Znižanje davkov. V nedeljo, dne 4. maja je ministrski predsednik general Živkovič podvzel inspekcijsko potovanje po Vojvodini. Med drugim je prišel v Ado, kjer se je razgovarjal z ljudstvom. V razgovoru je poudarjal, da je dopolnilni davek k zemljarini prcvisok, vsled česar je že bil znižan na 12?«. Sedaj se bo dopolnilni davek znižal na 8%. Vlada tudi misli na to, da se znižajo tudi nekateri drugi davki. Velik kmsak! tabor. Kakor smo že na kratko poročali, priredi kmctijska podružnica v Slovonjgraclcu dne 6. julija tega leta velik kmečki tabor (praznik) združeri s tombolo in zanimivlm kmečkirn sporedom na Homcu pri Slovenjgradcu. V ta namen se je sklical v nedeljo dne 27. aprila sestanek podružnice, kateri se je vršil v gostilni Gajšek. Po vsestranski razpravi se je izvolil pripravljalni odbor z ing. V. Vrhnjakom kot predsednikom. Daljc se je na tem sestanku tudi sklopalo o izletu, ki ga namerava kmetijska podružnica v času od 20. do 31. maja tega leta prirediti v Št. Jurij ob južni železnici, da si ogloda vse napra%~e ondotno kmetijske šole. Sklepalo se je tudi o kmetijski kino-predstavi, katera bi se naj vršila enkrat v mesecu maju v kino dvorani v Slovenjgradcu. Eckoši, katore gažasno »eso že v mesecu marcu rade kvokajo, toda ni treba dovoliti vsaki kokoši, da bi sedela. Tudi kokljam ni treba pustiti na voljo, da bi kjerkoli sedele in izvalile pisčeta. Alco se za kokoši brigamo ter jajca vsaki dan iz gnezda pobiramo, gospodinja labko odloči po svoji volji, katera kokoš bo valila. Ako v to svrho izbiramo mlade kokoši, se ozirajmo na to, da bodo krotke, s sovrstnicami mirne( to je, da se ne kavsajo), da bi ne bile plašr ljive, da bi daleč od hrama ne uhajalel. Potem da bi bil-e širokega života in imele dobro gosto perje, kar je važno radi tega, da iajca dobro pokrijejo ter na ta način timveč pišk izvalijo. Osobito se priporoča izbirati za valitev take kolioši, katere se za svoj mladi zarod skrbno brigajo; vendar niso bojazljive, z eno besedo povedano, izbrati take, za katere iz zikušnje vemo, da so — pridne kolclje. Sezje mleko. Vobge je znano, da d.vs tretjini krav skriva v se-bi tuberkulozo ali dr. bolezni. S prekuhanjem in steriliziranjem se bacili v mleku sicer umorijo, toda sčasoma postaja mleko tezje prebavljivo zlasti za uporabo pri otrocih. Ta pomislek pa je povsem izkijučen glede kozjega mleka, kajti koza ja popolnoma zdrava žival in le redki so primeri, da bi se pri kozi opazila tuberkuloza. To so potrdili vsi zdravniki in kemiki, a razen tega so Še dognali, da je kozje mleko zelo podobno materinemu mleliii. Brez skrbi se torej sme kozje mleko piti nezavreto. Koliko kmetov kravje mleko prodaja, a za sebe in evojo družino pa si redijo kozo in pije.jo njeno mleko. Otrokom po zdraviliščih predpišejo zdravniki ponajveč lcozje mleko. Mnogi domnevajo, da ima kozje1 mleko nekakšen neprijeten, smrdljiv. duh; to pa le tedaj, ako kozo zanemarjajo, ako leži v nesnažnem hlevu in se ji ne umiva vimena. Če pa koza dobiva prmerno krmo, čisto vodo in "se ji v redu nastilja, daje zelo okusno mleko. V Franciji, Švici in Italiji uživajo največ le kozje mleko. Imamo kraje, koder je mogoče vsako jutro videti, kako tira p.istir kozjo čredo in postoji pri hiši svojega odjemalca, da mu pred pragom k dzo poraolze. Tudi nepremožen človek jf! v stanu, rediti si eno ali dve kozi ter s tem priskrbeti svojim torokom hraiio; ni mu treba deci tlačiti le krompirja samega v želodec, s čemer se zelo širije škrofulozne bolezni. Tudi v vsaksm kopališču bi bilo umestno, rediti čredo koz, da bi bolniki in slabotni otroci lahko dobivali krepilno in zdravo mleko. Kako so živall same zdravljo, smo že često sKSali. Čuli smo, kako si mačka rane izliže, kako si mnogi ptiči vedo pciskati v svoji bolezni razne zdravilne ja~ode in kako si umejo na zlomljeni ud pripraviti »obkladek« iz prsti in peska. Radi teh opazovanj so prišli razni opazovalci do spoznanja, da so se prvi ljudje ravno od živali uCili lekarstva. Tako so se baje davni naši predhodniki naučili od nekaterih živali spoznavati zdravilna zelišea ter si ž njimi zdraviti svoje bolezni. Medved na primer, kakor bltro se prebudi iz zimskega spanja, si poišče in golta mah, ki povzroči drisko, da bi svojo notranjost izpraznil in oeistil. Slehsrni poznavalec psov tudi ve, da se psom na deželi boljše godi nego onim po mestih in sicer zato, ker psi na deželi, kakor hitro občutijo v sebi bolezen, hite takoj iskat in požirat razme trave in zelifiča, ki bolezen preženejo. Obstreljen srnjak drvi naravnost k potoku ali studcncu, da bi si ondi rano izpral ter se na ta način ubranil pred zastrupljenjem. Vrane, ki so požrle nastavljeno strupeno meso, zlete čim najurneje v gozd, da si tam najdejo razne jagode kct protistrup, nakar použito zgine br?z škodljivih posledic. Ładrcižna samopomoč v Mariboru. katera ima namen nuditi dedičem člarvv po smrti članov znatno podporo, kctera bo prav prišla za prve izdatke, ki so potrebni po smrti gospodarja ali gospodinje, se zelo lepo razvija in šteje v nekaterih župnijah prav lepo število članov. Pripomniti treba, da bo prispevki nižji ko pri drugih podpornih društvih in da gre ves čisti dobiček v kmečke namene, za pospeševanje kmetijstva. Potrebno je, da v vseh župnljah razvije'jo zadruge zadruge živahno agitacijo za to društvo, katero je ustanovljeno v prvi vrsti za člane zadrug, ki spadajo v delokrog pododbora Zadružne Zveze v Mariboru. Nai bi ne bilo zavednega zadrugarja, ki bi ne bil član društva Zadružna SamopomoS v Mariboru. Vsa potrebna pojasnila se dobe v pisarni društva v Mariboru, Miklošioeva ulica 2. St. Krlž nad Maribotom. Na belo nedeljo se je pri nas zaključlla petmesečna gospodinjsko nadaljevalna šola, Presenečeni smo bili nad razstavo, ki nara je pokazaia same lepe stvari, napravljene in izdelane od priprostih kmečkih deklet. Tečaj je vodila z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo gdč. učtteljica Cepe Tilka. Popoldanskega sklepa so se udeležill starši gojenk, Stevilno občinstvo in zastopnik banske uprave. — V nedeljo, dne 4. maja pa priredi tukajšnja poaojilnica gospodarsko poučno predavanje. Prideta dva predavatelja iz Marlbora. Vabimo vse, ki se zanimajo za gospodarski napredek, k obilni udeležbi. Začetek predavanj ob pol 9 uri dopoidne. . PtnJ. Naša kmetijska nabavna in prodajna zadruga proslavi v nedeljo dne 11. maja tega leta desetletnieo svojega obstoja. K tej proslavi smo povabill ustanovitelja zadruge nadrevizorja g. Vlad. Pušenjaka, ki bo govoril o delovanju blagovnih zadrug, osobito glede vnovčevanja kmetijskih pridelkov. Vsak zaveden član zadruge naj se udeleži zborovanja. Škale. Naša kmečka posojilnica se zelo lepo razvija in so njene hranilne vloge narastle v letu 1929 na 1 railijon Din. V nedeljo, dne 27. aprila se je vršil njen občni zbor, na katereru smo iz računskega zaključka posneli, da smo lahko na naš kmečki zavod ponosni. — Član načelstva preč. g. monsignor I. Rotner je v svojera govoru pohvalno omenil delovanje načelstva, izrekel zahvalo g. šolskemu upravltelju F. Pokeržniku, ki je več let vestno vršil službo tajnika posojilnice in sestavljal raeunske zakljutke, kakor tudi sedanjemu tajniku, ki se trudi za napredek posojilnice. Nadrevizor Vlado Pušenjak je govoril o težkcčah pri vnovčevanju kmetskih pridelkov, pojasnil pomen tipiziranja in standardiziranja kmetskih pridelkov, potrebo kontrole izvoza ter bodočo nalogo nabavnib in prodajnih zadrug. Sladkagor.a. Dne 24. aprila tega leta je bll tu ustanovni shod kmetijske podružnice. 6. Koželj iz Konjic je naše kmete s svojim domačim in navdušenim govorom pripravil do tega, da se je takoj dalo vplsati 80 članov, devet jih je bilo že prej, tako da šteje podražnica že v začetltu 29 udov. Shod nl mogcl bitl o pravem času objavljen, slcel bi bil gotovo gotovo podvojen obisk. KmeCka hranilnlca la posojllnlca t Bačab bo ob priliki občnega zbora v mesecu maju slavila 20 letnico svojega obstoja. Na občnera zboru bo govoril nadrevizor Vlado Pušcnjak o razvoju posojilnice in o važnih zadri:la\b vprašanjili. Posojilnica se je razvila v lcp zavod, na katerega sta lahko pcnosni župniji Buče in Polje. Dan obžnega zbora se bo pravočasno razglasil in se pričakuje obilna udeležba iz obeh župnij. Eoviaasti les, V cesar Viljemovem zavodu za preizkušanje železa v Dtisseldorfu na Nemškem se je posrečila dolgo zaželjena iznajdba kovinastega Iesa, ki bo nepregledno važnega pomena. Iznašli so čisto novo snov, s katero je mogoče les pokoviniti. Ta snoT združuje, kakoršna je pač njena vsebina, glede lesa ter kovine lastnosti obeh delov. Pri kovinanju lesa prideta v poštev vročina ter pritisk. Nova snov prepoji les skozi vse celice ter cevke in to v par rninutah. Obdelava pokovl- nanega lesa je mogo^a ravno tako ka-kor pri surovem stanju. Na ta način prepojeni les se ne užge tako hitro in bo prišel v poštev za notrajno opremo dvoran, kavarn, gostiln ter za orodje avtomobilov in razne tehnicne aparate. P^anfe cen Na svetovnem tržišču je od jesenilanskega leta opažati stalno padanje cen razinim pridelkom. Industrializacija posameznih držav, ki so prej bile samo odjemalke, je povzročila veliko konkurenco in nadprodnkcijo v raznih panogab. To velja na primer za ka- vo. Pridelovanje kave se je vedno večalo, ni pa v isti meri rasla prodaja. Posledica je bila, da so v tistih deželah, ki proizvajajo kavo, zaloge kave vedno bolj naraščale. Dne 1. marca tega leta se je svetovna zaloga kave cenila na 27 milijonov vreč, na celem gvftu pa se v enem letu porabi samo 24 mihjonov vreč. Vsled tega je v zadnjetn polletju na svetovnih tržiščih cena kave padla za 35%. Isto tudi velja za petrolej, sladkor, cink, srebro, kavčug., kože itd. Tako se oene bližajo višini, ki so jo zavzemale pred svetovno vojno. Ali bo to padanje trajalo naprej ali pa se kmalu ustavilo, se v trenutku ne more reči. Ugotoviti pa je treba dejstvo, da padanje cen ornenjenim pridelkom in izdelkora na svetovnih tržiščih doslej ni imelo nobenega vpliva na podrobno trgovino v posamnih deželah, ki se drži istih cen ali pa se celo ponekod trudi jih zvišati. Iz tega se vidi, koliko je vmesnih Clanov na poti pridelkov od pridelovatclja do porabitelja. Po vojni se je število teli vmesnih trgov.«kih in posredovalnih činiteljev povečalo, in v tem je vzrok, da stalno padanje cen na svetovnih tržiščih ne pride v korist porabiteljem in potrošiteljem. V zadnjem času se v Zedinjenih državah Severne Amerike, ki imajo najve&ji vpliv pri določanju cen na svetovnem tržiŽču, opaža stremljenje, da se cene podrobne trgovine prilagodijo padajočim cenam na svetovnem tržišču. Upati je, da se bo tudi v drugih državah vsaj za neke vrste blaga začelo v podrobni trgovini uveljavljati znižanje cen. Cen€ ln sefiiisft® poroCilii. Mariborskl tig. Na mariborski trg v soboto dne 3. aprila so pripeljali špeharji na 31 vozeh 65 zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 15 do 30, slanina pa po 18 do 21 Din. Krompir 0.75 do 1, seno 60 do 90, otava 75 do 90, slama 45 do 55 Dln. Pšenica 2.50, rž 1.75 do 2, ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, ajda 1.50 do 2, proso 2.50 do 3, fižol 2.50 do 3 Din. Kokoš 35 do 55, piščanci 20 do 75, raca 30, gos 140, domači zajec 10 do 50 Din. Kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4 do 10, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 40 do 48, jajca 0.75 do 1, med pa 14 do 20 Din. Mariborsko sejmsko poroSllo. Prignanih je bilo 11 konj, 9 bikov, 40 volov, 155 krav in 11 telet; skupaj 226 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 29. aprila tega leta so bile sledeče: debeli voli 1 kg živeteže od Din 9.25 do 10.50; poldebeli voli Din 7.75; biki za klanje od Din 7 do 8; klavne krave debele od Din 6 do 8; krave za klobasarje orl Din 5 do 6; mlada živina od Din 8 (Io 8.25. Prodanih je bilo 127 komadov. Marlborsho sefmslso peročilo. Na svinjski sejem dne 2. maja tega leta je bilo pripeljanih 362 svinj in ena ovca; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od Din 125 do 150; 7 do 9 tednov stari od Din 185 do 200; 3 do 4 mesece stari od Din 250 do iOO; 5 do 7 mesecev stari od Din 500 do 650; 8 do 10 mesecev stari od Din 1000 do 1200. En kg žive t.eže od Din 12 do 13.50; en kg mrtve teže od Din 17 do 18.50. Ovce komad 10 Din. Prodanih. je bilo 262 pvinj in ena ovca. Mesne caae t Marlboru: Volovsko meso I. vrste 1 kg od Din 10 do 20; volovsko raeso II. vrste 1 kg od Din 10 do 18. JMeso od bikov, krav in telic 1 kg od Din 10 do 14. Telečje meso I. vrste 1 kg od Din 20 do 25; telečje meso II. vrste 1 kg od Din 16 do 18. Svinjsko meso sveže 1 kg od Din 15 do 28.