PIVSKE NAVADE PRI SLOVENCIH Zd e n ka Ce b a še k-T rav n i k, M arj etka H ov n i k Ke ršm an c UVOD Pivske navade, še bolj pa pivsko vedenje, določajo nivo porabe alkohola v določenem okolju' V Slovenijije do pred nekaj let pivske navade preučevala predvsem alkoholna industrija, saj so ti podatki pomembni za načrtovanje proizvodnje in prodaje alkoholnih pijač^ Za zdravstveni vidik rabe alkohola pa je bolj pomembno pivsko vedenje posameznih skupin prebivalstva, vendar so razpoloŽl1ivi podatki premalo obseŽni in natančni, da bi omogočili načrtovanje potrebnih sprememb na nacionalni ravni. Če Želimo zmanjšati škodljivo rabo alkohola in na ta način omiliti posledice prekomernega pitja, bo drŽava morala nameniti več sredstev preučevanju pivskega vedenja. Potrebno bo ugotoviti, kako so z rabo alkohola povezani starost, spol, zakonski stan, izobrazba, poklic, socialni status, kraj bivanja, religioznost, narodna pripadnost, prehrambene navade, telesna dejavnost in splošno zdravstveno stanje posameznika. V naslednjem koraku bi bilo smiselno poiskati razlĺke med pivskimi navadami pri Slovencih in tistimi pri narodih, ki imajo zaradi rabe alkohola pomembno manjteŽav kot mi. PIVSKE NAVADT - POGLED V ZGODOVINO Stališča, prepričanja in miti o alkoholnĺh p[ačah pomembno vplivajo na pivske navade določene populacije. V Sloveniji se doslej še nismo načrtno lotili preučevanja pivskih navad, kar bi bilo nedvomno izredno zanimivo in koristno raziskovanje. O pitju in pivskih navadah imamo tudi precej zgodovinskih pisnih virov,od davčnih in zemljiških knjig do številnih literarnih in glasbenih del (1). Slovenske ljudske in ponarodele pesmi hvalijo predvsem vino, ki je bilo tudi v 20. stoletju najbolj priljubljena alkoholna pijača Slovencev' Tako poznavalcev niti ne preseneča dejstvo, da se je tńa znašla v naši himni; resda ne v uradnem besedilu, a večĺna ljudi himno povezuje s >prijatli< in >vincem<<' Zanimivo je, da večina ljudskĺh pesmi opeva pitje in ga povzdiguje podobno kot danes to počno predstavniki vinskega lobija. Pesmi z opozarjajočo vsebino so redke in praviloma kratke, kar nam nakazuje, da je strpnost do škodljivih posledic pitja bila vseskozi visoka, čeprav v pregovorih in rekih najdemo tudi opozorila (2)' Prepričanje, da so alkoholne pijače primerne tudĺ za otroke, ima svoje zgodovinsko ozadje, vendar tudi novodobne privrŽence (3). Ti povsem nekrĺtično ponujajo vino mladim, saj je očitno, da ne poznajo osnovnih zakonitosti razvoja določenega vedenja. Zgledovanje ima namreč močan učinek na pivske navade (4)' ob tem pa velja tudi ugotovitev, da zgodnejšemu začetku pitja sledi večja verjetnost nastanka odvisnosti od alkohola (s)' 33 Spoznanje, da se prepričanja spreminjajo počasi, uporabljajo predvsem pridelovalci in izdelovalci alkoholnih pijač, ki na tem dejstvu načńujejo svoje prodajne strategije. Pivsko vedenje je bilo povezano z določenimi rituali, od katerih so bili nekateri vezani na oŽje kulturno okolje, drugi pa so bolj splošni. Praznovanje pomembnih Življenjskih dogodkov pri nas praviloma ni minilo brez vina. Bolj specifični rituali so bili povezani s kmeckimi oziroma vinogradniškimi opravili. V zadnjih desetletjih se tudi pri nas obujajo vinski viteški redovi, ki imajo posebne predpisane ľituale, s katerimi izbranci častijo določene vrste vina' Pivci piva imajo svoje načine druŽenja in dokazovanja Žlahtnosti piva' Seveda ne zaostajajo niti ljubitelji Žganih pijač, ki opisujejo plemenitost ali izvirnost posameznih izdelkov. lzRĄŕJv zvlzls P|TJEM ALKoHoLNlH PIJAě Zmerno pitje (moderate drinking) V knjigah s področja (škodljive) rabe alkohola praviloma ne najdemo izĺaza )zmerno pitje<. Zmerno pitje je izrazito subjektiven pojem in odraŽa posa- meznikov odnos do rabe alkohola. Abstinent v vsakem pivcu vidi poten- cialnega alkoholika. Za redne pivce je zmernost zelo >raztegljiva<< mera in z leti narašča (podobno kot toleranca). Tudi tisti, ki so Že odvisni od alkohola, dostikrat menijo, da pijejo zmerno. Zmerno pitje bomo pač teŽko priporočali pacientom, ki bi si tako ohlapen izraz razlagali v skladu z lastnim načinom pitja. Pametno oziroma preudarno pÍtje (sensible drÍnking) Raziskovalci in drugi strokovnjaki s področja rabe alkohola so si vrsto let prizadevali najti meje med različnimi naěini pitja. Določili so meje tako imenovanega preudarnega pitja, ki naj bi posameznim pivcem sluŽile za orientacijo. Ni naključje, da se je v zadevo vključila tudi British Medical Association in v letu 1995 izdala navodila o preudarnem pitju (Alcohol: Guidelines on sensible drinking). Meje so poskušali postaviti tudi v številnih drugih drŽavah , v Avstriji, na Danskem, Švedskem, v Švici, Kanadi, Avstraliji, velřki Britaniji in v ZdruŽenih drŽavah Amerike. ceprav je bilo postavljanje meja podprto -z izsledki obseŽnih raziskav, se priporočene meje precej razlikujejo (6') Čeprav se subjektivnost odraŽa tudi v izrazu preudarno pitje' Že lahko govorimo o številkah,a so te različne tudi znotraj posamezne drŽave, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji. Tamkajšnje ministrstvo za zdravstvo je pod pritiskom vinskega lobija zvišalo ''Varne meje'', ki sta jih priporočila Royal Medical Colleges in British Medical Association' obe ugledni zdruŽenji se strinjata, da manjše koliěine alkohola lahko zmanjšajo tveganje za srčni infarkt v določenih populacijah, nikakor pa se ne strinjata, da bi ljudi spodbujali 34 k pitju zaradi "kozarčka za zdravje". Tveganje za inÍarkt je moŽno zmanjšati tudi na druge načine (7). Tudi v ZdruŽenih drŽavah Amerike se je zgodil podoben premik v smeri bolj sproščenega odnosa do alkohola, a območja "varnih meja" kljub temu niso spremenili. Pri opisovanju meja med posameznimi načini pitja (z nizkim tveganjem, s srednje izraŽenim tveganjem, z visoko izraŽenim tveganjem) se za pri_ merjavo posluŽujemo enot (units) oziroma meric (drinks) alkoholne pijače' Tako velja za naše Íazmere, da je ena merica en deciliter vina ali četrt litra piva ali eno šilce Žgane pijače. V vsakem primeru ena merica vsebuje pribliŽno 10 gramov alkohola. Upoštevajoč omenjene mere, je tveganje za nastanek z alkoholom povezanih teŽav majhno, če zdrav, odrasel moški popije do 14 meric (po 10 gramov) na teden. ZaŽenskeje ta meja niŽja (do 7 meric na teden), v času nosečnosti in dojenja pa se pitje alkohola ne priporoča. Kanadčani za moške priporočajo do 2 merici na dan, za Ženske pa le eno tretjino te količine. Švedi so bolj ''enakopravni'', tako moški kot Ženske naj ne bi popiliveč kot 110 gramov alkohola na teden ... Tako kot pri enotah in mejah preudarnega pi$a se porajajo dileme tudĺ ob definiciji pivske epizode (8). Določitije treba njen začetek ĺn konec, kar pa je odvisno predvsem od namena določanja (pri normalni populacĺji alĺ pri odvisnih od alkohola). Stout (B) navaja dva načina opisovanja pivskih epizod, ki se razlikujeta glede definicije konca pitja - alije konec dan po zadnjem kozarcu (tip 1) ali pa mora bitivmes 14 dni abstinence (tip 2). Normalno pitje Zanimiva raziskava, ki so jo opravili raziskovalci National lnstitute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAR) in National lnstitute on Drug Abuse (NĺDA) v sodelovanju s kolegi iz Turčije, Grčije, lndije, Nigerije, Romunije, Mehike, Spanije in JuŽne Koreje, (9) je pokazala, da je določanje natančne količine alkohola, ki se sme popiti v okvirih normalnega pitja, odvisna od določene kulture. Enako vel1a za določanje socialnega konteksta, v katerem se pitje alkohola šteje za normalno. Tako je pivski prag, ki še označuje normalno pitje, mnogo višji v Grčiji, Romuniji in Španiji kot v lndiji ali Nigeriji_ Normalnost pitja se torej nanaša na kulturalni kontekst in ne na posameznika in njegove pivske navade. Pitje alkohola za boljše zdrauje - ne hvala Najprej moramo omeniti znano J-krivuljo, ki opisuje odnos med porabo alkohola in splošno umrljivostjo. opis tega odnosa se pojavlja v literaturi že od leta 1920. Gre za pojav, da je umrljivost večja med abstinenti kot med tistimi, ki pijejo malo (ni enako kot zmeľno!). Vendar ta odnos velja predvsem za zahodne kulture, pri Japoncih na primer, ki ĺmajo niŽjo umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni, pa ne. Upoštevajoč odnos iz J-krivulje, 35 je zmanjšana umrljivost preteŽno pogojena zznižanim tveganjem za nastanek kardiovaskularnih bolezni. Posamezne študije tega odnosa so pokazale tudi drugačne rezultate (1o)'o tej problematiki p-a je pisal tudi Edwars (The individual's drinking and degree of risk) (11). Še vedno velja, da pri moških, mlajšimi od 35 let' in pri Ženskah pred menopavzo ni najti bistveno zmanjšanega tveganja. To je zato, ker kardiovaskularne bolezni niso pogost vzrok umljivosti v teh dveh skupinah' Ni pa še znano ali se s pitjem v mladih letih lahko zavarujemo pred kardiovaskularnimi boleznimi v starosti. Pri določanju priporočljivih meja pametnega pitja moramo upoštevatidejavnike kot so spol' telesna konŠtĺtucija, teŽa, zdravstveno stanje, individualna Ôbčutljivost na alkohol in način pitja. To pa je zahtevna naloga, o kateri velja dobro premisliti. Pravila v zvezi s pitjem (osebna, družinska, družbena, reklame) Vsako okolje, ki ga lahko opazujemo kot sistem, ima svoja pravila o uživanju alkohola (1Ą'ra pravila so lahko nedvoumna, jasna ali pa jih je moč razumeti v določenem kontekstu. V neki druŽini na primer velja, da majhni otroci ne smejo piti, Ženske lahko popijejo malo, moški pa več. Prepoved se izreče, količĺne, ki jih popijejo odrasli, pa so odvisne od situacije, druŽbe, razpoloŽenja. Ali drugi primer: v šoli kot sistemu je dijakom prepovedano uŽivanje alkoholnih pijač (po pravilniku), za profesorje pa velja, da v šoli ne pijejo, čeprav jim prepoved ni izrečena. V delovnem okolju je pitje lahko prepovedano, a nekateri zaposleni kljub temu uŽivajo alkoholne pijače v delovnem času (>reprezentanca<)' Vsakdo ima tudi svoja osebna pravila, po kateľih se ravna. Avtorici tega sestavka upoštevata pravilo >treh ne< (ne vozim pod vplivom alkohola, ne ponujam alkoho|nih pijač mladim in ne dovolim uŽivanja alkoholnih pijač na delovnem mestu, za katerega sem odgovorna). Pravila glede pitja se postavljajo (in kršijo) v vseh sistemih, od druŽine do drŽave. Tudi drŽava bi morala imeti svoja pravila in primeren upravni aparat, da bi bdel nad njihovim izvajanjem. Eno od redkih drŽavnĺh pľavil, kĺ jih v Sloveniji izvajamo dokaj učinkovito, je prepoved voŽnje pod vplivom alkohola za mlade voznike. Postavljanje pravil je zapleten proces, ki mora upoštevati dejansko stanje v določenem sistemu. Pravila bodo učinkovita le, če so jih |judje pripravljeni sprejetĺ in spoštovati. Zato jih je treba motivirati za spremembe. V druŽini zdravljenega alkoholika priporočamo pravilo, da ne pijejo alkoholnih pijač. To pomeni, da se alkoholnim pijačam odpovedo vsi druŽinski člani, pa tudi gostom postreŽejo le brezalkoholne napitke. Vztrajanje pri tem pravilu je dokaj težavno, vendar je odvisnemu vsaj v zaěetku abstinence v veliko pomclč' Rekl am i ranj e al koh ol n i h pij ač Proizvajalci in prodajalci si prizadevajo, da bi prodali čim več alkoholnih pijač' Pri tem iščejo nove poti do zanesljivih potľošnikov, pa tudi nove pivce, 36 slednje predvsem med mladimi (13) in med tistimiodraslimi, ki pijejo (pre)malo. Alkoholna industrija investira ogromna sredstva tudi v raziskave o škodljivih učinkih alkohola, rezultate pa uporablja za svoj marketing. o tem se lahko prepričamo tudĺ v domačih revijah (14)' ki sicer ljudi spodbujajo k zdravemu načinu Življenja. Reklamiranje alkoholnih pijač je v večini evropskih drŽav urejeno s posebnimi zakoni, proizvajalci pa upoštevajo tudi kodeks evropskih proizvajalcev Žganih alkoholnĺh p1ač (15. V Sloveniji zaostajamo tudi na tem področju, saj ga še vedno uĘa jugoslovanski zakon, ki je neustrezen tako za proizvajalce, kakor tudi za preventivne ukrepe. V razvitem svetu velja pisano ali nepisano pravĺlo, da reklame ne smejo nagovarjati mladih ljudi in da ne spodbujajo povezave med alkoholnimi pijačami in špońom. Kako ugotavljamo pivske navade v določeni populaciji Za poznavanje in spremljanje vzorcev rabe alkohola v splošni populaciji in znotraj specifičnih podskupin (npr' mladi, druge demografske podskupine), raziskovalci uporabljajo podatke, dobljene z anketiranjem (16, 17, í8). Raziskave naj bi v preiskovani populaciji zbrale določene (minimalne) podatke, med katere sodijo pogostnost in koliěina popitega alkohola v doloěenem časovnem obdobju, pa tudi podatek o priloŽnostih tveganega pitja (19). Te podatke se potem dopolnjuje z vprašanji o učĺnkih alkohola na zdravje (pozitivnih ĺn negativnih), na odnose v druŽini, o vplivu vrstnikov na pivsko vedenje in podobno. Komu in čemu služÍjo podatki o pĺvskih navadah Največji uporabnik podatkov o pivskih navadah je alkoholna industrija, ki jih pridobiva tudi s pomočjo lastnih raziskav. Takšni podatki so korĺstni tudi za drŽavo oziroma njen proračun, saj povedo, koliko denarja prebivalci porabijo za alkoholne pijače in kolikšen bo dohodek od davkov. V zahodnih drŽavah se s pomočjo teh podatkov pripravljajo ukrepi alkoholne politike, načńujejo preventivnĺ ukrepi za določene ciljne skupine in predvidevajo potrebe po kapacitetah za zdravljenje vseh posledic škodljive rabe alkohola (20). Epidemiološke raziskave pitja alkoholnih pijačvedno bolj ponazarjajo, da je prepoznavanje pivskih navad bolj pomembno za ugotavljanje socialne škode kot zdravstvenih posledic (21). Zato odkrivajo tĺste skupine prebivalstva, kipijejo največ (16) in tiste vrste alkoholnih pijač, ki so povezane z največjĺmi nevarnostmi (22). Preućujejo tudi, kako teŽki pivci vplivajo na pivske navade določene skupnostĺ (23). Dejstvo je, da je večina epidemioloških raziskav narejenih v ZdruŽenih državah Amerike, vendar se študije izvajajo tudi v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Evľopi. V vseh razvitih drŽavah ugotavljajo, da brez temeljitih epidemioloških raziskav ni mogoče izvajati učinkovite preventivne dejavnosti. 37 PODATKI O RABI ALKOHOLA V SLOVENIJI Statistični podatki o prodaji alkoholnih pijač oz' o razpoloŽl1ivem proizvodu kaŽejo, da je Slovenija, po registrĺrani letni porabi čistega alkohola na prebivalca, med evropskimi državami, ki so v najbolj neugodnem poloŽaju. od ieta'1980 dalje poraba alkohola v Sloven'lji niha med 9 in 13 litri in presega povprečno porabo alkohola v Evropi, v večini let pa tudi povprečno porabo v Évropski uniji. Poleg registrirane porabe alkohola pa je v nekaterih drŽavah, tudi v Sloúeniji, prisotna še neregistrirana poraba. Ta je po ocenah strokovnjakov v Sloveniji visoka in znaša pribliŽno pet litrov čistega alkohola na osebo (24). Skupno porabo alkohola (registrirano in neregistrirano) v Sloveniji lahko zato ocenimo na blizui 15 litrov čistega alkohola na osebo' Poraba alkohota na prebÍvalca predstavlja oceno povpreěne porabe alkohota ĺn se nanaša na vse ljudi v populaciii, ne predstavĺja pa dejanske porabe alkohola na posameznega pivca. To pa poskušamo ugotoviti s pomoěio raziskav z anketiranjem reprezentativnega vzorca prebÍvalcev. V Sloveniji še nismo naredili raziskave, ki bi nam dala dovolj ustreznih podatkov ó pivskih navadah pri slovencih. Takšna študija bi morala upoštevati geografsko in demografsko raznolikost, pa tudi individualne odzive na zauŽiti álroĺol Q5). Zalo se bomo omejili na prikaz razširjenosti rabe alkohola med prebivalci Slovenije, starimi 1B let in več (26). Cilji raziskave so bili: . ugotoviti deleŽ abstinentov v populaciji in znotraj specifičnih podskupin, . ugotoviti povprečno porabo alkohola na individualni ravni (v gramih ěistega alkohola na dan), . ugotoviti deleŽ ljudi, ki redno uŽivajo alkoholne p'ljače, v populaciji in znotraj specificnih podskuPin, . ugotoviti odstotek ljudi s tveganim pitjem v popuĺaciji in znotraj speciÍičnih pódskupin (moški, ki popijejo več kot 140 gramov cistega alkohola na teden oziroma 5 ali več alkoholnih pijaě ob eni priloŽnosti pitja, Ženske, ki popijejo več kot 70 gramov čistega alkohola na teden oziroma 3 ali več alkoholnih pijač ob eni priloŽnosti pitja)' V raziskavo, opravljeno leta 1999, (26) je bilo vključenih 1007 oseb (439 moških in 568 Žensk). Rezultati so prikazani na osnovi deskriptivne analize. ocenili smo, da alkoholne pijače v Slovenijivsaj občasno uŽiva večina odraslih prebivalcev' Le pet odstotkov oseb (dva odstotka moških in sedem odstotkov Žensk) se je v anketi opredelilo za abstinente (še nikoli niso zauŽili alkohola). V zadnjem letu pred anketo pa ni pilo alkoholne pijače samo 15 odstotkov ankeiiranih oseb (19 odstotkov moških in't0 odstotkov Žensk). Med abstinenti prevladujejo Ženske, stopnja abstinentov (število na 100 anketiranih V 38 posamezni skupini) raste s starostjo in pada z doseženo izobĺazbo. Po kategorijah zakonskega stanu je stopnja abstinentov najvišja med ovdovelimi osebami, po kategorijah delovne aktivnosti (zaposlen; nezaposlen; upokojen; vajenec, dijak, študent) pa med nezaposlenimi' Nasprotno pa med osebami, ki pijejo alkoholne pijače, prevladujejo moški, stopnja pivcev je najvišja v mlajših starostnih skupinah in s starostjo pada, stopnja pivcev pa raste z doseŽeno izobrazbo' Po kategorijah zakonskega stanu je stopnja pivcev najvišja med samskimi osebami, po kategorijah delovne aktivnosti pa med zaposlenimi. To se ujema tudi z rezultati nekaterih tujih raziskav (27). Povprečna poraba čistega alkohola na dan (vključeni so tudi abstinenti) znaša 11 gramov (tabela 1)' 17% anketĺranih oseb popije več kot 20 gramov čistega alkohola na dan (tabela 2). Tabela 1: Povprečna poraba čistega alkohola na dan med anketiranimi osebami (vključeni so tudi abstinenti) Aritmetična sredina (grami) Mediana (grami) Standardna deviacija (grami) Variacijski razmik (grami) Skuoai 11 4 19 0-148 Moški 20 12 25 0-148 Zenske 4 1 B 0-111 Tabela 2:Poraba čistega alkohola na dan med anketiranimi osebami Grami čistega alkohola/dan Število Odstotek Veljavni odstotek Kumulativni odstotek 0q 152 15,0 15,1 15,1 10 o in mani 558 55,1 55,4 70,5 10.1-20 s 123 12,2 12,2 82,7 20.1-30 o 67 6.6 6.7 89.4 30,1-40 o 35 3.5 3,5 92,9 40,1-50 q 23 2,3 2,3 95,1 50.1 ĺn več o 49 4.8 4.9 100.0 Skupai 1007 99,5 100,0 Manikaioči 5 0.5 Skupai 1012 100,0 osebe, ki pijejo alkoholne pijače, v povprečju popijejo 13 gramov čistega alkohola na dan: moški 23 gramov, Ženske pa 5 gramov (tabela 3)' Za laŽjo predstavo naj navedemo, da je 10 gramov čistega alkohola v 1 dl vina ali2'5 dl piva ali 0'3 dl Žgane pijače. Najveě čistega alkohola anketirane osebe 39 pop[ejo V obliki vina, 54 %, sledi pivo s 37 % in Žgane pijače z 9 %' Če pa pogledamo ta podatek ločeno po spolu, pa je slika nekoliko drugačna. Moški popijejo pribliŽno enako količino čistega alkohola v obliki piva (47 %) in vina (45 %), medtem pa pri Ženskah vino zajema daleč največji deleŽ popitega čistega alkohola (61 %). Ženske pop|ejo tudi večji deleŽ čistega alkohola v obliki Žganih pijač (10 %) kot moški (8 %). Vsi podatki se nanašajo na rezultate ankete, dejansko popite količine pa so verjetno večje, saj literatura navaja, da podatki, pridobljeni iz populacijskih raziskav' pojasnjujejo pribliŽno 40-60 % prodanega alkohola (28). Leta 199B je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 1B let in več, znašala 13,12 litrov. Na osnovi podatkov iz ankete pa poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 18 let in več, znaša med 12,78litri (40%) in B,52litri(60%). Tabela 3: Povprečna poraba čistega alkohola na dan med osebami, ki uŽivajo alkoholne pijače Aritmetična sredina (grami) Mediana (grami) Standardna deviacija (grami) Variacijski razmik (grami) Skupai í 3.04 4,82 20,24 0.01-148.47 Moški 22,62 13,40 24.90 o,01-148.47 Ženske 4.74 2,15 8,92 0.01-111.32 Kot redne pivce smo opredelili osebe, ki pijejo alkoholne pijače vsaj 1-2 krat na teden. Takih oseb je bilo 48% od 1007 vključenih oseb. Te osebe v povprečju popijejo 22 gramov čistega alkohola na dan. Večino rednih pivcev predstavljajo moški (63%). 69% vseh moških je rednih pivcev. V povprečju ti moški popijejo 28 gramov čistega alkohola na dan. Med rednimi pivcije 50% takih, ki popijejo več kot 20 gramov čistega alkohola na dan, 15%pa takih, ki popijejo več kot 50 gramov čistega alkohola na dan. 31% vseh Žensk je rednih pivk. V povprečju te Ženske popijejo 10 gramov čistega alkohola na dan. Med rednimi pivkami je 33% takih, ki popijejo več kot 10 gramov čistega alkohola na dan, 5% paje takih, ki popijejo več kot 30 gramov čistega alkohola na dan. Največja stopnja rednih pivcev med anketiranimi osebami je za moške, osebe stare 55-64 let, osebe z dokončano 2-3 letno strokovno šolo, osebe, ki so zaposlene, in poročene osebe, kiŽivijo s partnerjem. Vsak dan pije alkohoIne pijače vsaj 13% anketiranih oseb (22% moških, 6% Žensk)' Nadaljnjih 35% pa jih pije alkoholne pijače vsaj 1-2 dni v tednu (47% moških, 25o/o žensk). občasno pije alkoholne pijače v anketiranem Vzoľcu največ 37% oseb (21% moških, 50% Žensk). Tvegano pivsko vedenje, to je piti več od >relativno Varne( količine alkohola na dan (to je za moškega več kot 20 gramov čistega alkohola na dan, za Žensko pa več kot 10 gramov čistega alkohola na dan) in/ali piti več pijač ob eni priloŽnosti (moški pet ali več, Ženske tri ali več), ima 59 % anketiranih oseb (68 % moških in 52 % Žensk). 62 %od teh oseb je iz skupine pivcev, ki ne 40 preseŽejo >relativno Varne(( kolĺčine alkoho|a na dan' popijejo pa več pijač ob eni priloŽnosti. Med tveganimi pivci toĘ prevladujejo t.i. priloŽnostni pivci. Med pivce, ki popijejo na dan veě od >rrelativno varne( količine alkohola' se je uvrstilo 21 % anketiranih oseb (36 % moških in 11 % Žensk), ki so v povprečju stare 45 let. Po kategorijah zakonskega stanu, izobrazbe in delovne aktivnosti je največ takšnih pivcev (število na 100 anketiranih oseb iz posamezne skupine) med samskimi osebami, osebami z nedokončano osnovno šolo, zaposlenimi. Ugotovilĺ smo tudi, da osebe, ki pijejo več od >relativno Varne )) količĺne alkohola na dan, v primerjavi z osebami, ki pijejo znotraj >relativno Varne( količine alkohola na dan in z abstinentĺ, slabše skrbijo za svoje zdravje, med njimi je večji odstotek sedanjĺh oz' bivših kadilcev (57%: 43%:36%) in večji odstotek jih je Že uŽival marihuano (16%: B%:2%). V skupino, ki pije veě pijač ob eni priložnosti (pri njih govorimo Že o opitosti), se je uvrstilo kar 58 % anketiranĺh oseb (63 % moških in 53 % Žensk). Te osebe so V povprečju stare 41 let in so V povprečju osem let mlajše od oseb, ki se nikoli ne opijejo. Te osebe so v primerjaviz osebami, kĺ se nikoli ne opĺjejo, v večjem odstotku że uŽivale marihuano (moški 17oÁ: 2o/o, Ženske 10%:3%). Največ takih oseb je po kategorl1ah izobrazbe, delovne aktivnosti in zakonskega stanu med osebami z dokončano štiriletno srednjo šolo ter nedokončano višjo/visoko šolo, med vajenci, dijaki ĺn študenti in samskimi osebami. Nadaljnje analize podatkov bodo pokazale, katere skupine prebivalstva v Sloveniji so najbolj ogroŽene zaradi posledic škodljive rabe alkohola. V analize bomo vključili tudi podatke iz študije ESPAD, v katero so bili vključeni dijaki prvih letnikov srednjih šol. Ker se raba in škodljiva raba alkohola širita tudi v mlajšo generacijo prebivalcev Slovenije, bo treba epidemiološke študije nareditĺše med njimi. LITERATURA 'l . Gobec R ur. Stokrat na zdravje. Slovenske ljudske napitnice ĺn zdravice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1 979. 2. Prek S. Ljudska modrost trden je most. Slovenski pregovori in reki. Maribor: Zalożba Obzorja,1972. 3. Rajher Z'Yino v druŽbimladih. Ljubljana: Kmečkiglas, 'l998. 4. Quigley BM, Collins RL. The modeling oÍ alcohol consumption: A meta-analytic review. J Stud Alcohol 1999; 60; 90-8. 5. Anon. Early drinking said to increase alcoholism risk. The Globe Magazine 19gg; 2:8-10. 6. Anon. UK and US Governments say "moderate drinking is healthy". Globe 1996; (1): 25-7. 7. Anon. UK Doctors warn against raising "safe'' drinking levels' Eurocare NewsbrieÍ 1995; (2):2. 41 8. Stout RL. What is a drinking episode? J Stud Alcohol 2000; 61: 455-61' 9. Benett LA, Janca A, Grant BF, Sartorius N. Boundaries between normal and pathological drinking. A cross-cultural comparison. Alcohol Health & Research World 1993; 17(3): 190-5. 10. Fillmore KM. ls alcohol really good for the hearth? Addiction 2000; 95: 173-4. 11. Edwards G et al eds. Alcohol policy and the public good. Oxford: Oxford University Press, 1994:51-2. 12. Room R, Mäkelä K. Typologies of the cultural position of drinking. J Stud alcohol 2000;61: 475-83. 13. Čebašek-Travnik Z'Tr1e Íotri, štiri barve las, pet šol- ali kako alkoholna industrija išče nove porabnike. Delo; Sobotna priloga, sobota, 17. julija 1999. 14. Šikovec S. Nova spoznanja o Vinu' Zasrce 1999; 8: 16_7. 1S. Anon. Commercial communication guidelines for the European spirits producers. Conferedeartion Europeenne des Producteurs de Spiritueus. Bruxelles, 1996: CP.AS 12196 dg. 16. GreenÍield TK, Rogers JD. Who drinks most oíthe alcohol in the U.S.? The policy implications. J Stud Alcohol 't999; 60: 78-89. 17. Madianos MG, Gefou-Madianou D, Stefanis C. Patterns of alcohol consumption and realted problems in the general population of Greece. Addiction 1995; 90: 73- 85. 't B. Anderson P, Lehto J. Evaluation and monitoring of action on alcohol. WHO Regional Publications, European Series No. 59. 19. Dawson DA. Volume of ethanol consumption: effects of different approaches to measurement. J Stud Alcohol 1998; 59: 191-7. 20. Muller A. Alcohol consumption and community hospital admissions in the United states: a dynamic regression analysis, 1950-1992. Addiction 1996; 91: 231-42. 21. Rehm J, Bondy S. Risk functions, low risk drinking guidelines, and the benefits of moderate drinking. Addiction 1996; 91: 1439-40' 22. Rogers JD, GreenÍield TK. Beer drinking accounts for most of the hazardous alcoĺol consumption reported in the United States. J Stud Alcohol 1999; 60: 732_9. 23. Hasin D, Carpenter KM, Paykin A. At-risk drinkers in the household and shortłerm course of alcohol dependence. J Stud Alcohol 1999; 60: 769-75. 24. Harkin AM, Anderson P, Goos C. Smoking, drinking and drug taking in the European Region. copenhagen: wHo Regional office for Europe, 1997:57-77. 25. Kirk JM, De Wit H. lndividual differences in the priming effect of ethanol in social drinkers. J Stud Alcohol 2000; 61: 64-71. 26. Hovnik Keršmanc M, Čebašek-Travnik Z. Razširjenost rabe alkohola med prebivalci Republike Slovenije, starimi 18 let in več. Poročilo l. Ljubljana: lnštitut za Varovanje zdravja, í999. 27. Midanik LT, Claľk WB. Demographic distribution oÍ US drinking patterns in 1990: Description and trends from 1984. American Journalof Public Health 1994; 84 (8): 1218-22. 28. Midanik L. Validity of self-reported alcohol consumption and alcohol problems: A literature review. Br J Addict 1982;77 (4):357-82 42