St. 59. V Trstu, v soboto 24. julija 1886. Tečaj XI. 
fi 
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. 
1» M«, 
• BDINOST« zishaia i krat na ted°n vsako trtic m titttt o »Mudna. Gena za vse 
«to prilogo Tiri . za polu leta 3 si. 50kr„ za fotrt leut 1 gl. T5 kr. — Sama prl-
ogasane 4 gl. BO kr «a celo leto. — Ponainezne Ir.^vilke . iuiv»|o Dri opravniltvu 
n Tt'atikau v Trttt po & kr.. v tltrloi in v Ajdovščini no *% <r - tiarotmtnt. rekla-
macije .n inanrAt« nrnjntna Opravalitv«, vit Ttrrmti, »Ntva tlakama• 
Val datttt a« pošiljajo Urtdtlitvi »vit Ttrra.itt» »NuoVii Tlpogrnlla;« v»nk mora biti 
frankiran. Rokopisi D*er nonehne vrodnoati ae ne vračajo. — Inttrali (razne vrate n&sua-
mlH in poalanice) te zaraSunijo po pogodbi — prav c«n6; pri kratkih oglasih z drobnimi 
Črkami a» nlaftnie za vsako besedo 2 kr 
Dušni proletarijat. 
(Dalj*.) 
V praškej »Politiki* sem bral, 
da prinaša zadnji zvezek »Budapegti 
"Zzemle« članek iz roke naučnega mi-
nistra Avgusta Treforta, v kojem raz-
klada svoje nazore o prašanju Raoul 
Frarj-a glede poduČevanja klasičnih 
jezikov na srednjih šolah. Mej drugim 
pravi: »Studiranje kulture starih na-
rodov nam je koristno, ali Inaša na-
loga ni povrnoti se na stališče, v ko-
jem so se nahajali Grki in Rimci. 
Slabo umeje, kdor meni, da ni mo-
goče dospeti do višje stopinje kulture 
brez klasičnih jezikov in samo s po-
močjo novih literatur.« Minister pravi 
dalje, da je Frary-jevo prašanje na 
Ogerskem uže rešeno, kor tamkaj 
lahko pohaja vsako fakulteto na vse-
učilišču tudi kdor se ie šolal na re-
alkah, da le poprej izvrši izpit iz la-
tinskega jezika. Da se to omogoči, 
obeČa, da se na realkah na Ogerskem 
ustanove posebne stolice za latinski 
jezik, v katerih se bode vsakdo lahko 
učil tega jezika. 
• Marsikdo ne smatra za umestno, 
da se mladina dolzih osem let trapi 
in muči z učenjem jezikov, koji jej 
niso v javnem živenju skoraj od ni-
kake koristi, osobito pa s teško 
grščino, koja se tudi v znanostnih za-
devah malo rabi, v tem ko latinščina 
v medicinskih, botaničnih in dr. kui-
gah svoje mesto ima. Da je grški je-
zik lep in eden najpopolnejših glede 
glasov in oblik, to vsakdo ve; z 
grščino lahko se izrazi reč, delo ali 
dejanje tako na kratko in tako lepo, 
da gotovo n* tako v nobenem drugem 
modernem jeziku, koji se morajo po-
služevati dolzih opisovanj, da izrazijo 
to, kar je stari Grk izrazil z jednim 
PODLISTEK. 
Koledovanje pri nas in drugod. 
(Dalje;. 
Drugje se po ceikveni bogoslužb' zbere 
• bratovstvo«, t. j. cerkovnik, strež tj i in 
pevci (na koru) pri svojem starešinu, ter 
gredo potem v družbi z naborno pnšico 
po vseh hišah. Pr»d vsako hišo z ikličejo. 
sči doma, doma. pane tjospodariu, Ći možno 
vam koledovaty« fsle li doma gospodar in 
je ii T.UII mo«oće koledovati)? Znotraj se 
navadno odgovori: »Možno, možno, pro-
symo !• Mladeniči pohajajo po koleduvanju 
z godbo, toda le po hišah, kjer so dekleta, 
ki potem z njimi plešejo, od katerih zi-
htevajo tudi darov. — Drugje vodi koled-
nike cerkveni strežaj s križem, s prejo 
ovitim; za njim gie nosilec moši j čka, ki 
zbira darove, in pa »berezaa, ki zna naj-
lepše pe«-ni prepevali. Večli del pohajajo, 
kakor reden«-, koledovat uže na sveti ve-
čer, t^r si zhero najpoprej moŠnjičkonosca, 
in — da hi jim ta ničesar ukrasti ue mo-
gel — tudi kont.olorji (nadzornika), ki 
nosi za njim močno gorjačo ter dela na 
njo zareze, kolikor dobe kje krajcarjev. 
Oi njih pete pesmi so navadne cerkvene 
pesur, ki si j h je s tem načinom ljudstvo 
osvojilo. E ia od njih se začenja: 
»Novaj i ra hi 
Svitu 8i sjavila 
De patina čista 
Syna porodila.« 
samim aoristom ali drugo obliko. Ali 
radi tega ni še potreba tega jezika, 
ker enakih oblik imamo tudi v mo-
dernih jezikih in osobito bogati so 
slovanski jeziki. 
Učiti se je grščine, poreče kdo, 
radi terminologije, ki je ponajveč iz 
grškega jezika vzeta. 
Res je tudi to, ali, da se razume 
kak grški terminologični izraz, ni 
vendar treba se mučiti šest dolzih 
let; premetavati Curtuis-ove grške 
slovnice, prevajati Schenkel-novih vadb, 
prebirati njegov slovar, brusiti si mož-
gane z Demonstenom in Sofoklom in 
v mukah preživeti dolg čas učenja. 
Vseh jeden predmet enako ne zanima 
in kar je temu učencu lahko umevno, 
to je njegovemu součencu težko in 
neumljivo; potem pa stroga profesor-
jeva roka, ki pedantno in osorno kla-
sificuje ter učenca od učenja skoraj 
odganja. Gotovo bi bilo boljše, ako 
bi nekoji profesorji v strogosti neko-
liko ponehali, osobito glede mrtvih 
jezikov, ki skoraj nobenemu v javnem 
živenju ne rabijo, — no pa kakor so 
pogostoma godi, vsak svojo trdili in 
svojemu predmetu prednost dajali tako, 
da na zadnje ubogi dijak skoraj no 
ve, koga bi v prvej vrsti posluša' in 
komu dal prav. Vsem mu je skoraj 
nemožno, ker je z predmeti preob-
ložen. 
Da se grški izrazi v terminolo-
giji razumejo, zadostovalo bi nekoliko 
ur grščine, začenši v V. razredu. 
Dobro bi bilo grščino nekoliko sti— 
snoti in uvesti rajši kak drug mode-
rni jezik in pomnožiti poduk v dru-
zih koristnejših predmetih. To so si-
cer naše zasobne misli, katerih ne 
bode minister Gautsch bral in se po 
njih tudi ne ravnal, ampak delal bode, 
(Nekaj novega, se svetu dn«s zgodi, 
devica prečista mu sinka porodi). 
Potem se nadaljuje z opevanjem sv. 
treh modrih v Betlehemu, o HerodeŽu, ki 
je »ukazal žandarjem zemljo s plundro-
vati« (opleniti), ter povzročil, da je pobeg-
nil gojitelj deteta, sv. Jožef, v E,'ipt. Ko-
nec se glasi: 
»Mi sedaj na 1 vse 
Dneva vesel'mo ne 
Ter rojstvu njegov'mu 
Nizko oklenimo se. 
Da bi izvolil 
Nam srečen vek dati 
In po smrti ž njiin 
V nebu kraljevati; 
O bodite zdravit 
Voščlo: »hodite zdravi!« izreka se 
vsikdar na koncu koledovanja, enako na-
šim slovenskim kolednikom. — Fantje 
doiie za to nekaj krajcarjev, ter se za nje 
lepo zahvalijo. Ker je p* takih kolednikov 
po več tolp, tedaj se te, ako slučajno sku-
paj pridejo, tudi večkrat stepo za darove, 
katere hote drug drugemu vzeti. — Pri 
nas se kaj tikšneg* primeri najrajŠe o 
Florijanovem, ko tako zvani »Florjanovci«, 
t. j. sežigalci blagoslovljenega lesa na 
večer pred tem praznikom, dobe v odmeno 
za to od gospodinje podtaknena kokošja 
jajca, s klobaso povrh, katere rahle reči 
skuša napadnik najpoprej v roke dob'ti 
in uničiti,— 
Po poludnevu prvega praznika pi za-
čnejo (ori Rusinih/ kolelovati odrastli 
strežniki j ri cerkvi. Koso šil poprej k ve-
černicim, izposodijo si v cerkvi križe in 
zvončke, ter Škrinj'ce za denar, katere za« 
pečati gospod župuik tako, da se denarji 
kakor mu svetujo vplivnejše osobe in 
skušnja. 
želeti bi pred vsem bilo, da se 
v srednje Sole uvedejo deželni jeziki. 
Naš mili slovenski jezik je tudi tu, 
in bode še dalje lezel polževo pot v 
gimnazije in realke, kajti nemški go-
spodi se zdi prekmeČk in ne zadosti 
razvit in očejen, da bi se mogli v njem 
stari klasiki razlagati in prevajati.*) Ne 
pomisli pa slavna vlada, da v sloven-
skej deželi nemški kot učni jezik na-
predek in omiko zavira, ker na pod-
lagi materinega jezika človek vso dru-
gačno omiko zadobi od one, ki jo 
pridobi v šolah s tujim jezikom. Ali 
predaleč bi zašli, ako bi hoteli tarnati 
uad krivico, ki se nam tudi v tem 
obziru godi, in boljše, da zdaj še 
molčimo. — ČJus uže popravi krivice. 
Predaleč smo na vsak način za-
šli, ker nameravali smo govoriti o 
duševnem proletarjatu, zašli pa na 
preustrojo šol. Od kar je zasedel mi-
nisterski stol nauka baron Gautsch, 
dobili smo v Avstriji v kratkem času 
toliko preustrojb, kakor nikoli poprej. 
Nova metla dobro mete. Novi mini-
ster hoče vso prenoviti in preosnovati, 
skoraj vse staro zavreči in novo uve-
sti. Sedaj se peča s preusnovo učite-
ljišč, ki so dosedaj bile bolj začasne 
in gotovo niso odgovarjale popolnoma 
namenu, kojega so si stavili njihovi 
ustanovitelji Po novej uredbi bodo 
neki še bolj strogo, kar bode bolj 
ugajalo omiki učiteljev, od katerih je 
odvisna tudi narodna omika. Ako se 
pa šole drugače urede, urediti bi se 
morale drugačno i plače; po nokem 
•) In vendar je slovanski jezik vsem naj-
bolj podoben grškemu jeziku t«r ima z njim 
iste oblike take, da ga slovati more pravo u-
meti, vsi drugi narodi so zgubili njim neum-
umljivi aorist, imperfekt it le Slovan ima 
vse to. Ured. 
ne morejo ven jemati. Potem si najinejo 
dva igralca na gopli ln dva mehonosca, da 
bi nosila nab-ane darov« za njimi. Ko-
ledovati začnejo navadno pri svojem duš-
nem pastirju, kateri jih pokliče potem na-
vadno k sebi v sobo. Pa se ra/.dele na 
dve trumi, od katerih ena ide koledovat 
na gornji, a druga na doljnji konec vasi, 
in od teh, ako je vas precej velika, se 
razdeli Še zopet v manjše skupine, da bi 
bili s kole lova njem poprej gotovi. Kole-
dujejo pak tako kot njih mlajši tovariši, 
vpostavljaje se pi h'šah pol okno, ki je 
kje v sred i hišne sobe. Ko so uže odpeli, stopi 
venkaj gospoda?, ter jim poda skledo ko-
ruze z besedami: »Prosim za koledovanje« 
(ptošu na koliduj a otii sprejemajo dar, h 
kateremu pridoda gospodar obično Še ne-
koliko novcev, olgovori: »Krasno fajno 
dzmkuiemo! aby?te taki szesni ta vel eni 
per p.inamy, pered hromadarr.y, jik cez 
dar bozyj poised namy« (prelepo se zahva 
Ijujemo, da bi bili tako srečni in veliki 
pred gospodom na dan zbirališča, kot je 
ta dar božji pred nami). 
Ko pa dospejo pred hišo katerega od 
teh »cerkvenih bratov«, kakor se imenujejo, 
združijo se obično vse skupine v eno in 
koledujejo pod njegovimi okni kakor drugje. 
Brat. tu stanuvajoČ, ločil se je že nekaj 
hipov poprej o t njih. t»*r Šel domu pripra-
vit potrebno za njih prihod. In podavši 
jim zrna, poprosi jih, naj vnidejo (v sobo). 
Tam jih posadi za mizo, da jim jedi in 
I pijače in ko postavi gospodinja na mizo 
kašo z mlekom, kar pomenja, da je kole-
dovanje končano, zapojo gospodarju ko-
lednico : 
»Zdrav nam bodi eospodar, 
zdravje ljubi Bog I 
zboljšati, — zavreči učiteljice na 
deških šolah itd. 
Na učiteljskem polju ni sicer še 
takega proletarjata, kakor mej drugimi 
iz gimnazije in realke prišedšimi mla-
deniči, ker so učiteljske plačo prime-
roma z profesorskimi, zdravniškimi itd. 
le majhne, radi česa mladina sili le 
bolj v srednje šole, gimnazijo in re-
alko, in manj na učiteljišča. Profe-
sorske in druge službe, ki se lahko 
zasedejo le od onih mladeničev, ki so 
izvršili srednje šole, pa so dandanes 
skoraj povsod po Avstriji prepolne in 
od tod oni nesrečni proletarjat, od tod 
izvira tudi ideja novega naučnega mi-
nistra zabranjevati kolikor možno pre-
mnogobrojno pohajanje srednjih šol. 
(Konec prih.) 
POZIV 
k napravi Raitt\ky-jevega spomenika 
na Dunaji 
Po smrti nepozabijivega feldmaršala 
grofi Ridetzky ja pokazala se je berž 
splošna želja, postaviti na Duna|i dostojen 
spomenik temu slavnemu vojskovodji, pra-
vemu očetu svojih vojakov in po svoji zve-
stobi do dinastije in ljubezni do domovina 
vzglednemu patrijotu, kateri je bil v teku 
svojih 72 službenih let pod petimi vladarji 
v devetnajstih vojnah. 
Vojna, katera se je leto pozneje unela. 
neugodnost naslednjih let in mnogovrstne 
druge zapreke zadržale so spolnitev te 
Želje. O t leta do leta se krči število tistih, 
kateri so pod Radetzky-jein služili, boje-
vali se in kri prelivali; ne sme se torej 
dalje odnašati. Če hočejo Še ostali napravo 
tega spomenika dočakati. 
Z Najvišjim dovoljenjem prevzamem 
Jaz vodstvo tega početja, podpiran od 
od.seka, kateri obsega rarun mnogobroj-
nih tukaj hivajočih generalov iz Radetzky-
jeve Šole tudi zastopnike različnih krogov. 
Sam eden tistih, kateri so pod Ra-
dezky-jem prejeli krst v ognji, obračam 
se na svoje vojne tovariše iz one dobe z 
vabilom, pripomagati v ta namen. 
Gospodinja, ti Semenčka 
Na preddvoru hram ti zida se 
In na tem hramu — je sokol sedel, 
Oj sedel, sedel — daleč gledal. 
Ter videl je — kjer je širo polje; 
Na tem širem p lju — je plužen o-al 
In za plugom — sam Kristus hodil. 
A mati božja — tje jed nosila. 
Jedila nosila — ter sina prosila: 
Oh, orji moj sin — po njivi prav rahlo, 
Di zasejemo — jaro pšenico, 
Jaro pšenico — enosteblično. 
Pa jo požanjemo — to jaro pŠ9nicr, 
Jaro pšenico — lepo rumeno 
In vrh pokrijemo — se sivim sokolom. 
Sivim sokolom — s tem gospodaijem, 
Tem no8po larjetn — gospodom Semenčkoui 
Hoj za besedo to — da si nam zdrav vedno, 
Ostani nam zdrava — tud' ti, gospodinja, 
Žena Semenčka 1» 
Slednja od teh kolednic naj se uže 
poje komur toli, konča se z voščilom srtfie 
in blagostanja, od katerih n tjkraiši je : 
»Mi vam voščimo — srečo in zdravje vse, 
Srečo in zdravje — in kar š* treba je, 
Ob Času ko m!ade — se nov'ga leta di.i, 
Novega leta dni — da srečni vsi b'li, 
Po njih oblauodarjeni — šj dolgo živeli I 
Oh bodite nam zdravi!« 
Potem se lini uospodar spoštljivo z -
hvali, poljubi kiiž, kakor je uže pop>>) 
nred hišo storil, ter jim da nekoliko krai-
cirjev. Koledniki koledujejo navadno š-j 
gospodinji, ot'okom od najstarfiega do na,-
mlajftega. naposled še družini in drugim 
domačim posebe, ter sprejemajo od vsa-
kega dar. 
(Dalie.)