni tolmači naših teženj pri reševanju naših prošenj in predlogov, za kar se jim že v naprej zahvaljujem. Po dovršenem poročilu meni zvezni predsednik, da naj se debata otvori Sele po poročilu ravnateljstva in hotelirskega odseka, kar je bilo soglasno sprejeto. Ravnateljsko poročilo poda zvezni ravnatelj g. Peteln, povdarjajoč, da je itak vse delo zvezne uprave za~ popadeno vsled enostavnosti v predsedniškem poročilu in poda samo nekatere statistične podatke, ki naj dopolnijo sliko delovanja zvezne organizacije. V zvezi je bilo v preteklem poslovnem letu včlanjenih 50 združenj z 2814 člani, 1720 članicami in 58 pravnimi osebami. Statistika članstva pa se stalno menja, ker se odjavljajo gostinski obrati. Zvezna pisarna je razposlala 2589 dopisov. Vršile so se 4 ožje seje, 3 širše seje, 1 žalna seja za pok. kraljem, nadalje sta bili 2 konferenci na Zbornici TOI v Ljubljani, 2 v Zagrebu, 2 v Beogradu, 1 konferenca v Novem mestu, ter dva sestanka hotelirjev. Istota-ko so imela vsa združenja posebne ?estanke radi izbire kandidatov za zbornične svetnike. S tem je bilo končano ravnateljsko poročilo, ki je bilo, kakor že rečeno le dopolnilo predsedniškega poročila, da se ne bi ponavljale ene in iste zadeve, odnosno, da se je pospešil potek zborovanja. Nato je podal v imenu hotelirskega odseka poročilo g. Koritnik Anton, hotelir iz Ljubljane, v katerem je orisal žalostno stanje hotelirstva dravske banovine. Omenil je, da se stanje hotelirstva vkljub zavzemanju organizacij ni izboljšalo in lahko reče, da se je stanje teh obratov v zadnjem času celo poslabšalo. Na mnogih sejah in konferencah se je razpravljalo o sanaciji hotelirstva naše kraljevine. Stavljeni so bili različni j predlogi, vendar se je končno prišlo ! do spoznanja, da ni mogoče računa-! ti na uspešno sanacijo radi pomanj-j kanja finančnih sredstev. Zvezni ho- 1 telirski odsek je brezdvomno stavil j najbolj reelne predloge in ni zalite- j ! val, da naj se izvrši neposredna sa- : nacija, temveč je večjo važnost po- MALINOVEC in druge sadne soke, marmelade, esence za rum in likerje kupite najugodneje pri tvrdki Potnik in drug d. z o. z. Ljubljana, Metelkova 13 Telefon 21—10 lagal na posredno sanacijo, ki naj bi obstojala v odpravi raznih ovirajočih administrativnih ukrepov, ter finančnih olajšavah. Temeljna zahteva pa je bila, da naj se tujskega prometa ne ovira in da naj se že enkrat najde primerna rešitev za omiljenje deviznih predpisov. Pričakovali so, da je stavila Narodna banka gotovo količino deviz na razpolago za turiste iz Nemčije, vendar prihajajo prav žalostne vesti, da so se devizni predpisi celo tako poostrili, da ni mogoče računati Sz večjim prometom. Ravno iz tega razloga je hotelirstvo dravske banovine izgubilo spomladansko sezono. Številne turistične skupine, ki so že bile prijavljene, so se odpovedale iz enostavnega vzroka, ker jim ni bilo mogoče dobiti potrebne količine valute. Tako stoji hotelirstvo danes tudi v polni nesi-gurnosti radi glavne sezone. To so pač dovolj veliki razlogi, da gleda hotelirstvo danes z največjo skrbjo v bodočnost in je izključeno, da bi se moglo pri takih priiikah vzdržati. Omenja, da je v hotelskih objektih nagromadena velika množina čisto narodnega kapitala, vsled česar bo prizadjana z uničenjem hotelirskih eksistenc tudi velika škoda našemu narodnemu gospodarstvu. Obstoji opasnost, da bo domača hotelska industrija v najkrajšem času v rokah tujerodcev, kar gotovo ne bo v korist naši nacionalni stvari in narodnemu ponosu. Zvezna hotelirska sekcija je v pogledu sanacije predlagala znižanje obrestne mere na 6%, konvertiranje dolgov, pretvoritev kratkoročnih kreditov v dolgoročne ter neodpovedljivost kreditov na najmanj 10 let. Onim hotelskim objektom, kjer bi se ugotovila sanacijska možnost dolžnika, naj bi se črtale zaostale državne, banovinske in občinske davščine za najmanj 50% in naj bi tudi nadalje ta sanacijska podjetja plačevala le 50% državnih, banovinskih in občinskih davščin. Voda, plin in razsvetljava naj se oddajajo po režijskih cenah. Poleg tega naj bodo sanacijski obrati oproščeni vseh taks, ki so z gostinskimi obrati vezani. Poleg tega naj se dovoli kompenzacija z vlogami pri denarnih zavodih, ki stojijo pod zaščito. Zaustavijo se naj vse plenidbe in prodaje radi hipotekarnih dolgov. V krajih, kjer se nahajajo sanacijski obrati, se ne sme otvarjati novih ugostitelj-skih podjetij. V teh krajih naj se uvedejo tudi minimalne cene itd. Ti predlogi so bili iznešeni tudi na zadnji sanacijski konferenci, ki jo je na prošnjo Državne zveze sklicalo ministrstvo trgovine. Na podlagi končanih poročil se je razvila debata. Kot prvi se je oglasil k besedi gen. sekretar Državne zveze g. Sekulovič, ki je omenjal, da so člani naSe zvezne organizacije najboljši veterani skupnega stanovskega dela. Dobre organizacije so temelj Državne zveze. Spomnil se je stalnih pripomb merodajnih krogov, kolike važnosti je tujski promet za našo državo, vendar se vkljub temu gostilničarskemu stanu, ki je osnovni element turizma, posveča še vedno premalo pažnje. V daljšem poročilu je razpravljal o intenzivnem delu centralne organizacije, ki pa ne more v enem dnevu odpraviti vseh ovir, ki so se pojavile tekom 15 let. Dolžnost našega članstva je, da vsepovsodi sodeluje in da se ne brani javnih funkcij. Na žalost ugotavlja nadalje, da je gostilničarstvo preslabo zastopano v parlamentu, v banovinskih svetih in v občinskih upravah. Našteva številne vloge in intervencije, ki jih je izvršila centralna organizacija pri raznih ministrstvih, in ki so zahtevale mnogo truda, čeprav niso bile vedno uspešne. Krivo pa je temu predvsem to dejstvo, da se še danes ne zaveda gostilničarstvo v državi, kolike važnosti je enotna organizacija, ki onemogoča številne akcije, ki so jih preje poedina združenja vsaka po svoji volji in načinu podvzemala. Poziva k slogi, edinosti in priporoča čim tesnejšo naslonitev na zvezne organizacije, ki tvorijo Državno centralo. K poročilu zvezne uprave se oglasi še g. Gjuro Valjak, ki omenja, da so nekateri od začetka gledali z nekako skepso na ustanovitev banovinske zveze. Danes lahko z mirno vestjo povdarja, da so bile vse te skepse neopravičene in da se je ves lokalni patriotizem ravno v velikem idealizmu zadružnih delavcev naše banovine popolnoma uničil. Z zadovoljstvom ugotavlja, da je Državna zveza pod vodstvom g. Nikoliča vsestransko zadostila stavljenim nalogam in da je zvezna organizacija dravske banovine utrdila svojo opozicijo vsled spretnega vodstva v osebi g. predsednika Cirila Majcena in ravnatelja g. Petelna. katerega niso Mariborčani samo posodili, temveč ga zvezni organizaciji v celoti predali, da lahko dela danes v dobro celokupnega stanu. Povdarja, da niso plače ali tantijeme ono, kar veže zadružne delavce na zvezno organizacijo, temveč čisti izkristalizirani idealizem, ki ne pozna nikake razprtije, temveč se izraža v oni idealni skupnosti, ki pozna le splošno korist. Prepričan je, da bo zvezna organizacija v čast in ponos gostilničarskega stanu dravske banovine, dokler bo vodstvo v takih rokah, kakor je danes. Zvezni predsednik se govornikom zahvali za izkazano priznanje. Ker se ni nikdo priglasil k debati, se je podal obračun za leto 1934. Iz tega obračuna posnemamo, da so celokupni dohodki znašali 161.285 Din, izdatki pa, in sicer za pisarno, t. j. za najemnino, pisarniške potrebščine, razsvetljavo, kurjavo, čiščenje telefon, poštnino, za plačo pisarniškega osobja, za potne stroške, za nakup inventarja, za prispevek Gostilničarskemu vestniku 156.326.55 Din. Glasom izkaza premoženja se je prvega januarja t. 1. nahajalo v blagajni 14.041.15 Din, v Poštni hranilnici 1.799.95 Din, zaostala članarina je znašala 20.000 Din, razni ostali dolžniki so dolgovali 668.50 Din, inventar pa je znašal 8.637.97 Din. Neplačani računi so znašali 2.779.50 Din. Potemtakem nazna saldo ob koncu leta 42.368.07 Din. Po revizijskem poročilu, ki so ga podali člani nadzornega odbora gg. Dolničar Maks, kavamar Aleksander Molnar, hotelir in Kramer Franc, gostilničar, in ki so predlagali absolu-torij zvezni upravi, je bil obračun soglasno sprejet. Nato je zvezni ravnatelj prečital proračun za leto 1935., ki predvideva tudi v letošnjem poslovnem letu zvezno članarino 35.— Din od člana. Zvezni proračun je sestavljen v vidu največje štedljivosti in je članarina 35 Din vkljub temu, da se je članstvo vsled odjave obrta znižalo, ostala nespremenjena, ne oziraje se na dejstvo, da zahteva »Gostilničarski vestnik« vsako leto izdatnejšo podporo. Dohodki so predvideni s 160.000 Din in istotako tudi izdatki. Proračun je bil podrobno obravnavan na dveh sejah ožjega odbora in na seji širšega odbora, kakor predvidevajo pravila. Proračun je bil soglasno sprejet. Pri točki »Strokovni list« je podal zvezni ravnatelj tudi obračune, ki jih je pregledal isti nadzorni odbor, kakor zvezni obračun. Iz obračuna izhaja, da so znašali dohodki Gostil-ničarskga vestnika v letu 1934. 77.203.68 Din, izdatki pa 75.394.58 Din. Po izkazu premoženja znašajo aktiva 15.524.52 Din, pasiva pa 35.294 Din 90 par, iz česar izhaja, da znaša primanjklaj 19.770.38 Din. Ta primanjkljaj je nastal vsled tega, ker so podpore Gostilničarskemu vestniku jako majhne in ni mogoče z oglasi kriti tiskam iških in drugih stroškov. Pri razpravi o obračunu se je razvila živahna debata, ki je izzvenela v tem, da naj se Zbornico TOI zaprosi, da v bodoče izdatneje podpira edin gostilničarsi list drav- ske banovine, ker plačujejo gostilničarji zadosti velike zbornične doklade. G. Koritnik priporoča, da se naj primanjkljaj krije z novim virom dohodkov, in sicer naj bi vsi hotelirji, kavarnarji, restavratorji zahtevali od svojih dobaviteljev, da stelno oglašajo v listu, in dajejo pri zaključkih s firmami gotov odstotek zveznemu tisku. Predlog g. Koritnika je bil z odobravanjem sprejet. Pri volitvah v nadzorni odbor je sporočil zvezni predsednik, da sta med letom funkcijo člana nadzornega odbora odložila radi bolezni gg. Miklič Fr. in Korže Franc, vsled česar sta bila na njuni mesti poklicana gg. Dolničar Maks in Kramar Franc. Zvezni predsednik sporoči, da se mora v smislu zveznih pravil vsako leto izvoliti nov nadzorni odbor. G. Dolinšek predlaga, da naj ostane nadzorni odbor isti, kakor v preteklem letu, kar se je soglasno sprejelo. V zvezni ožji odbor je bil na mesto umrlega g. Kavčiča na predlog gosp. Mikliča izvoljen g. Černe Jernej iz Ljubljane. V smislu sklepa sej« ožjega in širšega odbora se je predlagalo k čl. 4 zveznih pi*avil še posebno dopolnilo, ki je bilo tudi sprejeto. Pri samostojnih predlogih se je prečital predlog združenja v Ptuju, ki predlaga, da se naj prihodnji zvezni občni zbor vrši v tetu 1936. v Ptuju. Po obširni razpravi, v katerem mesecu naj bi se prihodnje leto vršila zvezna skupščina v Ptuju, se je končno določilo po predlogu g. Dolinška, druga polovica marca. Prihodnje leto se zvezna skupščina vrši radi tega tako rano, ker je mesec maj rezerviran za kongres gostilničarjev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Predlog g. Dolinška je bil soglasno sprejet. G. Berlič kot odposlanec združenja v Ptuju se zahvali za navedeni sklep in sporoča, da se bo isti čas vršil tudi vinski sejem tako, da bodo imeli zborovalci dovolj prilike spoznati vina iz okolice Ptuja in jih okusiti. Zagotavlja, da bo združenje v Ptuju vse podvzelo, da bo najbolj dostojno in tovariško sprejelo svoje kolege. Pri slučajnostih omenja g. Berlič še obrtno-kme-tijsko razstavo, ki se jpo vršila koncem meseca septembra v Ptuju in v daljšem poročilu razlaga pomen te razstave ter vabi obenem vse gostilničarje dravske banovine, da se te razstave v čim največjem številu udeležijo. Ker je obljubljena znižana vožnja, predlaga, da naj bi zvezna uprava priredila v teh dnevih v Ptuj skupni izlet. Predlog g. Berliča je bil soglasno sprejet. G. Volčanšek se pritožuje, da je postanek vlakov na večjih postajah jako skrajšan, vsled česar trpe kolodvorske restavracije in bufeti in pa tudi gosti, ki nimajo niti toliko časa, da bi si privoščili okrepčilo. Radi tega apelira na delegata železniške di-rekije, da naj se vendar vsem osebnim in brzovlakom prida še 2 do 3 minute postanka. G. Ogrin se pritožuje, da gostilničar, ki je v največjih slučajih tudi posestnik, ne more imeti niti za svoje posle nezatrošarinjenega vina, kakor ga imajo lahko oni posestniki, ki niso tako nesrečni, da se istočasno bavijo z gostilničarsko obrtjo. Zvezni predsednik pojasni, da se je v tej smeri od strani zvezne uprave vse podvzelo in da izhaja to že iz njegovega poročila, ter obljublja, da bo zvezna uprava še nadalje poskušala doseči naznačeno ugodnost. G. Šribar Vojko iz Litije se pritožuje, da železniška direkcija nima razumevanja za Posavje ali za druge kraje, ker ne uvaja v te kraje izletniške vlake, odnosno ne zniža voznino za izletnike ob nedeljah. Istotako se pritožuje g. Mlakar, da se tujski promet na Notranjskem ne more oživeti, če se ne poceni prevoz izletnikov ob nedeljah in praznikih. G. Gradt iz Šmarja se pritožuje nad krošnjarstvom, ki se vrši na področju njegovega združenje. Navaja nekatere slučaje, ki nazorno kažejo, da si kontrolni organi niti ne upajo preganjati te šušmarje, ker so po navadi celo oboroženi. G. Šribar Alojzij iz Sv. Petra v Sav. dolini izjavlja, da je že 43 let gostilničar in še nikdar ni bilo take anarhije v prometu z vinom, kakor je danes. Šušmarja se lahko opazi vsepovsodi, še celo na vožnji na zborovanje so našteli 6 voznikov, ki so prodajali vino po Savinjski dolini. Prosi zvezno upravo, da podvzame vse korake v svrho omejitve tega krošnjarstva. Istotako se pritožuje nad krošnjarstvom odposlanec združenja Mozirje in g. Kunstelj iz Žalca. G. Gradt iz Šmarja, pristavlja, da je zadnjič na en dan naštel 29 voznikov, ki so peljali vino v razne kraje dravske banovine, da ga krošnjar. skim potom razprodajo. Odposlanec iz Loža se pritožuje nad neovirano prodajo alkoholnih pijač po trgovinah. G. predsednik mu pojasni, da je gostinski odsek že na zadnji svoji seji o tem razpravljal, in nima trgovec pravico točenja, temveč sme prodajati vino le v originalno zaprtih in etikiranih steklenicah. S tem je bil zaključen ob pol 14. uri dnevni red občnega zbora. Na povabilo vodstva Kmetijske šole na Grmu si je večina udeležencev ogledala vzorno urejeno šolsko gospodarstvo, ter poskušala tudi izborno kapljico, ki se pridela na tem posestvu. Združenje Novo mesto pa je v prostorih Kmetijske šole priredilo svojim tovarišem jako okusno prirejeno zakusko, katere se je udeležil tudi narodni poslanec g. dr. Režek in pa ravnatelj Kmetijske šole g. inž. Zupanič. Ob prijetnem razpoloženju so se vrstile številne zdravice, ki so vse izzvenele na slogo in edinstvo gostilničarskega stanu dravske banovine. Žal, da je čas prehitro potekal, mnogi odposlanci so se morali že kmalu po dovršenem občnem zboru vrniti radi oddaljenosti domov, večji del pa je porabil zadnji vlak proti Ljubljani, za katere je železniška uprava priklopila 3 osebne vagone. Značilno za to skupščino je bilo to, da je bilo razpoloženje odposlancev izvanredno dobro in da se še nikdar ni skupnost in stanovska misel manifestirala v takem obsegu, kakor letošnje leto. Posebno je razveseljivo tudi dejstvo da so nekateri delegati pripeljali na občni zbor tudi svoje družinske člane, da vcepijo vsem stanovsko pripadnost in jih vzgoje za bodoče samozavestne zadružne člane. Zadostuje, če navedemo, da se je vsesplošno čulo, češ, »združeni smo v resnici kakor velika družina in človek ne obžaluje, če enkrat v letu pride ob tej priliki v stik s tovariši iz raznih področij naše banovine.« V resnici letošnja zvezna skupščina je bila prava manifestacija zadružne misli in smo prepričani, da bo isto prijateljsko razpoloženje vladalo tudi drugo leto, ko bomo zborovali pod vznožjem Slovenskih goric in stisakali roke našim tovarišem ob Dravi. Na svidenje! Nova navodila banske uprave glede pobijanja krošnjarstva z vinom in žganjem Na prošnjo zvezne uprave, da se naj omeji krošnjarstva z vinom in žganjem, ki se je v dravski banovini radi obstoječih trošarinskih predpisov silno razpaslo, je kr. banska uprava pod VIII. No. 3719/1 z dne 2. julija t. 1. izdala okrožnico na vsa podrejena oblastva, iz katere posnemamo sledeče: Stalno prihajajo pritožbe radi krošnjarstva z vinom, ki se je v zadnjih letih neverjetno razpaslo. Ti krošnjarji prihajajo predvsem iz savske banovine ter dejansko prodajajo vino na drobno v vaseh na odprtih prostorih med hišami ali pa celo na cesti Taka prodaja odnosno kroš-njarenje z vinom, pa ne škoduje samo imetnikom gostinskih obrtov, nego znatno oškoduje tudi banovinske in občinske finance. Iz podatkov, ki so nam na razpolago, vidimo, da se je po krošnjarjih iztočilo pretečeno Jeto okroglo 100.000 hi vina, medtem *ko so imetniki gostinskih obratov v celi banovini potrošili okrog 200.000 hi vina. Samo radi te ogromne količine, ki je bila potočena po krošnjarjih, ima dravska banovina 10 milijonov Din manj dohodkov pri banovinski trošarini. Da je taka prodaja vina v popolnem nasprotju ne samo z obrtno-pravnimi predpisi, ampak tudi s tro-šarinskimi, je docela jasno. Ministrstvo financ je namreč že dne 16. junija 1934 pod št. 48793 izdalo pojasnilo in navodilo k uredbi o višini, načinu pobiranja in kontroli pri pobiranju, banovinske trošarine na vino in žganj«. V tem navodilu se pravi dobesedno sledeče: »Ni torej moči dovoliti, da bi prodajali proizvodniki svoj proizvod na trgu in kjerkoli v količinah pod 25 1 žganja in pod 50 1 vina, ker se smatrajo v tem primeru za točilce pijače na drobno in se zanje uporabija tar. post. 62 taksne tarife in potemtakem tudi uredba o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. Smiselno s tem je uporabljati na take primere člen 37 spredaj omenjene uredbe. Glasom trošarinske novele iz leta 1932. sme samo proizvodnik. katerega definicijo podaja člen 7 uredbe o pobiranju banovinske trošarine, iz vinogradniške kleti ali v hiši svojega stalnega prebivališča prodajati vino brez vsake dovolitve po vaseh nad 5 1 vina in žganja, v mestih in trgih pa nad 10 1. Prodaja vina nad 50 1 pa je dovoljena brez vsake omejitve, samo ne v odprtem lokalu. Iz tega jasno sledi, da smejo samo proizvodniki, torej vinogradniki, prodajati vino na gori navedeni način. Ugotovljeno pa je, da se bavijo s prodajo vina, kakor jo ima v vidu trošarin-ska novela iz 1. 1932., pretežno .ljudje, ki se rekrutirajo iz vseh mogočih poklicev in ki so v pravem pomenu besede krošnjarji, ki dejansko prodajajo vino na drobno in s tem. kršijo tudi trošarinsko novelo kot tako. Naslovi se na navedene nedostat-ke opozore z nalogom, da vrše strogo kontrolo nad nedopustnim kroš-njarenjem in prodajo vina po ulicah in cestah ter da na ovadbe proti krivcem hitro in z vso strogostjo kazensko postopajo. V tem pogledu naj se izdajo varnostnim organom in zlasti tudi občinam stroga navodila, da se bo krošnjarenje z vinom, ki se je zelo razpaslo, preprečilo in zatrlo.. Umestno bi bilo, da bi se občinam naročilo, da odrede, da si vsak upravičen prevoznik vina preskrbi uradno potrdilo, da bo kontrola nad neupravičenimi prevozniki, ki se pečajo s krošnjarenjem vina, lažja.« Iz to okrožnice izhaja tedaj, da morajo oblastva hitro in strogo kaznovati vsakega, ki prodaja bodisi izpod količine, ki jo predvidevajo tro-šarinski predpisi, bodisi onega, ki se bavi s prodajo vina, u ni vinogradnik. Opozarjamo, da se sme na predpisani način prodajati le ono vino, ki ga vinogradnik sam pridela. Splošno pa je poznano, da se s prodajo vina bavi vsakdo, komu se pač nudi priložnost. Tako vidimo, da ne prodajajo samo svoj lastni proizvod, temveč tudi ono, ki ga pokupijo pri drugih vinogradnikih. Dalje prekupčujejo z vinom različni prekupčevalci, ki potujejo s polnimi vozovi po dravski banovini. V prodaji z vinom vlada tedaj popolna anarhija. Od te okrožnice ne pričakujemo mnogo, ker je skoraj nemogoče nadzorovati vse krošnjarje, vendar nudi dovolj podlage za preganjanje krošnjarjev. Vsled malega števila kontrolnih organov je nujna potreba, da gostilničarji sami takoj naznanijo vsakega krošnjarja pri žandarmeriji ali finančnemu oddelku, če pa tega ni v bližini, pa občinskemu organu, da prepreči prodajo in postopa po navodilih banske uprave. Finančna uprava odreja zaplenitev vina krošnjarjem Z ozirom na predstavko zvezne uprave glede silno razpaslega kroš-njarstva z vinom in žganjem je banska uprava, kakor poročamo na drugem mestu, izdala okrožnico na vse podrejene organe, kakor tudi dravski finančni direkciji s prošnjo, da poostri nadzor nad krošnjarji potom ■ svojih organov. Dravska finančna direkcija je na tej podlagi izdala na vse oddelke •okrožnico št. 16.481/V — ex 1935 z dne 27. julija 1935 z nalogom, da bo odslej proti krošnjarjem alkoholnih pijač nastopati kar naj strožje. Besedilo okrožnice se glasi: »Opozarjamo prav posebno na krošnjarje iz Hrvatske, ki prihajajo kar s celimi vozovi vina v naše kraje. Ako se jih zaloti pri nadrobni prodaji jim je vino brez nadaljnega zapleniti in postopati naprej po zakonu. Pri tem je brezdvomno ugotoviti identiteto krošnjarja, ker je iz prakse znano, da pri poznejšem zaslišanju po oblastvu svojega stalnega bivališča redno tajijo, da so sploh ke-daj v Sloveniji prodajali vino. Tudi je zelo priljubljen pri njih sledeči trik: Ako jih zaloti finančni organ, ko ravno polnijo kupcem manjše in večje posode (seveda vse pod 50 litrov), se po navadi zglasi eden od kupcev in pojasni finančnemu organu, da •so denar skupaj zložili za 50 litrov, ker pa nimajo tako velikih posod, jim prodajalec njih deleže nataka v manjše posode. Takih izgovorov ni treba upoštevati, ker so ljudje od teh krošnjarjev že tako naučeni, ampak je vino kratkomalo zapleniti.« Iz te okrožnice tedaj izhaja, da morajo finančni organi najstrožje -zasledovati krošnjarenje in preprečevati nadrobno prodajo. K temu še pripominjamo, da sme prodajati vino lastnega pridelka le vinogradnik nad 5 1 v vaseh, v mestih nad 10 litrov naenkrat, izven svojega bivališča pa nad 50 litrov. Iz tega izhaja, da je vsak, ki ni vinogradnik, odnosno, ki me prodaja lastni pridelek, krošnjar, in je kazniv po obrtnih in trošarin-skih predpisih. Pozivamo vse gostilničarje, da naj strožj« pazijo na take krošnjarje in jih redno prijavljajo varnostnim in finančnim organom odnosno občinskim upravam, ker so tudi te po razpisu kr. banske uprave dolžne preprečevati krošnjarenje z vinom. Brez sodelovanja gostilničarjev ne pričakujemo radi vedno manjšega staleža varnostnih in finančnih organov, zadostnega uspeha. Predpisi so izdani, zato se jih poslužujte pri preganjanju vaših največjih škodljivcev — krošnjarjev. Kjer je določena občinska trošarina na vino in žganje jo morajo plačati tudi konznmenti Kakor poznano, je kr. banska uprava pod II. No. 14.919/1 z dne 2. avgusta 1932 odredila pobiranje občinske trošarine samo od onega vina, ki se konzumira po gostilnah. Na stalne pritožbe zvezne uprave se je navedena naredba spremenila z drugo, ki je odrejala, da se naj občinska trošarina pobira od celotnega konzu-raa le tedaj, če sklenejo občinski odbori. Akcija zvezne organizacije pa je šla za tem, da se odredi pobiranje občinske trošarine sploh od vsega konzuma, ker smo smatrali, da se novi predpisi o državni trošarini, odnosno o banovinski trošarini ne nanašajo na občinsko trošarino. To sta lišče je s posredovanjem Državne zveze v Beogradu osvojilo tudi finančno ministrstvo in izdalo odlok, ki ga dobesedno objavljamo na drugem mestu. Na podlagi tega razpisa je kr. banska uprava razposlala okrožnico II. 14.809/1 z dne 29. 7. 1935 vsem občinam sledeče: Občine, ki imajo pravico do občin- ske trošarine na vino in žganje, smejo pobirati občinsko trošarino od vsega vina, ki se postavi (na ozemlju občine v promet in potrošnjo) brez ozira ali postavijo vino v promet proizvodniki (vinogradniki) ali trgovci in točilci ali privatniki in brez ozira ali so to domačini (meš tani) ali iz dragih krajev. Trošarina ne sme biti v nikakem slučaju višja nego 1.— Din za selske in 1.50 Din za mestne ali trške občine, niti se ne sme pobirati kakšna druga davščina na vino ali žganje pod drugim naslovom ali v kakšen drugi namen. Na navadno vino se sme torej pobirati le občinska trošarina do navedene višine. Vino lastnega proizvoda iz lastnega zemljišča za domačo potrebo vinogradnika (proizvodnika) ni podvrženo občinski trošarini. To velja tudi za žganje. Vsi razpisi, ki so jih dale banske uprave, a so v nasprotstvu s temi pojasnili, se razveljavljajo. Kr. banska uprava opozarja na to vse občine s pripombo, da so bila izdana že slična navodila z njeno okrožnico z dne 3. novembra 1934. II. No. 18.381/1, ki je uvrščena v zbirko načelno važnih listin pod ges-lico »Občinske davščine št. 5« in s katero okrožnico je kr. banska uprava izrecno preklicala vsa svoja navodila o občinski trošarini, izdana z okrožnico z dne 2. 8. 1932, II. No. 14.919/1 in z dne 11. 5. 1933, II. No. 10.463/8, kolikor so v nasprotju z naznačenim pojasnilom. Prosto občinske trošarine pa postane še nadalje prevžitkarsko, birč-no in mašno vino v predpisani maksimalni količini, kakor je bilo določeno z zadnjo navedeno okrožnico.« Na podlagi te okrožnice je končno urejeno pobiranje občinske trošarine. Gostilničarska gospodinjska šola. Opozarjamo članstvo, da se bo naj-brže že meseca septembra otvorila v Gostilničarskem domu v Ljubljani 10,mesečna gostilničarska gospodinjska šola. ki bo nudila gojenkam popolno izobrazbo v kuhi ter ostalih gospodinjskih in gostilničarskih predmetih. * Podrobnejša pojasnila bomo objavili v prihodnji številki. Novi grobovi f Kurnik Ludvik. V Cadramu je nenadoma preminul g. Ludvik Kurnik, gostilničar, trgovec tin posestnik. Pokojnik je bil rojen 2. avgusta 1879 v Zg. Velki v Slovenskih goricah. Mesarske obrti se je izučil v Mariboru, pozneje pa je prevzel mesarijo v Oplotnici, katero je vodil vestno skozi 20 let. Zaradi bolezni je to obrt opustil, vendar je ostal gostilničar in trgovec do svoje prerane smrti. Pokojni je bil mož dela, vzgle-den šef svojim nastavljencein, skrben gospodar, pravi oče do revežev, dolgoletni občinski odbornik in član mnogoštevilnih društev. Najboljši dokaz njegove priljubljenosti je bil pogreb, ki se je vršil ob udeležbi ne- številne množice ljudstva. Počivaj v miru dragi Ludvik, ge. soprogi in gdč. hčerki pa izrekamo iskreno sožalje. f Kreslin Josip. Dne 12. marca 1935. je izdihnil svojo plemenito dušo g. Kreslin Josip, gostilničar iz Beltincev v Prekmurju. Pokojnik izhaja iz gospodarsko trdne, poštene in jako zavedne slovenske hiše. Neizprosna smrt ga je pograbila v najlepši dobi njegovega življenja, saj je imel komaj 38 let. Rajni je bil jako vesten in štedljiv gospodar, ter je bil zelo priljubljen zaradi svoje zdrave šega-vosti in velike poštenosti. Sodeloval je pri vseh društvih in je bil večletni podpredsednik gostilniškega združenja. Pokojni je bil vzor gostilničarja in ga bo članstvo ohranilo v trajnem spominu. Mir njegovi duši, preostalim pa naše globoko sožalje. f Remic Anton. Imenovani, ki je pred kratkim umrl, je bil daleč naokoli poznan kot poštenjak, ter skrben oče svoji družini. Združenje gostilniških podjetij v Mozirju izreka tem potom družini iskreno sožalje, in ibo umrlega tovariša ohranilo v trajnem spominu. mogoče jaka prisilna združenja, so se ukinila sledeča združenjh: Mokronog, Kostanjevica in Lukovica. Prvi dve sta se priključili sreskemu gostilničarskemu združenju v Krškem, Lukovica pa združenju v Kamniku. S tem smo potemtakem dobili nova dva sreska združenja, ki bosta brezdvomno radi znižanih upravnih stroškov lažje opravljala svoje posle. Goljufi po hotelih. Državna zveza v Beogradu je bila obveščena, da se pojavljata po hotelih, ne da bi plačala račune neki R. Spinay Leonhard, rojen 1909 v Brn-selu, ki ima potni list pod št. C. 105145, izdan 13. januarja 1935, in Pavel Teodor Schiff, rojen na Dunaju 1895. leta s potnim listom št. 803.048 z dne 1. avgusta 1929. Imenovana je takoj izročiti varnostnim organom. Navodila za vdove in varuhe mladoletne dece. V svrho pravilnega izvajanja določb obrtnega zakona, ki se nanašajo j na prijavo nadaljevanja obrti po j vdovi ali zakonskem varuhu pokojnikove mladoletne dece je minister za trgovino izdal sledeče navodilo: Pristojno združenje mora najkasneje 15 dni pred potekom 3. meseca po smrti obrtnika pozvati njegovo ' vdovo odnosno zakonskega varuha njegove mladoletne dece, da izjavijo, če nameravajo nadaljevati dotično obrt, ter mora obvestiti o tem tudi pristojno občo upravno oblast in \ zbornico. Nadaljevanje obrti odredi pristojna upravna oblast s posebno odredbo ter obvesti o tem vse oblasti in ustanove, ki jih našteva 4. odst. § 58. obrt. zak. Strgulec Pavel Raznoterosti Pozdravljeni Slani združenja v Slov. Konjicah. Združenje gostilniških podjetij; v Slov. Konjicah je na priporočilo pri-poznanega zadružnega delavca in zborničnega svetnika g. Leopolda Brudermana, gostilničarja v Slov. Konjicah, ki predseduje tudi temu združenju, pristopilo kot reden član zvezni organizaciji. S tem je izpopolnilo vrzel, ki je nastala po zaslugi 3 oseb nekega tujega združenja, ki so mislile, da bodo zaradi njihovih egoističnih ciljev najlažje razkrajale naše stanovske vrste, če pridigajo, da Štajerci ne morejo s Kranjci. Zvezna uprava je ponosna, da so ji ti tovariši združenja *v Slov. Konjicah dali naj lepše spričevalo za njeno požrtvovalno in nepristransko delovanje, ki ščiti svoje člane ne glede na kraj poslovanja ali na narodno in politično pripadnost. Pozdravljamo tovariše z vso iskrenostjo v zavesti, da bodo s stanovsko zavednostjo in disciplino pripomogli iako strnjenemu našemu stanu v dravski banovini do čim najlepših uspehov. Novo združenje. V črnomeljskem srezu so bili dose-daj gostilničarji včlanjeni z obrtniki v skupnem obrtnem združenju. Vsled določil novega obrtnega zakona se je moralo naše tovariše izčla-niti iz tega združenja, vsled česar so ustanovili samostojno gostilniško združenje, ki je na ustanovnem občnem zboru soglasno sklenilo pristopiti k zvezni organizaciji. Zvezna uprava iskreno pozdravlja nove tovariše, ki so pomnožili naše vrste v prepričanju, da bodo prednjačili v zadružnem delovanju. Pozdravljeni! Poročilo o občnem zboru na drugem mestu. Ukinitev gostilniških združenj. Po nalogu ministrstva za trgovino in industrijo, ki želi imeti kolikor' ljubljanska lireraloa tldalh posteljnih vlog la ialoznlh postelj Ljubljana, Gosposvetska c.13 - Kolizej Prožne posteljne vloge izvrSujem v vsaki dolžini in Širini. Železne postelje vseh vrst imam vedno v zalogi. Sprejemam popravila. Postrežba točna in solidna. Na debelo in drobno! Nezakonito odobren občinski pro_ proračun. Vkljub temu, da je upravno sodišče v Celju razveljavilo svoječasno odločbo kr. banske uprave II. No. 5195 z dne 18. junija 1934., s katero je dovolila vaški občini Št. Vid nad Ljubljano pobiranje občinske trošarine od litra vina z 1.50 Din, je sedaj banska uprava potrdila vaški občini Moste pobiranje trošarine v istem iznosu. Poleg tega je finančno ministrstvo izdalo posebno pojasnilo glede pla-j čevanja občinske trošarine na vino > in žganje, katerega, prinašamo v do-j besednem prevodu na drugem mestu. Citatelji naj si sedaj sami napravijo na podlagi iznešenih dejstev pravilno sodbo o odločbi kr. banske uprave. Kakor čujemo, bodo prizadeti interesenti zahtevali od onega, ki je zakrivil tako odločbo, povrnitev vseh nepotrebnih stroškov. Razsodba upravnega sodišča in odločba finančnega ministra sta menda dovolj jasni. Razglednice od zveznega občnega zbora se dobe pri Združenju gostilniških podjetij v Novem mestu ter stanejo 5 Din po komadu. OGLASI SO V LISTU ZATO OBJAVLJENI, DA JIH OBČINSTVO ČITA, ZATO IZVESITE LIST V SVOJEM LOKALUI Egon Zakrajšek ta petni k in dekorater Ljubljana, Poljanska c. 17 (poleg gimnazije) Izdeluj« vsakovrstno tapetniško pohištvo, kakor inodroce, oto-niane, vsakovrstne rolete s o 1 i d o o t er Zahtevajte cenik! najceneje. Amnestija. Kraljevski namestniki so podpisali uredbo o amnestiji prestopkov, izvršenih po zakonu o volitvah narodnih poslancev. Glasi se: »Splošno amnestijo dajemo za vsa kazniva dejanja po zakonu o volitvah narodnih poslancev, izvršenih v dobi od 6. februarja do danes, brez ozira na to, ali so redna sodišča izrekla sodbe in ali so postale sodbe pravomočne ali ne, kakor tudi brez ozira na to, ali se je kazensko postopanje uvedlo ali ne. Izrečene in še neplačane denarne kazni se ne bodo izterjevale, plačane pa se ne bodo vračale. Pravice države in zasebnikov do povračila ostanejo pri tej amnestiji nedotaknjena. Vse morebitne spore rešuje pravosodni minister.« Pojasnilo o potrdilih za plačane davke. Ministrstvo za finance je izdalo pojasnilo, da se smejo potrdila o plačanih davkih zahtevati samo od dobaviteljev /in podjetnikov, ki imajo terjatve proti državi za izvršene dobave ali opravljena dela. Zaradi tega se ne smejo zahtevati potrdila o plačanih davkih ob priliki drugih izplačil, kakor na primer pri izplačilih na račun zasebnih upnikov pri sodni ali upravni rubeži plače državnih uradnikov, ker se te terjatve tičejo državnega uradnika, ne pa države. Prav tako se ne smejo zahtevati potrdila o plačanih davkih od hišnih posestnikov ob priliki izplačila najemnine za zgradbe in lokale, ki jih ima v najemu država, ker se zakupodajalec ne sme smatrati za dobavitelja ali podjetnika. Nadalje se ne smejo potrdila o plačanih davkih zhatevati pri izplačilih za dobavljene poljedelske pridelke, ki jih neposredno od kmeta kupuje vojska in končno tudi ne pri dobavah, ki se izvrše neposredno komisijsko iz roke v roko, če vrednost take dobave ne presega 10.000 Din. KakSen napis sme uporabljati trgovec in obrtnik. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo navodila, po katerih je treba tolmačiti odredbo obrtnega zakona, da se smejo ohraniti v napisih nad lokali dosedanji nazivi, tako, da mora biti naziv, ki ga je posameznik prej uporabljal in ki ga želi rabiti tudi nadalje, v skladu s prejšnjimi zakonskimi predpisi in da je imel po zakonu priznano pravico, da se takega naziva poslužuje. Kdor bi se posluževal naziva, ki mu ne po prejšnjih ne po sedanjih zakonskih določilih ne pripada, se ima kaznovati po § 398 obrtnega akona zaradi kršitve § 128 odnosno 129 obrtnega zakona in se mu ima zabraniti nadaljna poraba naziva. Če prizadeti poedinec poleg tega še prekorači obseg dela, ki mu je po obrtnem zakonu dovoljeno, je smatrati to kot obremenilno okoliščino pri določitvi njegove kazni. Še enkrat osebni pogoji za udeležbo pri drž. licitacijah. Na intervencijo beograjske trgovske zbornice, ki je zahtevala, naj se dovoljenja za sodelovanje pri javnih licitacijah, ki jih je izdalo ministrstvo za zgradbe posameznim osebam, revidirajo, je ministrstvo izdalo naredbo, da se morajo osebni sposobnostni pogoji licitantov pri državnih licitacijah za posle, ki spadajo v resor ministrstva za zgradbe v vsakem konkretnem primeru ocenjevati na osnovi dovoljenj občih upravnih oblasti po obrtnem zakonu, spričeval obrtnih zbornic in specielnih dovoljenj ministrstva za zgradbe za vsako prizadeto vrsto poslov, ne pa samo na osnovi omenjenih dovoljenj ministrstva za zgradbe. Dogovor o tujskem prometu z Avstrijo. Po dolgih pogajanjih, ki so se vršila med avstrijsko in jugosloven-sko delegacijo, sta se obe delegaciji sporazumeli v vseh vprašanjih in sta podpisali dogovor o tujskem prometu med avstrijsko republiko in našo državo. Glasom te pogodbe je dovoljeno vzeti našim državljanom, ki gredo radi zdravljenja, zabave ali obiska v Avstrijo, največ 800 Š. Za taka potovanja, ki se vršijo do 15. oktobra, ni treba predlagati pri prošnjah za izdajo potnih vizumov potrdila o plačanih davkih. S. M. Felicita Kalinšek SLOVENSKA KUHARICA. Osma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Str. 728, 34 barvanih tabel, mnogo ilustracij v besedilu, vezana v celo platno. Založila in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1935. Cena 160 Din. Po dolgoletnih skušnjah in preizkušnjah je S. M. Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič izpopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama. Odlična in priznana avtorica je strnila vsa stara in naj-novejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelala nad vse pregledno, izbira receptov in navodil je silno bogata. Lahko rečemo, da je to najpopolnejše delo te vrste, kar jih Slovenci imamo. Več kakor vse drugo pa pove dejstvo, da se je 7. natis te knjige prodal v 12.000 izvodih in da je knjiga izšla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske gospodinje. Knjiga je tega uspeha tudi vredna, zato jo toplo priporočamo. KDOR JE POTOVAL PO ITALIJI se je prepričal, koliko tam konzu-mirajo makaronov, špagetov in drugih testenin. Zakaj to? Zato, ker dajo Italijani mnogo na kakovostno blago in ker imajo dobre recepte za pripravo. Pri nas dobimo kakovostno blago, če kupujemo Pekatete in Jajnine. Za pripravo pa evo dobrega italijanskega recepta: za 14 kg v obilni in slani vodi skuhanih testenin se-grej posebej 1 dl namiznega olja v ponvi. Na olju praži pri malem plamenu 3 srednje velike, na rezine zrezane čebule in sicer samo toliko časa da postanejo rumene, nakar pri-deni 3—4 žličice paradižnikove konzerve, ki jo mešaj 1 do 2 minuti tako, da ne izgubi barve. Nato prilivaj počasi 3—4. žlice mrzle vode, nakar postane omaka gosta. Omako pblij vrh testenin na krožnike in jo serviraj. Izboljšaš ta recept lahko, če jiri-deneš gotovi omaki 5 dkg presnega masla. Po okusu lahko prideneš omaki nekoliko česna Kletarstvo Moraš imeti in proučiti knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež«, če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Gosposka ul. 50. VOJSK FR.: čiščenje ali bistrenje po M&slingerjn. K ‘najvažnejšim pridobitvam za novodobno kletarstvo prištevamo čiščenje ali bistrenje vina po Moslin-gerju. Motnost vina, ki ni povzročena po mikroorganizmih, se odstranjuje z raznimi čistilnimi sredstvi kakor: želatina, ribji klej, jajčji beljak, španska zemlja itd. Ta sredstva pa ne dosežejo popolnega uspeha, ako vsebuje vino topljeno železo, ki lahko povzroča v vinu »počrnenje« ali »pobeljenje«, to je belo motnost. Posebno pobeljenje je z običajnim čiščenjem in kletarjenjem iz vina nemogoče odstraniti. Da odstrani vzroke naknadnega izločevanja oborine, ki povzroča belo motnost, je začel uporabljati Moslin-ger v Nemčiji kalijev ferrocianid, ki se spaja z železovimi spojinami v netopljivo modre spojino. Nastala modra oborina se v vinu vseda, ko pada polagoma skozi vino na dno in potegne s seboj tudi beljakovino in v vinu morda se nahajajoče bakrene in cinkove spojine ter da modrobarv-no oborino, ko postane vino čisto. Bistrost pa ni popolna in se zato mora vino naknadno filtrirati z najboljšim azbestom. Količina potrebnega ferrocianida zavisi od količine železa v vinu, kar nam pove kemijska analiza. Točna določitev in točna izvedba čiščenja je največje važnosti, kajti če bi vzeli preveč ferrocianida, se ne samo izloči vso železo iz vina, temveč v tem primeru ostane ferrocianid v vinu tudi raztopljen. Če pa bi vzeli premalo ferrocianida, pa lahko postane vino, prej ali slej, ponovno motno. Ker se količina železa v vino spreminja, moramo čistiti vino takoj po prejemu zavodovega navodila za čiščenje, kakor bomo kasneje videli. Količina železa v vinu pri eni in istf sorti vina v različnih sodih, kakor tudi v različnih plasteh vina v enem in istem sodu je lahko različna; na primer spodaj je več železa kakor zgoraj. Zato moramo vzeti vzorec vina iz vsakega soda in vino po prej v sodu temeljito premešati. Tudi je potrebno, raztopino ferrocianida z vinom temeljito premešati. Da se oborina čimprej izloči in vsede na dno soda, združimo čiščenje vselej z lahnim čiščenjem z želatino. Količino vseh za čiščenje potrebnih snovi določi pristojna banovinska kmetijska, poskusna in kontrolna postaja v Mariboru, ki da tudi navodilo, kako naj se postopa,^če ji pošljemo liter vina. Pomniti je še, da stane preizkušnja 80.— Din, da se morajo še plačati stroški za kemikalije, steklene posode, zamaške, poštnino, kolek 25.— Din za vlogo in da je po čiščenju in filtriranju naknadno potreba poslati še eno steklenico prečiščenega vina v ugotovitev, če se je čiščenje posrečilo. Vino se sčisti večinoma v 5—7 dneh in se naj v teku 8—10 dni pretoči. Predno stavimo vino v promet, se mora vino filtrirati, zato ker — četudi je dozdevno čisto — še vedno vsebuje ostanke oborine. Najbolje je, da združimo filtriranje s pretakanjem. Kalež filtriramo, filtrat prilijemo čiščenemu vinu ali ga porabimo za žganjekuho; modli preostanek pa odstranimo, ker ni za nobeno rabo. Ker se modri preostanek, zelo močno prime na les, moramo tak sod prav temeljito očistiti in ga rabiti samo za čiščenje po Moslin-gerju. Vina, pri katerih se je rabilo preveč ferrociankalija, se lahko spoznajo že po barvi in niso sploh več po-rabna ter se morajo izliti. Radi tega treba pri tem načinu čiščenja največje previdnosti in pažnje. Če čiščenje po Moslingerju izvedemo skrbno in točno po navodilih gornjega zavoda, tedaj lahko popravimo vino, pa tudi sadjevec, ki se drugače sploh ne dajo čistiti (počrnenje, pobeljenje, okus po kovini radi železa, bakra ali cinka), čiščenje po Moslingerju omogoča, da spravimo mlado vino, ki je prevrelo, z eno samo manipulacijo v ugodno stanje, da je že po preteku enega leta lahko sposobno za buteljke. Vino postane najhitreje in trajno čisto. Tako čiš-čeno vino je bistro, kakor po nobenem drugem čiščenju in kaže lesk, kakor ga drugače ni mogoče doseči. Pomniti je še, da zrežemo vino vedno pred tem čiščenjem in da tako čiščeno vino zalivamo le z enako čiščenim vinom. Za čiščenje po Moslingerju veljajo predpisi iz pravilnika za izvrševanje zakona o vinu. Vino, ki vsebuje še ferrocianid, se izloči iz prometa in izlije. Za iste, ki bi tako čiščenje potrebovali, ki pa sami tega niso vešči in ki se bojijo, da bi si vino pokvarili pri tem čiščenju, je mogoče, da pozovejo gori imenovani zavod, da izvrši čiščenje na njih stroške. V tem primeru pa se stroški za čiščenje znatno zvišajo in je skoraj bolj umestno, da se pošlje vino v Maribor h kakemu vinskemu trgovcu v čiščenje, ki ima vse potrebne priprave in strokovno za čiščenje usposobljeno osobje. Kakor sem doznal, bi tako pri vinskem trgovcu v Mariboru izvedeno čiščenje stalo pri manjših množinah vina približno 1.— Din za 1 liter, pri večjih množinah vina pa razmeroma manj in sicer radi tega, ker je azbest jako drag. Pariteti so v vsakem lokalu potrebni, ker so lepi in higijenični ter se lahko čistijo. Parkeii so bili prej dragi. Danes jih dobite lahko po neverjetno nizkih cenah pri tvrdki Remec-Co. Duplica pri Kamniku Parketi iz tovarne REMEC-CO. so izredno lepi in suhi Obnovite tla v Vašem stanovanju in lokalu po priložnostnih cenah, ker želi naša tvrdka svoje skladišče parketov razprodali Sedaj tudi vidimo, da se tega novodobnega čiščenja vin morejo s pridom poslužiti le taki točilci vin in drugi interesenti, ki razpolagajo s primernimi pripravami. Iz zanesljivega vira doznavam, da se tega čiščenja poslužujejo le največji vinski trgovci v severnem delu naše banovine. Želeti bi bilo, da bi se čiščenje po Moslingerju udomačilo tudi v drugih srezih. Zato pa bi bilo potrebno, da bi se v vsakem srezu uredilo vsaj eno klet, ki bi bila na razpolago za tako čiščenje in ki bi imela strokovno usposobljeno osobje in potrebne pripomočke. Sredstva za tako organizacijo bi se naj našla na primer v sreskih kmetijskih skladih. Najprimernejši čas za pošiljanje vina v sodih. Pri pošiljanju vina v sodih je predvsem upoštevati vremenske razmere z ozirom na temperaturo, potem za odpremo določeno vino in pa razdaljo. Najugodnejši čas za pošiljanje vina je takrat, kadar je zunanja temperatura enaka ali vsaj bliž-na temperaturi kleti. Takrat imajo toplotne razmere na vino najmanje ali pa nič vpliva in vino dospe na naslovno mesto v dobrem stanju. Visoka temperatura ima za posledico, da lahko postanejo obroči ohlapni, da sodi puščajo in to tim bolj, čim topleje je. Sodi niso več polni, nastaja nevarnost cika ih to tim bolj, čim dalje časa je vino na potu. Če pa pošiljamo vino v zelo mrzlem času, tedaj vino največkrat postane motno in sicer vsled izločenja vinskega kamna in drugih snovi v vinu nahajajoča se voda. Vsled tega lahko nastanejo neprijetnosti med kupcem in prodajalcem. Specijalna delavnica za kontrolne blagajne, pisalne in računske stroje Boris II« Simandl Ljubljana, Kolodvorska ul. II Telaf. 24-37 Cene konkurenčne! Delo zajamčeno! Za daljše transporte so žlahtna in dozorela vina bolj občutljiva kot mlajša vina, ki še niso povsetn razvita. Z ozirom na vse to se naj večje količine vina in na večje razdalje pošiljajo pomladi ali v jeseni, ko so toplotne razmere najugodneje. Poleti in pozimi pa pošiljamo vina na večje razdalje samo izjemoma, pri čemer je podvzeti vse varnostne mere. Te obstoje v tem, da obdamo sod s slabimi prevajalci toplote, kakor na primer, da ga vsestransko pokrijemo s slamo, z lesno volno ali s senom in obšijemo s tkanino (vrečevi-no), ali da ga postavimo v večji sod in ves prazen prostor zamašiitno s prej navedenimi snovmi ali ž šoto. Tako napraviti je priporočljivo tudi tam, kjer se večkrat dogaja kraja vina iz sodov. Vprašanja in odgovori Vprašanje R. P. v P. Nekateri de- vajo sod na pipo oziroma ga nastavijo, da vdarijo v sod na pol odprto pipo. pilko pa pred tem odmašijo; večina naših vinogradnikov in gostilničarjev pa opravi to delo tako, da pilko v sod prej močno "abijejo. Kateri način je najboljši? Kako pravilno nastavim sod vina ali jabolčnika in kake pipe naj uporabljam? Odgovor: Preden sod nastavimo, okolje čepa in pilke dobro« očistimo. Ce je namesto lesenega čepa čep iz plutovine (zamašek), n. pr. v sodih, v katerih hranimo buteljčno vino, zamašek prej nekoliko izrežemo, da na ta način najbolje odstranimo vso nesnago odnosno morebitno plesno-bo. Pipo nekoliko odpremo, da se v njej nahajajoči se zrak pri tam, ko zabijamo pipo v čepno luknjo, lahko uide pri pipi, drugače udari zrak nazaj v sod in vino prenaša z drož-mi in ga skali. Tudi pilko (veho) soda moramo iz istega vzroka poprej odmašiti. Nastavljanje samo so mora izvršiti hitro, za kar treba posebne spretnosti. Leseni čep zrahljamo s previdnimi udarci in v hipu, ko je čep, ki ga držimo z levo roko, zrahljan in odstranjen, tedaj z največjo hitrostjo vrinemo na pol odprto pipo in previdno zabijemo v čepno luknjo, da steče čim manj vina v podstavno banjo ali škafič. Ker se pri nastavljanju soda vino vedno nekoliko vznemiri, nastavimo sod vsaj 12—24 ur prej, predno mislimo vino stekati v buteljke. Če je vino »na pipi«, uporabljamo vedno le lesene pipe, ki so največkrat iz slive ali iz akacije. Medene pipe ne smejo biti dalje časa v dotiki z vinom. sicer se prevlečejo z. zelenim volkom (Griinspan), ki je hud strup; medene pipe se uporabljajo le za kratkotrajno pretakanje vina. Pipe iz medi pritrjamo vedno le z lesenim batom (keček), da med ne poči odnosno, da se pipa ne poškoduje ING. ARCH. DUŠANA ŠANTEL: Naša gostilniška soba Naše gostilniške sobe, ki se jih razen ljubiteljev dobre kapljice poslužujejo tudi turisti in zaključene družbe, nas, s svojo ureditvijo skoro brez izjeme razočarajo. Tudi če so v obokanih prostorih ter opremljene z lesenim opažem in kmečko pečjo, so odbijajoče, hladne in puste. Vzroka temu vtisu ne smemo iskati v pomanjkanju sredstev, ker tudi z malim denarjem je mogoče sobe lično opremiti, temveč v pomanjkanju smisla za smotreno in okusno ureditev, ki je pa vzorno mogoča le s sodelovanjem strokovnjaka - arhitekta. Res — kolikor je ljudi, toliko je okusov. Vendar je mogoče podati nekaj misli, ob katerih naj bi se ustavili gostilniški lastniki, predno se odločijo za novo ureditev ali preureditev svojih prostorov. Sebe za goste se razlikujejo med seboj le po velikosti, obliki in opremi, ne pa po pripravi, ker velja povsod isto načelo, da je treba gostu čimbolj ustreči. Vseeno je, ali so sobe majhne ali prostrane, moderno ali stilno opremljene; vedno moramo paziti, da so prikupne, domače, čedne in zračne, saj zlasti na deželi mnogim nadomeščajo tudi dom. — Važna je razdelitev klopi, miz in sto -Idr, katerih namestitev naj bo v skladu z nagnenji publike. Računa se 0.70 do 0.90 cm2 prostora na osebo. Praviloma ne vporabljamo dolgih mii. temveč za 4, 6 do 8 oseb, ki so iste višine, da se v slučaju potrebe lahko primaknejo druga k drugi. Viasih so primernejše okrogle mize. Z namestitvijo pohištva so že odrejena prometna pota, t. j. dostop do bifeja, izhoda itd. Radi zračenja ne pozabimo, da morajo biti prostori dovolj visoki in ventilatorji pravilno nameščeni, v kolikor je umetno zračenje potrebno. Mrzel, svež zrak se sme dovajati najnižje v višini 2 m in v smeri proti stropu, da se najprej pomeša s toplim zrakom in da publika ne čuti vetra. Dovajanje mrzlega zraka pri tleh je neugodno za v bliži- ni sedeče, ker jim piha pod noge. Obnova zraka se ne računa po velikosti prostora, temveč po številu obiskovalcev in luči (ako ni vporabljena električna luč). — Za stene in tla se vporablja le trajen, lahko čistljiv materijal. Praktično je, če stene obložimo z lesom, ali pobarvamo do zmerne višine z oljnato barvo (manj ugodno, rajše ne), ker je navadno slikanje potrebno vsakoletne obnove. Oblaga se do prsne višine ali do glave; višja obloga učinkuje pretežko in neprijetno. V navadi je, da se lesena obloga izdela iz pokončno postavljenih desk, kar vpliva dokaj dolgočasno. Morda ne bi škodilo; če bi enkrat poskusili s kako zanimivejšo vodoravno ali poševno delitvijo, za katero najdemo bogatih idej v naši narodni umetnosti. — Tla so v večini gostiln iz močnih (3—3.5 cm) ne preširokih deščic, ki se jih riba ali napaja z gorkim lanenim oljem. Zelo priporočljiva, čeprav dražja, pač pa mnogo snažnejša in trajna so z linolejem prevlečena tla, ki so žal v naših gostilnah še popolnoma tuja. Ker se dobi linolej v poljubni barvi, ž njim še celo povzdignemo vtis prostora. — Okna napravimo čim večja, da dobimo solnčne in zračne prostore. Opremimo jih z žaluzijami radi poletne vročine, znotraj pa z lahnimi zastori, ki dajejo prostorom nastro-jenje. Zlasti za zastore v podeželskih gostilnah in v sobah starih hiš je primernejša od puste bele kotenine cenena svila in prikupnejši črtasti, pikasti in rožasti perkal. — Glede umetne razsvetljave velja vedno načelo, da mora biti enakomerno porazdeljena. Zato uporabimo raje več majhnih luči kakor eno veliko. Ako hočemo biti ekonomični, jih ne smemo namestiti previsoko, ker svetloba pojema s kvadratom razdalje. Posebno važna sta še pri urejevanju gostilnišikh sob izbira barv in enotnost v stilu. Tu se greši največ, ker še ni prodrlo spoznanje, da je zato potrebno sodelovanje strokovnjaka kakor n. pr. pri izbiri obleke ali klobuka. Tako za moderne kakor stilno opremljene prostore je treba pofinjenega okusa, znanja in itven-cije, kar ni vsakemu dano. Ni vse moderno, kar je enostavno, še manj pa je vse okusno, kar je »moderno«. Tudi niso naši »nageljčki« in »srca« edini narodni motivi, kakršno mnenje splošno prevladuje, ampak je naša folklora bogata še drugih motivov — samo malo je takih, ki poznajo njene zakladnice. Zato smo meščani vedno znova razočarani, ko prihajamo na deželo z željo, da bi se okrepčali v kakem pristnem domačem kotičku. Če pogledamo okrog sebe, se moramo pasti na brezizrazitih nemških »sodobnih« stenskih vzorcih ali tirolskih ogradah, na vrtnem cvetju v neokusnih »modernih« vazah, namesto poljskem cvetju v domači keramiki, in na okenskih zastorih nas bodejo diletantski vzorci, posneti iz tujih revij namesto iz naših narodnih peč. Ali ni škoda naše zdrave pameti in srca, da bi morala podleči brezvestnim modernim »šla-gerjem«, ki tako zastrupljajo vse sloje našega naroda? — Dokažimo tudi z ureditvijo naših gostilniških sob, da poznamo sodobne arhitektonske zahteve, a vdahnimo jim našo dušo! Iz Maribora črez Sušak in Dubrovnik na Cetinje (Nekaj potnih vtisov.) Bilo je v soboto 13. aprila (nesrečen datum), ko sva z ženo nabasala kovčege in denarnico ter kupila pri »Putniku« vozne karte, kjer so nam dali tudi ljubezniva navodila za potovanje. Pred odhodom pa sva se še poslovila od prijateljev in prijateljic. Jaz sem se poslovil samo od prijateljev. Vsi pa so nama želeli srečno »rajžo«. Kot skrbni občinski oče sem s težkim srcem »špricai« občinsko sejo in sem zato mestnega župana g. dr. Lipolda poprosil, naj zaenkrat izpelje sejo mestnega sveta brez težav in brez mojega sodelovanja. Potolažil pa 'me je tudi moj prijatelj Joža in mi obljubil, da bo vse uredil. Pivovarna in žganjarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 - Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO NM»Bliil KVAUTtTt ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d. * Vožnja iz Maribora do Sušaka. V kupeju brzovlaka sem se znašel v družbi nekega zdravnika z nekdanjega cesarskega Dunaja in v družbi nekega tovarnarja Čeha. Pozneje se nam je pridružil še neki direktor deželne zavarovalnice iz Solnograda. Da ne pozabim omeniti, potovala je z nama boljša zakonska polovica omenjenega dunajskega zdravnika. In pa moja boljša polovica seveda. Vsa ta pisana družba v našem kupeju je prvič potovala v Dubrovnik. Sram me je bilo sicer, da se kot domačin prvič vozim v Dubrovnik, čeprav imam na grbi že štiri križe. Vožnja je vsem zelo ugajala. Moji sopotniki so vzhičeni opazovali lepoto naših krajev in z občudovanjem vzklikali nad naravnimi čudeži. Ko smo se peljali proti Sušaku, se je med postajama Vrata-Fužine v višini 900 m odprla pred nami krasna panorama. Zagledali smo morje, sinje morje. Pred postajo Sušak so me sopotniki prosili naj bi ostali vso vožnjo skupno in naj bi bil njihov tolmač. To že ljo sva jim z ženo izpolnila. Tako nas je ostalo pol ducata. Pri dalmatincu pa smo se spoprijateljili in še bolj združili. #.Ko smo na Sušaku izstopili, je bilo vreme mirno in lepo. Imeli smo nekaj časa in ogledali smo si mesto. Povzpeli smo se tudi na Trsat. Ob tej priliki sem svojim spremljevalcem pripovedoval pravljico o prikazovanju in selitvi trsatske Matere Božje. Ko sem jim tolmačil krivično »bodečo« žično mejo, k6 sem jim tolmačil grenko usodo našega naroda, se je približevala ura odhoda. Preden smo prišli do pristanišča, se je med viharjem vlil dež. Našemu dvornemu svetniku z Dunaja je obrnilo in zlomilo dežnik. Do kože mokri smo dospeli do ladje, ki nas pa ni hotela, sprejeti v svoje zavetje. Vstopiti nismo smeli zaradi viharja. Pred tremi leti se je bila namreč ob takem vremenu na tem mestu zgodila huda nesreča. Napotili so nas v drugo pristanišče, kjer je morje globokejše in ni vihar povzročal nobene nevarnosti. Vkljub nevolji smo v dežju in viharju odšli peš do drugega pomola v bližini italijanske meje, tik ob no- vi naši carinski palači, ki jo je lani dogradil naš vrli ljubljanski inženjer Dedek. Vkrcali smo se na ladjo »Ka- radžordže«. Sirena je zatulila. »Ka-radžordže« se je zazibal. Na ladji »Karadžordže« je prostora za 800 potnikov. Na razpolago je potnikom 105 kabin. Na Sušaku se nas je vkrcalo nad 300. »Karadžordže« je last »Jadranske plovidbe« na Sušaku, ki razpolaga s 60 večjimi in manjšimi ladjami. Potovanje je bilo prav udobno. Cene v II. razredu so primerne in približno podobne cenam prehrane pri mariborskem »Orlu«. Brivec računa za britje samo 1 Din več od našega Gjurina v Mariboru. (Dalje prih.) POPRAVEK. V inseratu g- Pau-schin Alojzija, trgovca v Ljubljani, se je vrinila tiskovna pomota, da je tiskano po najvišji mesto po n a j -nižji cenL Napako, ki je očividna tiskovna pomota, so si cenj. čitatelji gotovo sami popravili. Alojz Pauschin Ljubljana - Wolfova ul. 6 Telefon 31-96 nudi iz svoje velike zaloge stekla in porcelana nabavo vsakovrstne posode za restavracije in gostilne po najnižji ceni — Velika je tudi izbira cenenih jedilnih, kavnih ter čajnih garnitur — — Kozarci za vkuhava nje sadja — Prevzema razna steklarska dela Za mal d’fiar|a dost’ muzkel Plošče, gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTR0T0N