SLOVENSKI	p.— «««
, „	^r V Iiiii.....I 1	g \ I	se v tiskarni m pn
vred in v Mariboru s	^^ ^^ ^^ , „ , r
..... ,	gospodu Novak-u na
pošiljanjem na dom	velikem 1Q h_
za celo leto K 4.—	^^^	_	_ ^^^	^^^^^
■:= mM i! Ti mm 99 A 99
B ■ B B B ■ B B B B B B ^H B B
Naročnina se	^H ^H IB ™ ^H ^fl flfl ^H ^H ^H fl^H	^H ^H	se ne
H B	H^^H bih |B ^S ^H ■HB ^BjV
koroške BBj B B m V B B B B VB 5. List se B B BB — B BB BB ■ B BB
pošilja do odpovedi. ■ ■ ■ H g	B	BB BB ^^H B B	Od navadne vrstice,
B B B H B B	B B |H ^H	^H ^H ^^ če se natisne enkrat,
H^B _B	^^B ^L^^L
kovnega društva do-	^^^^	BB	^^^	"B	trikrat
bivajo list brez po-	t • j i • i j	i •	1	Inserati se sprejemajo
sebne naročnine.	LlSt IjUClstVU V pOUK 111 ZaDaVO.	do srede opoludne.
Štev. 43.
Volilno gibanje.
Dne 18. t. m. je bil v Ptuju shod zaupnih mož iz ptujskega, rogačkega, ormoškega, ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja, da se zjedinijo o kandidatu za kmetsko in peto skupino. Udeležencev je bilo blizu 70. Predsednikom shoda je bil izvoljen deželni poslanec dr. Jurtela. Volilci iz vseh okrajev so izražali svoja mnenja. Zjedinili so se nazadnje ter enoglasno proglasili kandidatom za kmetsko skupino dr. Miroslava Ploja, svetovalca pri c. kr. upravnem sodišču na Dunaju. Mož, prepričan katoličan in navdušen Slovenec, je znan zaradi svojih duševnih zmožnosti in svoje neutrudne marljivosti, saj se je povspel, komaj 38 let star že do časti dvornega svetnika, in prepričani smo, da bo svoje zmožnosti in svojo delavnost obračal sedaj predvsem slovenskim svojim volilcem v korist. Kandidat ni neznan v svojem volilnem okraju. Rojen Ljutomeržan, je preživel svoja dijaška prosta ieta v Ptuju in še sedaj prihaja vedno na oddih v te kraje, kjer ima v Murščaku in Zavrču lastna posestva. Volilci mu naj skažejo popolno zaupanje s tem, da ga enoglasno izvolijo poslancem one kmetske skupine, kojo je nekdaj tako slavno zastopal rajni Božidar Raič in za njim dr. Lavoslav Gregorec.
Pri razpravi o kandidatu za V. kurijo so vsi govorniki na zaupnem shodu priporočali zopetno izvolitev dosedanjega poslanca g. Josipa Zičkarja in shod je pritrdil govornikom. Mi smo dobili naslednje poročilo o tej stvari:
V Mariboru, dne 25. oktobra 1900.
»Na poziv političnega društva »Pozor« | so danes v Ptuju zbrani zaupni možje do-tičnih sodnijskih okrajev po kratki debati glede kandidata v V. volilni kuriji z večino glasov izrekli, da ni vzroka odstraniti dosedanjega zaslužnega poslanca te kurije in, da se naj gsp. Josip Žičkar zopet kandidira za V. kurijo.
Obenem se je naročilo društvenemu odboru, da to političnim društvom celega volilnega okraja naznani.«
Zraven izjav političnih društev, ki smo jih priobčili v zadnji številki in jih priobču-jemo v današnji, še dobivamo iz vseh okrajev tudi od naših vrlih dopisnikov poročila o kandidatu za V. kurijo. V kolikor nam prostor dopušča, jih bomo danes priobčili. Več poročil smo dobili iz Mozirja in okolice, ki nam pojasnujejo, kako se je vršil tamkaj dne 14. t. m. volilni shod, ki se ni izrekel za Zičkarja.
Iz Mozirja se i^m poroča: »Dne 14. oktobra ni bilo v mozirski čitalnici velikega shoda volilcev, ker jih je bilo vseh skupaj le 13; saj še načelnik čitalnični in drugi njeni udje in sosedje niso ničesar vedeli o tem shodu.
Kdo bo v V. kuriji izvoljen poslancem, bodo pokazale volitve, najbrž bo Žičkar v celi zgornji savinjski dolini izvoljen enoglasno. Bila bi pa tudi od vernega ljudstva grda ne-hvaležnost, ako bi tolikanj delavnega poslanca zavrglo«.
Iz Ljubnega v sav. dolini. »Čudne reči se godijo. Na Lukeževo sem bil v Mo-zirji na sejmu. Pravili so mi, da so ta trg
Tečaj XXXIV.
zadnjo nedeljo obiskali trije agitatorji iz Celja. Pa niso šli noter v trg, ampak so ostali, na njegovem koncu proti Celji. Tam so šli v gostilno in govorili za protikandidata Žič-karjevega. Poslušalcev je bilo okoli 100, ena ničla manj. Prosimo vas, agitatorji proti Zičkarju, oglasite se pri nas, da vas vidimo, čujemo in vam odgovarjamo. Pa ne tako skrivaj, ampak naznanite dan in uro in kraj svojih shodov!
Drugič so mi pravili, da zdaj pri nekaterih nedeljskih zborovalcih straši. Lani so namreč pri shodu zaradi ceste v Solčavo klicali: živio Žičkar! letos pa istega od-stavljajo od kandidature. Tisti »živio«-klici se vračajo, jih vznemirjajo in jim pravijo: »Res, Žičkar ni mogel veliko doseči zaradi nemške in češke obštrukcije, kakor noben poslanec, a v deželnem zboru se je moški potegoval za naš okraj!«
Tretjič so mi pravili, da je neki »veleposestnik«, ki ga pa v resnici nikjer ni, nekaj brzojavkal. To so lepe reči, da nastopajo sedaj naenkrat neznani nam veleposestniki v boju proti Žičkarju!
Molčal bi bil, a resnica se mi smili. Naj pa tudi svet izve, da mi gornjesavinjski flo-sarji ostanemo Zičkarjevi! Ko bomo prvič zopet plovili mimo Vidma, bomo zaklicali: »živio Žičkar, naš najdelavnejši poslanec!«
Od Planine. Nekaterniki nam torej odrivajo našega dosedanjega toli izvrstnega zastopnika g. Zičkarja. Prvič pravijo, je peta skupina za obrtnike. Žičkar pa ni obrtnik, in kot tak ne more zastopati obrtnikov.
Listek,
v
Črtice iz zgodovine našega naroda. 2. Značaj starih Slovanov.
Predno začnemo opisovati naših pra-dedov življenje, bode dobro nekaj izvedeti o njih značaju; kajti potem nam bode vsaka prikazen, ker iz značaja izvira, jasnejša, vsak čin bolje razložen.
Slehern človek ima na sebi nekaj posebnega, kar ga od vseh drugih razločuje; to so poteze v obrazu, stas, hoja, govor, pred vsem pa duševni znaki. Utegne se nagoditi, da sta si brata za oko in uho podobna kakor jajce jajcu, a dušnih lastnostij sta gotovo bolje različnih. Ta posebnost, ki jo ima vsak, mu pa tudi ostane, dokler živi. Kar trdimo o posameznem človeku, to se da do neke mere opazovati tudi na celi družini, na žlahti; posebno markantno pa se drug od drugega razločujejo rodovi. In tako se je tudi naš slovanski rod že v praveku od drugih rodov po posebnih mu lastnostih razločeval izrazito.
O telesnih posebnostih naših pradedov nam je znano pač le jako malo, ne več, kakor da so bili večinoma podolgovatih obrazov, svitlorjavih las in take brade ter veliki in
močni, torej orjaški ljudje, kakoršne nahajamo še danes med nami, kjer je slovanstvo ostalo kolikor toliko nepopačeno, pristno. Spominjamo, da ne gremo črez meje avstrijske, Slovencev v okraju ljutomerskem, v Savinjski dolini, po Kranjskem sploh, Cehov v Gani, Hrvatov v Dalmaciji, ki so vsi izmed vseh narodov naše mnogojezične države najvišje in najlepše rasti in najmočnejših kit.
Dokaj več nego o telesnih nam je znano o duševnih lastnostih naših pradedov. Vsi inorodni poročevalci tiste dobe nam enoglasno pravijo, da so Slovani bili mehke, nežne čudi, mirni, tihi, pohlevni in krotki. Posebno so ljubili prirodo, ki je njih nežnemu srcu bila neizčrpen vir najlepšega veselja; vsled tega jim je obdelovanje zemlje bilo najljubši opravek, kakor so se sploh najraje bavili z mirnim delom. Grudi, ki so se je bili enkrat lotili, so ostali zvesti, vlačuganje jim je bilo zoprno. Radi so se tudi pečali z obrtom in trgovino, v vseh svojih opravkih pa bili marljivi.
Boja niso iskali ter ga začenjali, kakor drugi narodi, brez potrebe, najsi je iz časti-lakomnosti ali bojevitosti, ampak mir jim je bil drag črez vse. Po orožje so segli le tedaj, kadar so bili k temu prisiljeni, bodisi da so morali meje, ker so jim postale pretesne, razmakniti, bodisi da so se, ki so svobodo
kaj ljubili, morali braniti napadalcev, po katerih jim je pretilo robstvo; verjeti tudi smemo, da niso ravno vsake krivice sovražnih sosedov voljno sprejeli; toda za gotovo vemo, da posebne vojne uredbe ali vojne ustave, kakoršno na pr. nahajamo pri starih Germanih in drugih bojevitih narodih, niso gleštali. Vendar pa so bili, kadar je postal boj neizogiben, hrabri, ljuti, sploh izvrstni boritelji; sovražniki so se jih hudo baU.
Nadalje so Slovani bili odkritosrčni in pošteni, brez zvitosti in goljufivosti, prav kakor otroci; tatvine niso poznali. Kar jih je pa nad vse sosedne narode povzdigovalo najvišje, to je bilo njih dobro, blago srce. Bolniki in ubožci so uživali pri njih posebno usmiljenost, starci visoko blagočastje.
Do tujcev so bili izvenredno uljudni in so sploh radi svoje človekoljubnosti sloveli; gostoljubnosti nikjer ni bilo tolike, kakor pri Slovanih. A ne le prijatelji so spoznavali njih predobro srce, tudi sovražnikom se je odprlo, kakor hitro je boj nehal; na slovanskega srca plemenitost so se sovražniki zanašali, in se niso varali, a varali so se žalibog mnogokrat plemenitniki sami.
Njih srce pa ni bilo le dobro, ampak tudi večinoma vedro; Slovani so radi bili veseli, in veselo je bilo med njimi bivati. Kaj ljubili so petje, godbo in ples, zlasti pe-
Drugič: Hribar se je umaknil Žičkarju pred tremi leti; spodobi se, da se zdaj Žičkar umakne Hribarju. Res je tako umovanje tu in tam nekatere napotilo, da so začeli premišljevati, ali bi volili Žičkarja ali ne. Ali ti razlogi so piškavi. Peta skupina ni samo za obrtnike, ampak je tudi za druge stanove, posebno tudi za kmeta. Katerega stanu pa je med štajarskimi Slovenci v najštevilnejši meri? Ne-li kmečkega? — Kateri stan pa je najbolj zanemarjen, če ne kmečki? Imajo res tudi obrtniki svoje težave. Ali večjih, kakor kmet, nima nihče. Obrtnik dobi za svoje delo vendar nekako plačilo, akoravno ne primerno. Med kmeti bi dobil obrtnik gotovo svoje primerno plačilo, ako bi mu bil zmožen plačati. Pa ta se vbija noč in dan, a leze čedalje bolj v dolgove. Sicer pa, ali zamore poznati težave obrtnikov samo obrtnik? Ne more jih poznati tudi akade-mično izobražen mož, ki med ljudstvom živi, ž njim trpi in se zanj žrtvuje? Se-li ni gospod Žičkar vselej potegoval za vsaki stan, kjer koli je bilo treba? — Ako bi moral vsak zastopnik v državnem zboru biti istega stanu, kakor njegovi volilci, potem bi kmečki volilci morah imeti za poslance same kmete. Potem bi se morala začeti stanovska politika med nami. Stan bi nastopal proti stanu. Tega pa mi kmetje ne zahtevamo; hočemo le take zastopnike, ki naše težnje poznajo, in se za nje tudi pošteno potegujejo. Da je pa gsp. Žičkar tak zastopnik, tega so prepričani vsi okraji, ki so ga volili v peti skupini 1. 1897. On je storil za nas toliko, kolikor sploh poslanec za svoje volilce storiti zamore. Njegovo prizadevanje, njegovo neumorno delovanje ga je pokazalo kot uzor-nega državnega poslanca. Zato ga hočemo zopet imeti za poslanca. Častitati si moramo, da imamo takega kandidata. Hočemo ga, ker ga imamo za najsposobnejšega. Kaj pa imamo zoper drugi razlog, da bi Žičkar moral odstopiti Hribarju na ljubo ? Saj ni bilo pred tremi leti nobene take pogodbe. Med seboj se gospoda nista tako pogodila; volilci pa tudi niso tako govorili: »zdaj Žičkar, prihodnjič Hribar.« In volili so z veliko večino Žičkarja. In zdaj, ko se je g. Žičkar pokazal tako izvrstnega zastopnika, zdaj bi se moral žrtvovati! Katoliški in zavedni Slovenec, kje bi bila tvoja hvaležnost, kje tvoja značajnost ?! Žičkar se ni spremenil v svojih nazorih in je spolnil v najobilnejši meri svojo nalogo kot poslanec. Torej le štajarski Slovenci bi se v teh treh letih toliko spremenili, da bi zavrgli svojega zvestega poslanca! To ni mogoče! Zato bomo volili zopet Žičkarja. On je značajen, neumorno delaven mož, na-
I rodnjak od nog do glave, požrtvovalen in kot * bivši poslanec toliko zaslužen, da bo še tudi za naprej nosil našo zastavo, na kateri je zapisano geslo: vse za vero, dom, cesarja, in da še se bo tudi zanaprej tako vrlo potegoval za naše slovenske [delavske stanove, ki volijo v peti kuriji, za kmeta, obrtnika in delavca«.
Iz Trbovelj nam pišejo: »Dne 21. t. m. popoludne je priredilo »Slovensko katoliško delavsko društvo« v Trbovljah javen shod, katerega je otvoril čast. gosp. ondotni župnik s pozdravom navzočih. Govoril je potem Gostinčar o vzrokih ljudske bede, dalje o državnozborski volitvi, pri kateri točki je pojasnil načelne točke posamnih kandidatov, ki nastopajo v tem volilnem okraju. Zborovalci so pritrdili kandidaturi g. Žičkarja. Raz-govarjalo se je tudi o splošni krščansko-so-cialni rudarski organizaciji, za kar so bili navzoči popolnoma vneti. Društveni tajnik je navduševal navzoče k vztrajni delavnosti in neustrašenosti napram nasprotnikom. Slabo vreme je sicer zadržalo marsikoga, da ni prišel na shod, kljub temu se je shod zvršil povoljno.
♦
* *
Mi smo za to številko izbrali le dopise iz spodnjih krajev dolenještajarske pete kurije. Za zgornje kraje prinašamo itak sklep zaupnega shoda v Ptuju, na katerem so bili zbrani volilci iz petih sodnijskih okrajev, iz ptujskega, rogačkega, ormožkega, ljutomerskega in gornjeradgonskega. Ob enem še lahko opomnimo izjav kozjanskega in slovenjegraš-kega političnega društva za Žičkarja, ki smo jih prinesli v zadnji številki.
Naj bo k tem za Žičkarja ugodnim poročilom še našemu uredništvu dovoljeno, povedati par besedi: Res je, da naš list toplo priporoča Žičkarjevo kandidaturo za peto skupino. Ne storimo pa tega, kakor smo sedaj že ponovno povedali, iz kakih strankarskih razlogov, ampak ker smo prepričani, da zahteva to od nas politična poštenost. Žičkar je bil doslej poslanec te kurije in je svoje poslanstvo marljivo in vestno izvrševal. Tega mu nihče ne more odrekati in mu v istini tudi nihče ne odreka. Celo načelni njegovi nasprotniki mu dajejo le dobro spričevalo. Ker pa je Žičkar doslej vzorno izvrševal svoje poslanske dolžnosti in ker še tudi naprej vstraja na starem programu šta-jarskih Slovencev pri kandidaturi za V. kurijo, katero je dosedaj zastopal, za to smatramo za svojo dolžnost, da krepko podpiramo njegovo kandidaturo. To smo izjavili takoj
vali so radi, vsi, moški in ženske. Po hiši in dvoru, po logu in polju se je od ranega jutra do trde noči razlegal slovanske pesmi glas. Niti zima, niti mraz, niti golota telesa, niti slaba hrana Slovanu ni mračila lica, vedno je bil dobre volje, dokler je bil na svoji dragi mu grudi varen.
Pa tudi v glavi našim pradedom ni manjkalo. Bili so bistrega uma, vsled tega vse kmalu zapopadali ter za vsako delo, dasi tudi novo, bili jako spretni.
Končno še hočemo omeniti, da so žene spoštovali kot prirejene jim družice in zakonsko zvestobo varovali strogo.
Kakor pa ni človeka, ki bi imel le dobre lastnosti, tako ga tudi ni rodu, ki bi ne bil brez peg. In tako so tudi naši pradedje imeli svoje slabosti. Kot prvo imenujemo neslož-nost. Preradi so odpirali svoja dobra srca tistemu vragu, ki seja prepir in razprtijo, ter čislali ono prilizavo uteho, ki sledi zmagi in osveti, više nego blagoslov, ki ga rodi sloga. Druga slaba lastnost naših pradedov pa je bila, da so vsled nekake krive ponižnosti vse, kar je bilo tujega, čislali nad svoje in sprejemali slastno. Tuj človek, tuja šega njim je bilo več od domačega. Tujcu se je izkazovala pretirana gostoljubnost, njemu se je verjelo in zaupalo bolje nego domačinu; tuje šege in navade so se posnemale, istotako tuj jezik,
domače pa se je potiskalo v kot. Tretji greh naših pradedov je bil brezskrbnost, lahko-živnost, da ne rečemo lahkomiselnost; skrbelo in živelo se je od danes do jutri. Preteča nevarnost se ni uvaževala, dokler je bila še majhna; še-le če je vzrastla nad glavo, se je začelo misliti, kako bo treba se ji ustaviti; seveda je mnogokrat bilo prepozno. Tudi se je kaj rado veseljačilo; iskali so se zato razni povodi, zlasti pa tedaj ni bilo mere, kadar je bil tujec v hiši.
Ali ne čutimo živo navedenih treh zlih lastnostij v našem rodu še danes? Koliko so nam že škodovale, koliko še bodo!
3. Jezik.
Kakor smo že gori rekli, so stari Slovani govorili en jezik. Kakšen je ta bil, to se natanko ne ve, ker iz te dobe nimamo pisanega spomenika. Najstarejši vzorci, ki je gleštamo, nam kažejo jezik 10. ozir. 11. stoletja torej dobe, ko je velik del Slovanov že bival daleč od pradomovine in jezik teh od govorice onih, ki so ostali doma ali bliže doma, se bil že {nekoliko razdaljil. Vendar se da prvotni jezik vsaj približno sestaviti, ako se iz najstarejših spomenikov slovanskih raz-rečij posname to, kar imajo skupnega. Tega dela nam doslej še sicer ni opravil nikdo,
po celjskem zaupnem shodu in to smo dosedaj tudi v vsakem listu ponavljali. Naše počenjanje torej ni perfidno, ni nepošteno, ni zahrbtno, ampak premišljeno, dostojno in javno. Vsak ve, za koga se mi potegujemo in zakaj.
In tudi to nam mora vsak trezen politik pripoznati, da če delamo res tudi z navdušenjem za Žičkarja, vendar pa vedno stvarno in brez strasti. Vestno se ogibljemo vsega, kar bi moglo dati povod h kaki načelni neslogi na Štajarskem. Mi imamo vedno pred očmi slogo štajarskih Slovencev. Ako se ločimo, trpele bodo le naše narodne pravice in omajale se le naše slovenske postojanke. Nad neslogo veselili bi se samo spodnješta-jarski Nemci in nemškutarji. Seveda mi ne moremo svojih katoliških načel darovati tudi slogi in jih nikdar ne bomo. Toda mi smo mnenja, da še to dosedaj ni bilo potrebno. Na Štajarskem naši vodilni politiki dosedaj še vedno pripoznavajo veljavnost in potrebo katoliških načel tudi v politiki. Vemo, da marsikaterega štajarskega katoličana vznemirja pisava nekaterih izvenštajarskih listov, v katerih štajarski dopisniki na ne-čuven način psujejo našo duhovščino in v katerih se očitno delo na razkol štajarskih Slovencev v katoliško in liberalno (stranko. Toda tolažimo se z istinitim dejstvom, da imajo naši najuplivnejši posvetni politiki pri tem počenjanju popolnoma čiste roke in da še se ta strankarska gonja na Štajarskem ni pojavila v politični javnosti. Kakor hitro pa bi se to zgodilo, bomo tudi mi na svojem mestu za odločen odpor. Omenjeni dopisniki so le ljudje, ki še se ne zavedajo daleko-sežnih posledic svojih besed.
Da smo to izjavili, potrebno se nam je zdelo tudi z ozirom na naše v sedanji volilni dobi toli marljive dopisnike. Mnogi najdejo svoje dopise pristrižene ali pa jih sploh ne najdejo. Naj se ne hudujejo radi tega nad nami, storili smo vse to iz dobrih razlogov, katere smo pojasnili v prejšnjem odstavku. Tudi Hribarjeve osebe in imena se ogibljemo kolikor mogoče, ker še nismo dali slovesa upanju, da gsp. D. Hribar ne sprejme kandidature nasproti Žičkarju, posebno sedaj ne, ko vidi, da nekateri brezvestni ljudje v izvenštajarskih listih tako očito zlorabljajo njegovo osebo in ime v liberalno-strankarske namene. Ako pa ostane Hribar Žičkarjev protikandidat in ne zavrne neprikrito napo-minane pisave v izvenštajarskih listih, potem pa se gotovo ne bo čudil niti on niti kdo drugi, da se tudi mi bavimo natančneje ž njim in njegovim milieujem. Svoje dopisnike pa prosimo, naj nam nadalje še ostanejo
a ni dvoma, da ne bo več dolgo čakati. Koliko pa iz slovanskih razrečij, ki se govore, lahko na kakovost skupnega jezika sklepamo sami, bil je na besedah in oblikah bogat, čvrst, gibek in blagoglasen. Seveda se ta jezik ni govoril po vsej slovanski zemlji popolnoma enako. Saj se na pr. naša slovenščina celo v vsaki vasi zavija nekoliko drugače. Tako se je tudi stara slovanščina govorila v raznih narečjih in prav gotovo že koncem 5. stoletja v vseh teh, iz kojih so se razvile ruščina, poljščina, lužička srbščina, češčina, srbohrvaščina, bulgarščina in naša slovenščina. Ta narečja pa so zopet imela podna-rečja, ki pa se tudi niso govorila povsod enako.
Smešničar.
Vesten stražnik. Vojaški poveljnik je d&l tik trdnjave na primernih prostorih nasaditi sadno drevje. Ko stražnik hodi ravno pod jednim takim drevesom, pride mimo poveljnik ter ga vpraša: »Kaj storiš, ako pade jabolko z drevesa?« Stražnik odgovori: »Vsako zaženem takoj nazaj na drevo!«
Izmed v slami spečih delavcev začne Tine Mihca tepsti. Mihec jezen: »Kaj me po glavi biješ?« Tine: »Oprosti mi, sanjal sem da smo mlatili.
zvesti in naj nam le odkrito poročajo o vsem, kajti za nas so informacije velevažne, četudi vsega iz obrazloženih vzrokov ne moremo spraviti v javnost.
Toliko smo hoteli reči, da nam nihče ne bo pozneje očital, da smo perfidni in zahrbtni.
Kdor drugim jamo koplje, sam v jamo pade.
Na podlagi tega, kar se v Wisenjakovih računih nam Mezgovčanom ni prav zdelo, napravili smo pritožbo na občinski odbor. Z dopisom z dne 21. januvarja 1900 dobili smo odgovor podpisan od Wisenjaka, Andraža Klajžar, Tomaža Šegula, Franca Mikša, Antona Brumen, Franca Janžekovič, Franca Tobias, Jakoba Petek, Antona Zagoršek, Franca Vajda, Petra Zorko, Janeza Petek. V tem odgovoru pravijo, da so v seji dne 21. prosinca »vse dobro pretresli, da niso našli nobene krivde pri računu, marveč je vse v dobrem redu.« S takim odgovorom Mezgovčani niso mogli biti zadovoljni, tem manje, ker se v prvi točki trdi, da so bile pobotnice računu priložene — (bili so štirje Mezgovčani naenkrat navzoči, pa njih nobeden ni videl!) — v deseti pa, da je Franc Roškar dolg plačal, da pa je račun sklenjen in se znesek ne more notri staviti. Pritožili so se na deželni odbor, in prosili, da ta pošlje komisarja, kateri naj račune občine Slomi pregleda. Deželni odbor ni ustregel tej prošnji, izročil je stvar okrajnemu odboru, kateri je poklical župana Wisenjaka na odgovor. Zupan je dal odgovor. Potem pa je hitro ovadbo napravil proti Mezgovčanom na kazensko sodni jo in je »ponižno prosil za obravnavo radi obrekovanja.« Ker ta ovadba sodniji ni bila jasna, njo je župan Wisenjak sam na zapisnik tako popravil, da je tožil Mezgov-čane radi razžaljenja časti, ker so ga isti v ovadbi pri deželnem odboru v Gradcu po krivem obdolžili uradnega poneverjenja. Pri prvi razpravi je tirjal obsodbo deveterih Mez-govčanov. Sodnik mu ni mogel ugoditi, ampak je razpravo preložil. Pri drugi razpravi je Wisenjak tirjal, da plača vsak Mezgovčan 25 gld. kazni, vsi skupaj vse stroške, da napravijo neko izjavo. Mezgovčani se niso vdali. Ostali so pri tem, da občinski račun za leto 1899 ni v redu, ker zaslužek za trijer dne 3. prosinca t. 1. ni bil vpisan, ker so bile izpuščene obresti, ker se ni vpisal od Franca Roškar plačan znesek. Johan Wisenjak je tajil, da bi bil pozneje, t. j. po 3. prosincu te občinske račune popravil, in je trdil, da od Franca Roškar prejetega zneska ni mogel več vpisati, ker „je bil račun dne 31. dec. že sklenjen! Povedal pa ni, zakaj ga ni sproti vpisal, ali vsaj meseca decembra, ko je za to bilo dovolj časa! Skliceval se je na odbornike, posebno na Antona Zagoršek, kateri je na računu podpisan kot »kasir«, trdeč, da bodo ti vse njegove navedbe potrdili. In res, sodnik je razpravo v drugič preložil! K tretji razpravi je prišel odbor občine Slomi. Kot priča je prvi izpovedal »kasir« Zagoršek. O računu ni vedel prav nič gotovega, ni sprejemal nikoli denarja, denarja, nikoli izplačeval, ključ kase je izročil že davno županu Wisenjaku, ker on posla ne razume; vendar je račune podpisal kot kasir. Tudi drugi zaslišani občinski odborniki slomski niso mogli tega pod prisego potrditi; Wisenjak je slednjič sam privolil, da se večina odbornikov ni zaslišala, od tožbe pa ni hotel odstopiti, akoravno mu je sodnik to svetoval. Mezgovčanom ni hotel prizanesti, ker se ga nismo bali, ampak se pritožili na deželni odbor za naše pravice. Sodnik je moral soditi; odklonil je tožbo Wisenjakovo in vse obtožene Mezgovčane popolnoma oprostil. Ko je sodnik razloge sodbe povedal, povedal je tudi gosp. Johanu Wisenjaku, da ima vsak davkoplačevalec pravico, se pritožiti zoper občinske račune, da to nikakor ni obrekovanje ali razžaljenje časti; da so imeli
Mezgovčani povod, pritožiti se, ker je razprava pokazala, da pri računih za občino Slomi za 1. 1899 ni bilo vse v redu itd. Tako se je končala tožba, s katero je hotel predstojnik Johan Wisenjak devet kmetov iz Mezgovec »pritisniti« za 225 gld. in stroške! To si bomo zapomnili mi; naj si pa zapomnijo tudi vsi drugi, da bodo znali posvetiti Wisenjaku, kadar se pri njih oglasi kot »kmet« zaradi volitve, ali kot kurator Ptuj-čanov.
Tudi to se ne sme pozabiti, da se je Wisenjak pri sodniji izgovarjal, da ni mogel v sobi ostati, ko so Mezgovčani račune pregledovali, ker je bila njegova žena na smrt bolna (in je rekel »zu die tod krank), da pa Mezgovčanom o tem doma ni vedel ničesar povedati, čeravno bi imeli mi ž njim in njegovo ženo gotovo toliko usmiljenja, da bi bili šli domu in bi bili drugokrat spet prišli. Mezgovčanom je Wisenjak, ko so pregledovali občinske račune, postavil po dne luč na mizo — v zasmehovanje. Mi mu svetujemo, naj sedaj posveti v jamo, katero je drugim kopal, v katero pa je sam padel! —
Politični ogled.
Volilno gibanje. Vse kaže, da Francelj Girstmayer v svojem dosedanjem volilnem okraju ne bo več izvoljen. Volilci ga ne marajo, ker bi radi imeli boljšega poslanca. Radovedni smo, ali bo se sedaj Francelj prišel zopet slovenskim kmetom ponujat. Potem ga naj le vprašajo, zakaj je pomagal na Dunaju delati nemir v zbornici, da na ta način tudi skrbni poslanci niso mogli ničesar storiti za kmetski stan. Sicer pa ne kaže, da bi Slovenci sprejemali take poslance, katerih Nemci več nočejo. — V Trstu so slovenski delavci na južni železnici ustavili delo. Socialni demokrati so porabili to priliko, se postavili za delavce ter se jim nalagali da so slovenski tržaški voditelji za hrbtom z Židi mešetarili. To sumničenje je Slovencem v Trstu obtežilo stališče za volilno borbo. — Nasprotniki Pogačnika, dosedanjega poslanca gorenjskih kmetskih občin na Kranjskem so raznesli vest, da bo proti njemu kandidiral njegov tovariš v klubu Povše. Pa ni res, to se je pisalo samo, da se naredi kaka zmešnjava.
Večina v prihodnjem državnem zboru. Zastopniki Jugoslovanov, konservativnega češkega veleposestva in katoliškega centruma so imeli dne 22. oktobra na Dunaju posvetovanje o postopanju teh strank v bodočem državnem zboru. Gotovo je, da bodo imenovane skupine v prihodnjem državnem zboru zopet združene in da se bodo trudile na vse moči, da se obnovi prejšnja državno-zborska večina. Toda starega, nezanesljivega Poljaka Javorskega si ta večina ne bo smela več voliti načelnikom.
V Nemčiji je odstopil državni kancelar princ Hohenlohe, ker je bil prestar in vročekrvnemu cesarju premalo bojaželjen. Na njegovo mesto je prišel dosedanji vodja zunanje politike grof Biilow.
Holandska kraljica Viljemina se je zaročila z vojvodom Henrikom Meklenburg-Šverin.
Visoka bolnika. Saški kralj je nevarno obolel. — Nemška cesaricafl udova je na smrt zbolela. ..
Volitve v angleško spodnjo zbornico so završene. Izvoljenih je 332 konservativcev, 68 liberalnih unionistov, 187 liberalcev in zastopnikov delavcev ter 82 irskih nacijonalistov. Vladna večina znaša le 120 glasov.
Buri vstrajajo! Transvalsko poslaništvo v Bruslju javlja, da bodo Buri vstrajali v boju, če treba tudi na leta. Boj bode končan, ko bodo vsi Buri poraženi. Burski general Dewet je izdal proklamacijo, v kateri izjavlja, da bo dal ujeti vse Bure, ki se ne bodo ho-
teli dalje boriti. To je Angleže tako ustrašilo, da njihovi listi zahtevajo, naj se vsem Burom, ki so še ostali v Pretoriji, takoj zarubi premoženje, ker sicer bi utegnili premožnejši Buri iz Pretorije podpirati dolgotrajno vojno.
Dopisi.
Iz Maribora. (»V Ljubljano jo dajmo!«) Naš mestni magistrat je sicer hotel preprečiti, da bi je ne dali v Ljubljano, pa smo jo vendar dali. V soboto je namreč magistrat prepovedal, da se dne 21. oktobra ne sme v »Narodnem domu« igrati Ogrinčeva veseloigra »V Ljubljano jo dajmo«. Pa odboru naše čitalnice ta prepoved ni bila nič všeč in se je pri namestništvu pritožil zoper to prepoved. Pomagalo je. V nedeljo je že vedel naš magistrat, da namestništvo ni njegovega mnenja, prepoved je bila preklicana in v Narodnem domu so igrali »V Ljubljano jo dajmo!« Dež je lil v nedeljo večer, vkljub temu se je zbralo še lepo število gledalcev pri predstavi. Najbolj je ugajal pri igri seveda šaljivi Srebrinov hlapec Pavel. Pa je tudi igral tako spretno, da ga je bilo veselje gledati. Srebrinova žena Rotija je bila uzorna v svoji ulogi kot skrbna, za srečo svojega otroka čuteča in zavzeta žena. Tudi značaj njenega moža, trmastega, v globini srca pa vendar le dobrega slovenskega bogataša, se je izborno izvajal. Ljubezniva in živahna Marica si ni osvojila samo srca dr. Mirka Snoja, ni omehčala samo svojih skrbnih starišev, ter si pridobila s svojim izrazitim igranjem tudi priznanje in naklonjenost gledalcev. Istotako je ugajal njen srečni zaročenec dr. Mirko Snoj. Samo z deklo Nežo je bil križ. Morala bi igrati ujedljivo žensko, ki hoče nepoklicana tudi ob vsaki nepripravni priložnosti kazati svojo strogo vernost, samo da bi sebe povzdigovala in druge poniževala. Ako bi se uloga igrala resno, naravno, dobro, nihče ne bi ugovarjal. Toda uloga se ravno pri govorih o svetih rečeh ni igrala resno in zato se z ulogo ni obsojal značaj Nežin, ampak smešne so postale le resne in svete reči. Zal, da se je to zgodilo!
Ker pa menimo, da v tem ni bilo od nobene strani kakega namena, prosimo le, da se v prihodnje pri takih stvareh bolj pazi. Želeli bi ob tej priliki, da se tudi nekateri neumestni izgovori, med te prištevamo tudi one o advokatskem stanu, izpuste, ker itak za celotni utis niso potrebni, a žalijo pa le. Vsak stan je častivreden, četudi tuintam vsak posameznik ne. Sicer pa moramo izreči svojo zahvalo tudi intendanci, ki s tolikim trudom skrbi za našo zabavo. Vemo, da je kritikovati lahko, za to pa tembolj cenimo delo onih za kulisami skritih sil. Da bi zopet kmalu gledali uspehe njihovih skrbi in trudov!
Sv. Pavel pri Preboldu. Pretečeno nedeljo smo obhajali tukaj Slomšekovo slav-nost. Zbralo se je toliko domačega ljudstva, da je bila prostorna sobana pri peku čisto premajhna. Po običajnem pozdravu se spomni prvi govornik najprej presvitlega cesarja, kojega 701etnico letos obhajamo in preide na Slomšekovo stoletnico, opiše njegova mlada leta, ki so polna podučljivih naukov za otroke in stariše in govori potem bolj obširno o Slomšekovi ljubezni do maternega jezika, ki ni bila samo naturna ljubezen, ampak je imela vzrok v njegovi skrbi za pravi blagor Slovencev: materni jezik je varuh sv. vere. Dve reči so nam potrebne, kakor dve očesi: materni jezik in sv. vera. Potem govori o Slom-šekovem delovanju za povzdigo dobre slovenske književnosti. Ta zasluga je tem večja, ker vemo, kako potrebno je dandanes dobro berilo. Drugi govornik gsp. učitelj Pečar je imel podučljiv govor za sadjarje. Nato so šolarji deklamovali nekaj mičnih Slomšekovih pesmi: Angelj varuh, Veselja dom, Boštjan goljfan, najboljše vince, zvonček vesti, pohvala sv. križa, slaba tovaršija, mlado jagnje, predica, in slednjič so igrali zapuščena si-
rota. Te pesmi so bile najlepši opis njegovega blagega duha — tem lepši, ker smo jih slišali iz ust nedolžnih otrok. K sklepu pa je bil srečolov. Ljudje so se zadovoljni vrnili na svoj dom.
Razne stvari,
Iz domačih krajev.
Kdor je nov naročnik in nam kaj pošilja, naj to izrecno pove. Ta mali trud nam mnogo mnogo dela prihrani, ker smo z delom itak preobloženi. — Stari naročniki naj izvolijo blagohotno pri pošiljatvi naročnine, pri reklamacijah itd. zapisati število, ki je zapisano na adresnem zavitku. — Reklamacije v odprtih pismih so poštnine proste. — Nekateri naročniki dolgujejo naročnino že po več let. Kdor list redno sprejema, podaja se v dolg in se zaveže s tem dolg poravnati vsaj do konca leta. — Ako bi kedo list po dvoje dobival, naj enega vrne. Istotako naj list vrne, kdor noče več biti naročnik. — Prosimo uljudno, naj se uvažajo ta naša navodila! Naročnina pod 1 krono se navadno ne sprejema. Ali radi važnosti ravno sedanjih državnozborskih volitev sprejmemo izjemoma tudi nove na-ročbe za mesca november in december: 70 vin. (poštne znamke v zapečatenem pismu).
Upravništvo.
Za volilno dobo. Prosimo somišljenike prav iskreno, naj nam pridno poročajo o volilnem gibanju. Vsaka posameznost je zanimiva, in četudi ni za javnost, vendar važna in poučna za nas. Na vprašanja o volitvah volilnih mož odgovorimo prihodnjič. Somišljeniki, pazite na občinske razglase.
Imenovanje. Finančno ravnateljstvo je imenovalo finančnega koncipista g. dr. Josipa Povaleja v Mariboru finančnim komisarjem ter gsp. dr. Valentina Kermavnerja davčnim nadzornikom, ob v IX. činovnem razredu.
Zahvala. Gosp. dr. Jurtela blagovolil je polenski šoli štirideset kron podariti, za kar mu šolsko vodstvo in krajni šolski svet tem potom najprisrčnejšo zahvalo izrekata.
Notarsko službo v Šoštanju opravlja kot namestnik gsp. notar Baš iz Celja, tako dolgo, da bode nov notar postavljen na to mesto, ki je razpisano do 4. novembra.
Ljudsko štetje. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru nam je poslalo ta-le odlok: Ker se mora pri ljudskem štetju v januarju 1901 starost in pristojnost vsake pojedine osebe natanko zapisati, se vsakdo pozivlje, da si že sedaj svoj krstni list in domovnico, oziroma delavsko ali poselsko knjigo ali pa izkazno listino priskrbi, katere se bojo morale komisarjem za ljudsko štetje pokazati. Posebno se pozivljejo gospodje posestniki hiš, očetje družin in delodajalci, da skrbijo za-to, da se morejo komisarjem za ljudsko štetje natančni in zanesljivi podatki o starosti in pristojnosti hišnih prebivalcev, družinskih članov in poslov naznaniti. Delodajalci, kateri dajajo delo osebam brez delalske ozi-
roma poselske knjige, se bodo po obstojnih \ postavnih predpisih strogo kaznovali.
Iz šole. V risarsko šolo na Dunaj je odšel učitelj celjske okoličanske šole gsp. E. Šmorancer. Gospica Adela Fabiani pride v Leskovec, Zof. Praprotnik k Št. Andražu v Slov. gor., M. Voltar k Sv. Janžu na dr. p., gsp. K. Kobale v Novocerkev. V pokoj gre gsp. učitelj J. Kunstič v Trbovljah.
Tiskovni pogrešek. V zadnji številki se nam je ukradel v drugi članek neljub tiskovni pogrešek. Stati bi moralo, da Wi-senjak računi za pisarno 5 gld , ne pa 59, kakor je stalo.
Ljutomer. V tukajšnjo šolo realko se bodo sprejemali učenci v soboto dne 3. novembra ob 9. uri predpoldne v stari šolski sobi na glavnem trgu v Ljutomeru. Vsaki učenec, kateri vstopi na novo, naj s seboj prinese zadnje šolsko naznanilo.
Iz Savinjske doline se nam poroča, da se ondi nekateri naročujejo na »Štajerca«, ker je ta tako po ceni. So pa to večinoma taki ljudje, ki so somišljeniki »Rdečega pra-porja« in »Rodoljuba«. Kako naglo se najdejo lepi bratci! Nekateremu človeku je pač vsak list dober, samo da čez duhovnika vleče! Bog ve, če se bodo ti bratci tudi pri volitvah znašli!
Iz Vuzenice se nam poroča, da so širili nemški listi neugodne reči o tamošnji občinski blagajni. Vsled tega je poslal deželni odbor gsp. Erberja in Kresniga na preiskavo, ki pa sta našla občinsko blagajno v popolnem redu.
Mrtvega so našli dne 22. oktobra zjutraj pod stolpom cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru delavca Sabernika. Vzrok nagle smrti neznan.
Trgatev v okolici Konjic je končana. Vinogradniki so dosti manj nabrali, kakor so spomladi pričakovali. Kapljica je izvrstna. V Špitaliču pri Konjicah so pa imeli tako izvrstno trgatev, kakor že dolgo ne.
Na Bučah se je ponesrečil na rožno-venško nedeljo cerkveni strelec Eržovar. Nabijal je možnar z vso silo tako, da se je vnel smodnik in je nastal grozni pok. Strelcu je smodnikova sila razdrapala obraz in ga močno poškodovala.
Občinske volitve v Št. Jakobu v Slov. goricah se bližajo. Vsa znamenja kažejo, da bo Škofu odklenkalo. V »Slov. Gosp.« bomo postavili potem Gregi lep spomenik!
V volilnem okraju Ptuj-Ljutomer se bo v sredini meseca novembra predstavljal volilcem njih kandidat gsp. dr. M. Ploj.
Iz ormoške okolice. Ormoški Nemci so dosegli, da imajo svojo nemško šolo. Poslopje je gotovo in sedaj se bode v kratkem s pomočjo njihovih somišljenikov na slavnostni način isto otvorilo. Vse je dobro, privoščimo jim, da imajo sami zase nemško šolo, naj bi le okoličanom s tem ne bili napravili toliko stroškov, da si moramo sedaj sami staviti šolsko poslopje, (No bar bomo imeli tudi svojo) oni pa pri tej priložnosti ljudem vse drugače obračajo. Glejte jih, sedaj še potrebujejo šolarjev in ker imajo nemških premalo, lovijo tuje in to iz okolice in sosednih far, obetajoč jim vse forme. Pravijo, saj naša šola ne bode nemška, temveč le nemško-slovenska, okoliška pa slovensko-nemška, le k nam pridite. Oznaniti so dali, da bodo v nedeljo zapisovali iste, ki hočejo vstopiti v njihovo mestno »ekstra« šolo. Ljubi »Slov. Gospodar«, pridi tedaj v nedeljo teh narodnih Judežev gledat, katerim je šola, kakor je bila do sedaj, premalo, in kateri bodo svoje otroke šli prodajat Nemcem. Sramota vsim! Zal, da jih je več takih, ki morajo ormoške purgarje ubogati in storiti, kar oni želijo. Bog bodi z nami in nas varuj takšnih prijateljev, bodemo 2e tudi svojo reč dosegli, ker je pravična.
Iz Jarenine. Kljub silno neugodnemu vremenu še je vendar došlo precej vrlih mož
na nedeljski shod jareninskega političnega društva. Društveni predsednik se je v svojem pozdravnem nagovoru spominjal 701etnice svitlega cesarja in povdarjal pomenljivost letošnjega leta, v katerem obhajamo Slovenci stoletnico škofa Slomšeka in pesnika Prešerna, ki sta s svojim delovanjem utrdila obstanek Slovencev in utemeljila vsestranski narodni in kulturni razvoj in napredek našega naroda. Omenil je najveličastnejšega in najimenitnejšega zbora v tem letu, II. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani, ki je vsem dobro-mislečim Slovencem podal načela in vodila edinoprava, po katerih bi se naj tudi v bodoče uravnalo življenje in delovanje posameznikov, kakor tudi celega naroda slovenskega. — Najprej se je vršil društveni občni zbor. Poročilo o društvenem delovanju v drugem letu društvenega obstanka je bilo sila zanimivo. Društvo je imelo v tem letu v osmih župnijah svojega delokroga 167 udov, 24 več nego prvo leto. Dohodkov je 130 kron 50 vin., stroškov pa 68 kron 70 v. Priredilo je 8 političnih shodov, na katerih je bilo govorjenih 24 govorov; na shodih so nastopili poleg drugih kot govorniki tudi štirje kmečki posestniki, na kar je društvo posebno ponosno. S shodoma v Jarenini in pri Sv. Jakobu lansko jesen je društvo {doseglo, da ste se ustanovili v obeh župnijah kmetijski zadrugi; na štirih shodih letošnjega leta pa se je soglasno odobril od vsakikrat mnogobrojnih navzočih volilcev izstop naših poslancev iz deželnega zbora. Poslanec Robič je na letošnjih društvenih shodih poročal trikrat, poslanec Lendovšek pa dvakrat. Društvo je to leto ustanovilo eno novo ljudsko knjižnico ob meji, lani ustanovljene pa še je založilo z večjim številom knjig. Poročilo je bilo vsprejeto s splošnim odobravanjem. Na to je bil s vsklikom izvoljen novi odbor. Po skončanem občnem zboru nastopi kot govornik učni prefekt A. Korošec iz Maribora, ki v poljudnem govoru kaj jasno razpravlja naše gospodarske razmere. Končal je z besedami, naj kmetje-volilci tirjajo od svojih kandidatov za drž. zbor, da se vsi odločno zavzamejo za kmečke koristi in se potegujejo za izboljšanje žalostnih razmer na kmetih. Govorniku ves zbor izreče zahvalo za vrlo podučne besede. Za njim spregovori namesto zadržanega kmeta Roškarja o letošnjih državnozborskih volitvah društveni predsednik. Važne so te volitve. Naša kandidata v kmečkih občinah in v peti kuriji, prof. Robič in kmet Mlakar, zaslužita popolno naše zaupanje. Treba vse storiti, da bo prof. Robič izvoljen še z večjo večino glasov kot 1. 1897, kmet Mlakar pa da zmaga v peti skupini. Volitvena pravica je imenitna, zato jo treba izvrševati, treba pa vsikdar dobro voliti, voliti zanesljive, krščansko-narodne može. Govornik razne neumestne, prazne izgovore pobije in še povdarja, da je slabo voliti, voliti veri nasprotne ljudi, greh. Dobro voliti tirja od nas ljubezen do vere, do slovenske domovine, da svitlega cesarja. Zato naj bi vsi volilci polnoštevilno prišli na volišče. Sedaj govorimo, delajmo; po slabo izpadlih volitvah je zastonj tožariti. Tudi ta času zelo primeren govor so poslušalci z zanimanjem poslušali in navdušeno odobravali. Predložene resolucije so bile med viharnim pritrjevanjem sprejete. Končno predsednik zaključi zbor z živio-klici na papeža in cesarja.
Resolucije političnega shoda v Jarenini. 1. Geslo »Proč od Gradca!« ostani stalno v našem programu. Kar imajo že Nemci na Češkem, deloma tudi Lahi na južnem Tirolskem, moramo dobiti tudi južno-štajarski Slovenci, namreč: slovenske oddelke pri vseh deželnih uradih in deželnih napravah in naposled še narodne kurije, da bomo Slovenci v slovenskih zadevah sami odločevali. 2. Na novo izvoljeni slovenski državni poslanci naj zopet osnujejo s Hrvati in Rusini skupen klub na krščansko-narodni podlagi. 3. Shod opozarja vse južnoštajarske Slovence, naj vsepovsod odločno tirjajo, da bodi pri
odboru za leto 1901 nameravane deželne razstave v Gradcu tretjina odbornikov slovenska, istotako pri razsodišču, razglasila razstavnega odbora pa nemško-slovenska za-jedno z vsemi napisi na razstavi. Ce se ti pogoji ne izpolné, naj se nikdo od Slovencev ne udeleži razstave, nego naj celi slovenski Južni Štajer na višjemu mestu odločno pro-testuje proti nameravani enostranski nemško-nacijonalni deželni razstavi. 4. Vsa gospodarska in politična društva slovenska naj pošljejo na vlado prošnjo, da naj novemu državnemu zboru pred vsem predloži zadružni zakon, ki bode tudi narodnim manjšinam v posameznih deželah dopuščal in pospeševal samostalno gospodarsko organizacijo. 5. Istotako naj se vsa gospodarska in politična društva po Slovenskem pravočasno pripravijo na odločen odpor proti morebitni obnovitvi vinske klavzule 1. 1903. 6. Novoizvoljeni poslanci naj vse moči posveté našemu gospodarskemu vprašanju, da se prej ko slej izboljšajo žalostne gospodarske razmere slovenskega kmečkega ljudstva. 7. Shod prosi vse prave slov. južnoštajarske rodoljube, naj skrbé z delovanjem in uplivom svojim, da se ohrani edinost med štajarskimi Slovenci in da ostane Slomšekov program tudi nadalje program vseh južnoštajarskih Slovencev.
Iz Ptuja. Politično društvo »Pozor« je sklicalo shod zaupnih mož, da se dogovorijo o kandidatu za IV. volilno kurijo, eventuelno tudi o kandidatu za V. kurijo. Vkljub slabemu vremenu prišlo je veliko število zaupnih mož iz vseh sodnijskih okrajev, razun Šmarskega in Ljutomerskega. Zborovanje otvoril je predsednik polit, društva gosp. Zelenik. Ker ta ni imel časa pri zborovanju ostati, izvolil se je predsednikom gsp. dr. Fr. Jurtela, zapisnikarjem g. Zupančič. Predsednik je prebral pismo bivšega poslanca g. dr. L. .(kegftcgca do predsednika političnega društva, v katerem je naznanil, da ne kandiduje več. Splošna želja je bilapTUf se postavi kandidatom mož, ki je v neprestani dotiki z volilci, ki stanuje v okraju in pozna korenito težnje svojih vo-lilcev. Kot tak se je smatral g. dr. Jurtela, ki že sedaj zastopa kmetske volilce v deželnem zboru. Zal, da je iz tehtnih razlogov obče čislani g. dr. ¡Jurtéla, veleposestnik v Hvaletincih, odlačlliijzjavil^^^kandidature ne sprejme. Ker je g. ar. L. ¿¡regorecže pismeno izjavil, da podpira prijavljeno kandidaturo g. c. kr. dvornega svetnika dp. Miroslava -Ploja na Dunaji, je prišla najprej ta kandidatura v razgovor. Uvaževalo se je, da je g. dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj domačin, da ima v ptujskem in gornjeradgonskem okraju posestva in da je strogo narodnega prepričanja in sklenilo z vsklikom, da se imenovani gospod postavi kot kandidat kmetske skupine za državni zbor. Pri tem se mora pripomniti, da so se od gosp. predsednika poživljali "navzoči mnogoštevilni kmetski posestniki, da naj imenujejo katerega sposobnega moža iz svoje sredine, ki bi njihove interese mogel in hotel zastopati uspešno v državnem zboru. Posamezni kmetski govorniki so izjavili, da v njihovi sredini ni takega moža in so tudi oni z veseljem pozdravili navedeno kandidaturo, tem bolje, ker jo navzoče brat g. kandidata, gosp. c. kr. notar Oton Ploj iz Gornje Radgone, izrečno izjavil, da njegov brat kandiduje na podlagi znanega slovenskega programa. Pomisleki gledé odvisnosti gospoda^ dvornega svetnika od vsakokratne vlade,"" odstranili so së s tem, da je on kot član upravnega sodišča neodvisen socIpiTr în~3a so tudi v drugih volilnih okrajih in pri drugih narodih taki visoki dostojanstveniki ugledno in vspešno delovali za svoje volijce. Končno, ko se je soglasno sprejela kandidatura g. dr. Miroslava Ploja na Dunaju, so navzoči zaupni možje izjavili željo, da se nasvetovani gospod kandidat v vsakem sod-nijskem okraju predstavi volilcem, njim raz-razloži svoj program, ter sprejme njih želje. Razprava o kandidaturi v V. kuriji je do-
gnala, da je večina zaupnikov izrekla svoje prepričanje, da ni vzroka odstraniti dosedanjega zaslužnega poslanca v tej kuriji in da se naj gosp. J. Zičkar zopet kandidira za V. kurijo za državni zbor. Bivšemu poslancu gsp. dr. L. Gregorecu izrekli so zbrani toplo zahvalo za njegovo večletno delovanje in pooblastili so odbor političnega društva, da mu to pismeno naznani.
Izlet štajerskih Slovencev 21. t. m. k I. umetniški razstavi v Ljubljani se je vršil celo gladko. Mariborčanov se nihče ni vdeležil izleta, ker smo imeli politično zborovanje v Jarenini in na večer gledališčno predstavo v Narodnem domu. To pa se je bilo že vse prej določilo, predno se je vedelo, da nameravajo Celjani narediti izlet 21. t. m. Osupnenje nad nami je bilo torej nepotrebno.
Iz ptujskega okraja. »Domovina« št-82 od 19. t. m. piše str. 443.: »Shod zaupnih mož ¡v Ptuju dne 18. t. m. postavil je soglasno kandidatom za kmečko skupino Ptuj-Ljutomer g. dvornega svetnika F. Ploja. — Kandidatura za V. kurijo Celje-Brežice-Slov. Gradec-Ptuj-Ljutomer se je pustila in sus-penso, ker se volilci niso jzjedinili z duhovniki za kandidata.« Ta notica »Domovine« zastran kandidature Zičkarjeve je popolnoma neresnična, ker se je na shodu zaupnih mož v Ptuju dne 18. t. m. sklenila sledeča resolucija: »Shod zaupnih mož izjavi, da nima nobenega vzroka odstopiti v V. kuriji od dosedanjega poslanca, vlč. g. dekana Zičkarja, ker je dosedaj dokazal, da zasluži popolno zaupanje svojih volilcev.« Toliko resnici na ljubo.
Vitanje. Preteklo nedeljo, t. j. 21. okt. ob 10. uri predpoldan je oni sloveči Cobal sklical volilni shod v krčmi g. Karola Tisch-lerja. Rad bi bil socijaldemokraški poslanec. Pri nas že ne bode ničesar opravil, dasiravno je imel osem agitatorjev par nedelj v službi po Pohorju. Zastonj sopihajo nemški delavci iz Fužin in dva Francka. Naši kmetje so zavedni, da bi jim kdo obljuboval cenejšo kavo, cenejši sladkor, cikorije in druge špe-carije, pa bi ga volili. Pri shodih je tudi zastonj udrihati pri nas po duhovnikih, cerkvi in veri; to je Cobal čutil, ko so mu je oglasil Lukež Kuzman. Mi vsi svetujemo Cobalu, naj ostane rajši tam v Trbovljah in Hrastniku. Mi bomo volili le Zičkarja.
Od Drave. No sedaj je »strupena kra-pavica« iz Ptuja debelo laž natisnila o shodu slovenskih mož v Ptuju! Tam stoji, da je bilo ¡navzočih 50 oseb in to 30 duhovnikov, 20 odvetnikov in 6 kmetov, ki so se posvetovali o naših kandidatih. Mislil sem do sedaj, da ta posili Štajerc res samo resnico piše, ker ga nekateri trgovci in gostilničarji, kot njihov evangelij, tako toplo priporočajo, pa sedaj vidim, da prav in to še na debelo laže, ker nas je veliko število bilo le kmetov pri shodu, zraven nekaj duhovnikov in učiteljev, ki so bili tudi iz naroda poslani. Odvetnike sem videl le tri, kateri pa so nam dali, posebno g. dr. Jurtela, odločilno besedo. Strupeni krapavici ni prav, da smo se izrekli za gosp. dr. Miroslava Ploja in to radi tega ne, ker nam ga ne privošči, vedoč, da bi nam ta ¡vrli gospod vendar le brez »Štajerčeve« botrine na Dunaju kaj izposloval, ako ga izvolimo za poslanca. On bode se svojo modro glavo in pravim slovenskim srcem nam kot poslanec več koristil, kakor 12000 žamanjskih Wisenjakov. Razumeš nepotrebni zdražbar »Štajerc«? Več prihodnjič.
Pravi slovenski štajarski kmet.
Cerkev Matere milosti v Mariboru! Od več strani nas povprašujejo dobrotniki naše nove cerkve, še-li Marijina družba za zidanje cerkve obstoji in se sprejemajo novi udje? Odgovorimo, da še družba obstoji in nove družnike vedno radi sprejeuiamo. Sicer smo srečni, da že v novi cerkvi obhajamo božjo službo, vendar so altarji negotovi in večinoma le začasni in vrh tega smo dolžni blizo sto tisoč kron. Iz tega sprevidijo na*ti dobrotniki, kako silno nam je treba pomoči i
in kako se veselimo, ako novi udje v Marijino družbo pristopijo. Prosimo tedaj vse Marijine častivce, naj nas ne zapuščajo v naši veliki denarni sili.
P. Kalist Heric, gvardijan in predsednik Marijine družbe.
Društvene zadeve.
Gledališčna predstava. Prihodnja predstava v našem Narodnem domu se vrši dne 4. nov., ne pa kakor je bilo v »Slovencu« pomotoma naznanjeno, dne 1. novembra. Igrala se bode žaloigra »Mlinar in njegova hči.« Igralci se že skrbno vadijo. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Cene bodo znižane. Štajerski Slovenci, dne 4. novembra v Maribor!
Bralnemu društvu na Tinji podaril je Miha Zdolšek ugleden kmet iz Ponikve 11 lepih knjig. Bog mu povrni! nam pa nakloni več takih dobrotnikov!
Gospodarskemu bralnemu društvu v Kozjem so darovali nad 20 iztisov »Dom in Sveta« č. g. Janez Bosina. Bog plati!
Št. Jurij ob juž. žel. Podružnici sv. Cirila in Metoda zborujete v nedeljo, 4. novembra ob 4 uri popoludne v gostilni gosp. R. Dobovšeka po običajnem vsporedu. Po zborovanju prosta zabava z zanimivo spre-menjavo.
Iz Ptuja. Visoko c. kr. namestništvo v Gradcu je pravila »podpornega društva or-ganistov« potrdilo. Oddelek XIII. § 39. teh pravil se glasi: »Prvi občni zbor se skliče v teku jednega meseca po potrjenju pravil od proponenta Silvester Šentjurc, v Celji. Ta občni zbor izvoli vodstvo. Prvi občni zbor je sklepčen, ako se oglasi najmanj 20 rednih društvenikov«. Na podlagi tega podpisani uljudno vabi vse gg. tovariše, kakor tudi dotične, ki se v obče zanimajo za prepotrebno društvo na prvi občni zbor, koji se vrši v Celju dne 8. novembra t. 1. ob 10 uri do-poludne v Narodnem domu. Prečitala in razložila se bodo pravila in izvolilo društveno vodstvo. Najuljudneje vabi S. Šentjurc, or-ganist v Ptuju.
Odbor jareninskega kat. slovensk. polit, in gospodarskega društva se je sestavil takole: F. Gomilšek predsednik, Fr. Thaler podpredsednik, Alojzij Drozg tajnik, A. Herič blagajnik, Ign. Zupamč, F. Kurnik, Jožef Polančič, Ivan Kapler, J. Frangež, F. Cimperc odborniki, Leopold Zupanič, Ivan Sekol, Anton Hauc, Fran Plateis namestniki.
Odbor kat. akad. društva «Danica» se je sestavil 18. t. m. pri prvi redni občni zborovi seji za zimski tečaj leta 1900/1 sledeče : predsednik phil. Josip Srebrnič; podpredsednik med. Ivan Hubad; tajnik jur. L. Pogačnik; blagajnik phil. R. Pregelj; knjižničar phil. Janko Grafenauer; gospodar jur. Anton Kralj.
Katol. delav. podp. društvo v Konjicah vabi svoje ude na Slomšekovo besedo, ki bo v Konjicah v nedeljo popoldne ob 3. uri. Pričakuje se tudi dež. odbornik gospod profesor Robič, da se pokaže svojim volilcem. Volilci, v nedeljo hajd v Konjice.
„Sava" kat. pol. društvo za brežiški in sevniški okraj je nameravalo sklicati ustanovni zbor, ker se je nadjalo, da njej vlada potrdi predložena pravila. A nekatere določbe v društvenih pravilih se dozdevajo vladi ne-postavne; zato preteče zopet par tednov, preden se stvar popolnoma uredi.
Listnica uredništva.
Razpisatelju 200 K nagrade za „veleposestnika": Pišemo Vam privatno I — V Konjice: Izjave in notice prihodnjič, nekaj pozneje! Hvala I G. dop. iz Kozjega, Brežic, Slov. Gradec, Ljubno, Mozirje, celjska okolica: Tokrat ni bilo mogoče. Brez zamere. Prosim, čitajte drugi del našega današnjega članka. Vse si hranimo, kar ne izide, in bomo vporabili, ako bo potrebno. Torej le tako naprej. Bog živil — G. Sokrat: Vi še ste politični samosrajčnik, ki ničesar ne razume, ne pa Sokrat. Vaše pismo, kakor vsa enaka sramotilna pisma smo izročili našemu urednikoviču, ki bo jih že s pravim komentarjem spravil na dan.
Gospodarske stvari.
Tečaji za vinogradstvo in sadjarstvo.
V tekoči jeseni in po zimi vršili se bodo vsled naloga c. kr. kmetijske družbe podučni tečaji in sicer v krajih:
Okraj Brežice: Sromle, Pišece, Bizeljsko, Videm. Okraj Kozje: Kozje, Olimje, Št. Vid, Virštajn, Koprivnica. Okraj Sevnica: Rajhen-burg, Zabukovje. Okraj Laški trg: Št. Lenart, Jurklošter, Št. Jedert. Okraj Celje: Galicija, Šmartno v rož. dolini, Liboje, Teharje. Okraj Šoštanj: Št. Andraž, Skale, Št. Janž. Okraj Gornjigrad: Bočna, Št. Martin, Ljubno. Okraj Slovenjigradec: Dolič, Šmartno. Okraj Konjice: Zreče, Špitalič. Okraj Slovenjebistrica: Poljs-kava, Makole. Okraj Šmarje: Zibika, Zusem. Okraj Rogatec: Sv. Križ, Rogatec. Okraj Ptuj: Sv. Barbara v Halozah, Ptujska gora, Zaverče. Okraj Ormož: Velka nedelja. Okraj Ljutomer: Križevci, Malanedelja, Veržej. Okraj Gornja Radgona: Sv. Jurij ob Ščavnici. Okraj Sv. Lenart v Slov. gor.: Sv. Benedikt, Sv. Jurij, Sv. Lenart.
O priliki teh tečajev poučevalo bode se vinogradstvo, sadjarstvo, kletarstvo, kar se bode pač od slučaja do slučaja kot najpo-trebneje pokazalo.
Nazorni praktičen pouk mora se posebno uvaževati, za tega del bilo bi jako ugodno da se kjer le mogoče ponudi prilika za praktično razkazovanje. Smoter bil bi torej zelo pospešen, ko bi okrajni zastopi, občine, razna društva ali posamezniki na svojih prostorih pri namenjenih ali obstoječih nasadih omogočili praktično demonstracijo. Posebno dobro bi bilo, da se ponudi prilika praktično kazati sajenje, snaženje, pomlajevanje, gnojenje, pre-cepljevanje drevja, rigolanje vinogradov, raz-peljavanje jarkov, potov itd., po vinogradih obrezovanje drevja in tersa ter mnogo enacega. Povsod primanjkuje spretnih delavcev, ki se glede umnega oskrbovanja drevja prav spoznajo. O priliki tacih tečajev bilo bi kaj umestno, da posamezniki ali društva ali občine nekaj spretnih delavcev pošljejo se učit. Ti naj bi celi dan pri tečaju sodelovali, da se raznim delom prav priuče. In če tem dotičniki, ki jih pošljejo, tudi dnino za isti dan plačajo, bode se ta primeroma mali strošek dobro poplačal, kajti po takih osebah, ki so neko--
liko izvežbane, bi se v dotičnih krajih glede oskrbovanja drevja gotovo mnogo zboljšalo, malenkostni strošek obrestoval bi se na ta način obilokrat. Saj imamo v tej zadevi primerov in skušenj dovolj po druzih deželah.
Smoter tem tečajem je skušati odpraviti preobile napake, katere povsod pri kmetijskih gospodarstvih, posebno glede sadu-nosnikov in vinogradov najdemo, kmetovalce na pot umnega enotnega postopanja napeljevati. Koliko narodnega blaga gre v zgubo vsled napačnega postopanja, koliko drevja hira, koliko vinogradov ne donaša, kar in kolikor bi zamogli donašati, koliko pridelane robe ni moč spečati, ker se ni pridelala v pravi kakovosti, koliko vrednosti se zgubi vsled pokvarjenega vina, koliko najvažnejšega prometnega kapitala kmetovalčevega, rastlinske hrane gre v zgubo vsled nespametnega ravnanja z gnojem, koliko žuljev in potnih srag nastane po nepotrebnem, ker je treba, ako se ne upoštevajo temeljni pogoji, mnogo več napora, da se količkaj uspeha doseže, ki je pa vedno manji nego pri primeroma manjem naporu a umnem postopanji.
(Konec prihodnjič.)
Cerkvene zadeve.
Prijazno vabilo k prvemu evlia-rističnemu shodu v Mariboru.
Venite adoremus!
Sv. Oče Leon XIII. v svojem krasnem apostolskem pismu »Properante ad exitum saeculo« iskreno želijo, da se ob koncu sedanjega in ob začetku prihodnjega veka božjemu Odrešeniku uklanja ves katoliški svet, da se nebeškemu spravitelju in osrečevalcu povsod daje čast, slava in zahvala, da se mu izkazuje zadoščenje, češčenje, spoštovanje in moljenje.
Za to so naš za vse dobro zelo vneti nadpastir, premilostni knez in škof v svojem vzvišenem postnem pastirskem listu za to leto napovedali različne jubilejske slovesnosti na čast našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu, Bogu-človeku, ki živi vlada in gospoduje.
Zdaj torej, ko smo vse te prelepe svečanosti malodane že praznovali, in še njih
spomin oveseljuje naša srca, je čas, da ustre-žemo vroči želji prečastitega nadpastirja in še obhajamo »prvi evharistični shod za duhovnike častilce presvetega Reš. Telesa«, in za ude molitvene družbe »associatio perse-verantiae sacerdotalis«, kakor tudi za vse druge duhovnike naše škofije, ter tako prelepi venec cerkvenih jubilejskih slovesnostij spodobno zavežemo s prekrasnim rdečim trakom.
Pridite torej duhovni bratje! Venite, adoremus! Pridite! da se kralju vseh vekov, Jezusu v presvetem zakramentu, ob koncu stoletja kakor ena duša in eno telo slovesno poklonimo, da se zahvalimo višjemu pastirju, da nas je izvolil za svoje duhovnike, da ogrejemo svoja mrzla srca na njegovem plam-tečem božjem srcu, da obžalujemo pred božjim sodnikom svojo nezvestobo ter mu obljubimo odslej večno zvestobo, da njegovemu usmiljenemu srcu priporočimo sebe, svoje duhovne brate, lavantinsko lepo škofijo in vso sveto katoliško cerkev.
Naj bo naše število okoli presvetega Rešnjega Telesa toliko, da moremo Gospodu reči: »Vides turbam comprimentem te!« (Mark. 5, 31).
Komur le mogoče, naj ne ostane doma, ampak drug naj drugega spodbuja, da gre na evharistični shod rekoč: »Transeamus usque Betlehem et videamus hoc verbum!« (Lukež 2, 15).
V Mariboru 17. oktobra 1900.
Vspored za prvi evharistični shod, ki se bo vršil 22. novembra v praznik Sv. Cecilije v stolni cerkvi v Mariboru:
Ob 10.uri zjutraj »Veni sancte Spiritus«, pontifikalna maša, potem adoratio coram Sanctissimo.
Ob 12. uri skupni obed.
Od l/»3—konferenca.
Od 4—5 adoratio, litanije presv. srca in Te Deum.
Spored je tako sestavljen, da morejo gospodje udeležniki že tisti dan prihajati in že istega dne zopet odhajati. Kdor se želi udeležiti shoda, naj se vsaj do 15. novembra oglasi, da se bo moglo potrebno oskrbeti.
Loterijske številke.
Line: 20. oktob. 1900. 35, 48, 55, 20, 46 Trst: »	77, 11, 78, 60, 54
JPo tof/vafijski zarod r Mariboru
je najstarejši
v Fritsch-evi vili
Badg:aiie M. 11.
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse. t Priporoča fotografijska dela vsake vrste od medajlonove do Zalagatelj c. kr. avstrijske uradniške zaveze. f človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje.
Henrika Krapeka,
Iz Etterievega dobljenega iz prirodnega sadja, ki je prost Sil.dllA	10 ^trov sadne6a soka, ki se brez vsakega	Sadne
J 6 vsakih kemičnih primesij in se toraj ne sme OdiUllU	drugega dodatka zmeša s 100/180 litrov' na-
sadnega zamenjati z umetnim sadnim sokom, napravi si BB w	vadne vode, da po naravnem kisanju 110/140
stlra lahko vsakdo z malimi stroški prav dobro, ^fc nilflGO A	litrov močne, čiste okrepčev&lne
SOKil trpežno poživljajočo ^^	jako zdrave in cenene
Dobi se pri en gros-trgovcu A. Jurca in sinovi v Ptuju.	— Viljem Etter, Sigmaring. Dobi se še nadalje pri: G. Ketz v Mariboru, M Ogorevcu v Konjicah, K. Sima v Poljčanah, A. Balantu v Oplotnici.
pijače.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Špitalske ulice št. 12.
Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. za najkulantnejših pogojev. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 47»% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.


Podpisana posestnica se tem potom gospodu Janezu Krautiču, privatnemu živinozdravniku pri Sv. Jurju v Slov. gor., zahvalim, ker so mojo kobilo, katera je bila na obeh očesih popolnoma slepa ozdravili. Tudi drugi so jo ozdravljali, pa so mi popolnoma upanje vzeli, češ da bo vedno slepa ostala, in da nobene pomoči ni več. Ali glejte, gospod Krautič so v kratkem času in popolnoma mojo žival ozdravili, tako da vidi zdaj spet na obeh očesih kakor poprej. Priporočam vsem posestnikom, kateri imajo svoje konje bolene, naj se do tega gospoda obrnejo, kateri jim bo gotovo pomagal.	463
Julij a Seriiec, posestnica pri Sv/Lenartu v SI. gor
Mojster Konrad Skaza
atelir za cerkvena dela in posestnik
v Sv« ITlricli-u,
(■roden na Tirolskem
se priporoča preč. cerkvenim pred stoj ništvom za prenovljenje cerkvenih del, za preskrbljevanje novih oltarjev, lec, rezlj anih (Relief) in slikanih križevih potov, posameznih podob, kipov in križev. Specialist za Betlehemske jaslice z 30 rezljanimi podobami od 30 gld. višje.
Za vsako poljubno podobo pošljem originalne fotografije; za križe pa rezlj&ne razpela na ogled, frankovano vsakemu duhovniku.
Spričevalo.
Gospod Konrad Skaza, pozlatar in slikar skozi 10 let delovodja pri Stuflesserju v Groden na Tirolskem, je prenovil letos v cerkvi Matere božje v Vitanju dva oltarja lečo in orgije. Delo je izvršil, kakor veščaki sodijo, lepo okusno in fino, da ga smem z najboljšo vestjo najtoplejše priporočati cerkvenim predstojništvom. Tudi cena je nizka. Ker je preskrbel za tukajšnji okraj mnogo kipov in krasnih križev iz Tirolskega, sem se sam prepričal, da je mnogo boljše, enake reči pri tem gospodu naročevati, kakor po kteri drugi poti. — Ker pa je g. Skaza naš slovenski rojak in zasluži da se mu vsakovrstna cerkvena dela izročajo. fVi tanje, 5.|avgusta 1899. J. Zičkar, župnik.
Razglas.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuj i
registr. zadruga z neomejenim poroštvom . ■
imela je v prvih treh četrtletjih tekočega
leta denarnega prometa......K.	2,287.573-09
Hranilnih vlog se je sprejelo . . .K.	474.22417
Vrnilo pa...........K.	472.240 92
Posojil se je izplačalo.......K.	481.775-50
Vrnilo pa...........K. 436.734-81
Hranilne vloge obrestujejo se po 472% ter se.obresti polletno kapitalizujejo. Od posojil danih na osebni_kredit računijo se 6%, od onih proti vknjižbi 5V2% in "če je dana pupilarna varnost 5°/0 obresti.
Iiavnateljstvo.
Razglas.
Naročevaivfe amerfikanskih trt Iz združenih državnih in deželnih vinograjskih zavodov za dobo nasajevanja 1900/1.
Štajarska dežela oddaje na jesen 1900 in v spomladi 1901 sledečo množino amerikanskih trt
in pod sledečimi pogoji:
1.	350.000 požlahtnjenih trt večinoma rumeni šipon (Mosler); laški rilček (Wälschriesling); bur-gunder, beli; žlahtič (Gutedel), rudeči in beli; silvaner, zeleni; Kölner, modri; traminec, rudeči na Rip. Portalis, Vitis Solonis in Rup. Monticola.
2.	650.000 komadov vkoreni-njenih trt od Rip. Portalis, Rup. Monticola in Vitis Solonis.
3.	Veliko množino rozg od treh zgoraj imenovanih amerikanskih podlag.
Opazka k 1.: 250.000 požlaht. trt odda se ubožnišim posestnikom vinogradov za znižano ceno kron 160 za 1000 komadov; ostale se prodajo: 240 K za 1000 kosov.
Opazka k 2. Vkoreninjenih trtic 350.000 se prepusti revnejšim vinogradnikom 1000 trt za 10 K., ostale se prodajo 1000 po 20 K.
Opazka k 3. Rozg se odda polovica brezplačno, ostale po 6 K za 1000 komadov.
Vse te trte dajejo se le šta-jarskim posestnikom, katerih vinogradi se nahajajo v občinah, ki so po trtni uši za okužene izrečene. Prekupčevalcem se to trsje ne daje.
Cene se razumejo na kraju trsnice. Pošiljatev in dovažanje se posebej zaračuni.
Naročila na cepljene trte za ceno 240 K in na vkoreninjene trte po 20 K: 1000 komadov pošljejo se ali naravnost štaj. dežel, odboru v Gradci; naročila pa za znižane cene (160 K oziroma 10 K za 1000 komadov) kakor prošnje za brezplačne amerikanske rozge pa se naj oddajo pri do-tičnih občinskih uradih, kjer so uradne pole na razpolago.
Zadnji čas za naročevanje je 30. oktober. Na poznejša naročila se ne ozira.
Pri vsaki uaročbi se naj pove:
1.	Ime, kraj in stan naročevalca,
2.	občina, kjer se nahaja vinograd,
3.	katera sorta trsa se želi. Na želje sort se pri izvrševanji naročila le po mogočnosti jemlje ozir. Ako zaželjene sorte ni več, ali je ni več dovolj, se ista z primerno drugo nadomesti.
Pri naročevanjih za znižane cene podpiše občinski predstojnik spričevalo, da je prošnjik vreden podpore.
Po 30. oktobru naj občinski predstojniki vse naročbe pošljejo dotičnemu okrajnemu odboru v potrjenje in dopolnjenje naročilnih pol, kateri odbor pošlje vse na deželni odbor.
Če bode mogoče, odajale se bodo trte še to jesen, kar bo ostalo, odda se prihodnjo spomlad, kakor hft.ro bo vreme dopuščalo. Do konec marca se morajo odnesti vse odštete trte iz trsnice,
V Gradcu, meseca septembra 1900.
Od deželnega odbora štajarskega
Edmund grof Aiterns.
Jos. Mursa na Krapji pri Ljutomeru
Odlikovan s častno diplomo 1. 1895 na razstavi v Ptuju.
Na celem Jugoslovanskem edina izöelalnica cementnih
mozaik-ploč.
Tlak sestavljen iz takih ploč je enak pogrnjenim umetuo vezanim preprogam in je lepši in cenejši kot tlak iz klinker ali Samotnih ploč, ter skoro ne-. omejene trpežnosti. Stopnice iz cementa, tudi brušene, imitacije mar-m morja in sijenita. Trše in lepše kot iz kamena. Cevi iz portland-oe-T~y menta v dvanajsterih velikostih od 5cm do 75cm v premeru. Cementne Lifil korita za svinje in studence, za jasli, za govedo in konje. Streinlke Iz rt| cementa z dvojno zarezo in zgornjim obrobkom (Doppelfalzziegel mit Kopfverschluss) z asfaltom impregnirani. Taki strešniki so skapčani na vseh __ štirih straneh, pripravni za zelo položne strehe. 13 komadov krije 1 □ m, jjj^j ki tehtajo komaj 35 kg. — Ceniki zastonj in franko.	1
p Filijala v Središči na Dr., zaloga: Radgona, Ljutomer,
H
I i I
i 1
,o o O, ,0 » o„ „O O O
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak 1 zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in, sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda."
Dobiva se povsod.	31
zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in našim znancem, da nam je Vsemogočni vzel našega ljubljenega sinčeka, oziroma brata
Vladimirja
ter ga posadil med mnogobrojno število nedolžnih angeljev.
V Mokronogu dne 20. oktobra 1900. Drag. Eolar, oče. L. Kolar r. Kecl, mati. Dragica sestra.
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka J. F. PEYER-ja fiS
v Mariboru,
Moscfiine^-Allee, Hilarinsstrasse, Carnerlstrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.	36
Murnikov naslednik
izdelovatelj umetnih in stavbarskih kamenov v MARIBORU
na oglu Kaiserstrasse in gledališčne ulice štv. 10
se priporoča v izdelovanje prižnic, altarjev, žarfov in nagrobnih spomenikov, križev itd. itd. itd.
Največja zaloga izgotovljenih novih nagrobnih spomenikov na celem Spodnjem Štajarskem.
Dela se vestno in ceno. — Risbe in načrte dela
Anton G-aiser,	Karol Kocijančič,
lastnik.	klesarski mojster.
Viničar
se išče do sv. Martina, ki ima od 4—6 delavnih močij. Oglasi naj se pri gosp. Fr. Gertu, županu v Framu.	458. 2
Ivan Cesar
podobar v Mozirju (Štaj.)
uljudno naznanja, da je z dnem 1. oktobrom t. 1. svojo zalogo iz Narodnega doma v Celju preselil nazaj v Mozirje, ter da bode kakor do sedaj, tudi zanaprej vse v svojo stroko spadajoča dela v Mozirju izvrševal, ter se preč. duhovščini in slav. občinstvu za nadaljna naročila vljudno priporoča.	477. 3
Št. 1459.
Mtuzf/ias.
Najemnina borlskega mosta čez Dravo se da v najem na eno leto oziroma 3 leta in sicer od 1 januvarja 1901. Iz tega vzroka vrši se v torek 6. novembra ob 10 uri predpoludne pri tukajšnjem uradu javna dražba in se lahko dražbeni pogoji vsaki dan pregledajo v pisarni okr. zastopa.
Okrajni odbor v Ptuju
dne 24. oktobra 1900.
478. Načelnik: Zelenik m. p.
Izvrsten letos, mošt
z 13° do 180 dobi se po 28-50 v. 1. za izvrstna vina pri dvakrat di-plomovanem c. kr. poštarju Fr. Košer v Juršincih pri Ptuju.
473. 3
„Glorla" redilna krma za konje,
zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre „Gloria" začimba krma govedi, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. „Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranjuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1'20, mali K 0"70, 5 kg. v zavitku za poskus po pošti K 5-— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 5 kilogr. za poskus K 2-—, 100 kg. K 22— iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje v ple-hastih škatljah: '/s kg- 60 vin., 1 kg. 1 K, 5 kg. K 4. Rusko patent, mazilo za usnje po •/, kg. K 1-10, 1 kg. K 2.-, 5 kg. K 8.-.
— Navodilo brezplačno. —
Miha Barthl in drug. Dunaj X. 460 9

Kdor hoče 400 mark11
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annoncen - Exped. K. F. Wojtan, Lelpzlg-Lnd.
Cerkveno vino
Dražba izvrstnega novega vina 9 polovnjakov bode v Framu v ponedeljek 9. novambra ob 10. uri predpoldnem. 472. 2	Župnijštvo.
Priporočilo!
Kot novo izvežbani zidarski vodja se priporočam č. g. župnikom in občinskim predstojnikom za nove stavbe. Delam točno in ceno. Kdor želi kako stavbo imeti dobro izvršeno, naj se oglasi pri meni
Janez Gašpartč
zidarski vodja.
Sejanci pri Sv. Tomažu,
p. Ormož. 436. 1
Grobar
se išče za pokopališče
v Konjicah.
Kogar bi ta služba veselila, naj se oglasi do 1. novembra pri tamošnem velč. gospodu nad-župniku.	459 1
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje
Red Star Linie, Dunaj
IV. Wiedenergiirtel 20
ali pa	32
Anton Rebek v Ljubljani —
Kolodvorske ulice 34.
Julij Popper, Innsbruck —
Siidbahrstrasse 2.
V najem
se da takoj hiša s sadunosnikom v Gornji Poljskavi na dobrem prostoru. Pripravna je za mešano ali drugo trgovino s pohištvom Popraša se v Mariboru, Teget-hofska cesta št. 34.	5-5
Mladega trg. pomočnika
dobro izurjenega v manufakturnem in špecerijskim blagu. Tudi učenca z dobrimi šolskimi spričevali od poštenih sta-rišev sprejme takoj:
Jakob Volovec
trgovina z mešanim blagom v Ljutomeru, Štajarsko.	461 (1)
Dražba
cerkven, vinskega mošta.
Dne 25. vinotoka t. 1. ob
polu deseti uri dopoldan draži cerkveno predstojništvo Sv. Petra pri Mariboru 150 hI. letošnjega vinskega mošta.
P. n. gospodi prijatdlji te-le vinske žlahtnine, prepričani smo da bodejo iznenadeni o njeni milini in dobroti.	465. 1 Sv. Peter pri Mariboru.
Razne
uradne pečate
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Naznanilo!
Podpisani si usojam naznaniti vsem posestn'kom vinogradov, da bom imel koncem tega leta in prihodnjo spomlad veliko množino na suho cepljenih trt različnih dobrih in čistih vrst cepljenih na Riparijo portalis in Ru-pestris Monticolo in sicer:
6000 Laški rilček (Välsch-riesling), 4000 Zlahtine (Gutedel), 2500 Šipona (Mosler), 2000 Tra-minerja (Traminer), 1000 Mali rilček (Kleinriesling), 1000 Beli rafol (Ranfol weiss), 1000 Burgunder beli (Burgunder weiss), 900 Burgunder rudeči(Burgunder rr>th), 900 Sylvaner (Grüner Syl-vaner).
Cepljeno na Rip. portalis.
600 Traminerja (Traminer), 550 Burgunder beli (Bugunder weiss), 300 Sylvaner (Grüner Sylvaner), 100 Sipon (Mosler), 100 Žlahtnina (Gutedel).
Cepljeno na Rup. Monticolo.
50 Sipon (Mosler) na Solonis. Skupaj 21.000.
Vse te trte so dobre rasti, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene ter se prodajo po 160 kron 1000 komadov, ali 8 kr. komad; kdor naroči najmanj en tisoč, dobi jih 50 brezplačno.
Oglasiti se je vsaj do novega leta pismeno ali ustmeno pri Antonu Slodnjaku, trtnarju v Juršincih pri Ptuju.