DOMAČIN. DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit vrsta 24 v, cela stran 60 K. - Pri večkratnem oglašanju znaten popust. - Upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v pritličjn. Štev. 31. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1913. Leto I. Kranjski deželni zbor. Šestnajsta seja dne 30. septembra 1913. Predsednik deželni glavar dr. Ivan Šušteršič. Vladna zastopnika: Ekscelenca c. kr. deželni predsednik baron Scliwarz in c. kr. dvorni svetnik vitez Laseh a n. Deželni glavar otvori sejo ob 11. uri dopoldne, imenuje zapisnikarjem poslanca barona Borna in dr. Zajca ter predstavi kot vladnega zastopnika dež. sodnega svetnika Sturma. Nadalje naznani, da je posl. Gangl umaknil svoj predlog glede splošne, enake in tajne volilne pravice za deželni zbor in da bo to zadevo obravnaval pri proračunski debati. Došle so razne interpelacije, s katerimi se inter-pelirata ekscelenca dež. predsednik in dež. glavar. Posl. Zabret poroča o izpremembi zakona glede občinskih posredovalnih uradov ter stavi predlog za sprejetje zadevnega 'zakonskega načrta, ki se v § L glasi takole': § 1. Posredovalni urad v svrho poravnavnega poizkusa, katerega vršijo iz občine voljeni zaupniki, se ustanovi v vsaki krajevni občini. Ta posredovalni urad je pristojen poizkusiti poravnave v vseh v § 11. * Podlistek. Pomota. Povest. — Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska. Poslovenil Podravski. (Dalje.) Posledica posvetovanja je bila, ako ima biti Marka srečna, da ji mora Janko ostati zvest. Zvest do smrti, da se ne bo dal pregovoriti, da se ne bo izneveril zvesti ljubezni. Mora pa tudi biti istina, mora jo ljubiti resnično. . . . „Nepričarana deklica je neosoljen grah . . Mora se dobiti sredstvo, s katerim so da privabiti golob, da se naveže tako, da ju le rovnica in motika razdruži. Nahajajo se osebe, ki znajo več nego hruške peči; dobe se zelišča in zaljubiš se, ko bi tudi poprej sovražil na smrt. „Idite vi, moja botra, na božjo pot, pa lahko po-šljote žito v mlin za kolače. Vzame jo še to jesen, ko bi tudi zavalil goro med nju.“ naštetih slučajih prepirov v civilnopravnih zadevah, kakor tudi poizkusiti v § 28. navedeno spravo. V obsežnih in zelo obljudenih občinah se more, ako to sklene občinski odbor in temu pritrdita deželna vlada in deželni odbor, ustanoviti tudi več posredovalnih uradov. — Občine, ki v svojem okolišu ustanove več posredovalnih uradov, morejo odkazati vsakemu teh uradov poseben del občinskega ozemlja kot njegovo okrožje, v katerem je izključno pristojen, ali pa proglasiti vsak posamezni urad za pristojnega za ves obseg občinskega ozemlja. Deželnemu odboru je prepuščeno, da sporazumno z deželno vlado dve ali več občin istega sodnega pkraja, v katerih bi ne bilo pričakovati uspešnega poslovanja samostojnega posredovalnega urada, združi v skupno okrožje posredovalnega urada in določi obenem sedež tega urada. Dr. Novak kritikuje občinske posredovalne urade z ozirom na obstoječe politične razmere, ker ne morejo uspešno delovati in so le nekaka karikatura. Nasprotujejo jim ne samo mesta, ampak tudi kmetske občine. Predvsem pa bo obremenjena Ljubljana, ki bo morala ustanoviti biro s plačanimi močmi. Občinam, ki takega urada ne marajo, naj se pusti svoboda. — Dr. E g er govori tudi proti obveznosti iz dveh vzrokov, češ, da prvič niso posredovalni uradi imeli uspeha ne v kazenskih, ne v civilnopravnih zadevah ter pravi, da so črez par dni se je podala Grajska na to nenavadno -pot. Šla je skrivoma; niti možu ni povedala kam gre. Pritoževala se je, da jo boli glava ter dejala, da gre k zdravniku. Toda ta zdravnik bi imel ozdraviti povsem druge bolezni. Odšla je s tesnobo in z dvomom, vračala pa se je s popolnim duševnim ravnotežjem. V nedrijah je nesla čudovito zelišče, ki ga je natrgala nedolžna deklica. Sama na sebi še ta zelišča niso ničesar, toda ako mati dekletova pridene k njim hostijo, posvečeno pred oltarjem, in da to pojesti izvoljencu, ko bi tudi imel srce iz kamna, mora se mu razvneti od ljubezni. A ne samo to, da ve, kako vzbuditi ljubezen in kako ugonobiti, sovražiti onega, katerega si ljubil. Odreže brezovo vejo na božični praznik, izvleče iz njega dušo ter spravi vanjo tri cvete od leske. Ti, pripravljeni na jed in použiti na božični praznik, na veke hlade srce onega, ki jih je pojedel. In ko bi se tudi znašla lepota, vendar je ni dobiti takšne ženske, ki bi razvnela srce začaranega moža. Ako bi bila tudi slična peklenskemu plamenu, vendar ni takšne ljubezni, da za njem ne bi ugasnila . .. bili posredovalni poizkusi ob takih prilikah čestokrat vzrok novim tožbam radi razžaljenja časti, drugič pa je proti iz razloga varovanja avtonomije občin. Pravi tudi, da bi s tem občinam narasli preveliki stroški. Njegova stranka bo zato proti glasovala. — Dr. Pegan zavrača trditev, da so posredovalni uradi nekaka karikatura. Ljudstvo je precej splošno odobravalo to institucijo, toži se le, da imajo ti uradi premalo oblasti. Poslanci Drobnič, Demšar, Dimnik in Perhavec govore za vpeljavo obveznosti. Dr. Eger pravi, da je trditev, da so advokati načeloma proti, insinuacija, katero odločno zavrača. (Pritrjevanje.) Mi sploh nismo proti uradom, ampak zgolj proti obligatornosti. — Jarc pravi, da se gre za to, ker nekatera mesta nočejo, da bi občani imeli priliko posluževati se dobrote posredovalnih uradov zato, ker je naša stranka ta zakon sklenila. Pri glasovanju se sprejme predlagani načrt in dodatni predlog poslanca Jarca z glasovi S. L. S. proti glasovom narodno-napredne stranke in veleposestva. Posl, Jarc poroča v imenu upravnega odseka o zakonskem načrtu glede pobiranja kanalskih pristojbin v Ljubljani, ter predlaga: 1. Predloga se vrne deželnemu odboru z nalogom, da se še posvetuje o dopisu deželne vlade in da zasliši o tem mnenje občinskega sveta ljubljanskega. 2. Zakonski načrt naj bi se tako izpremenil, da se pobiranje kanalske pristojbine postavi na tako podlago, tako, da bo zadela najemalce samo čista kanalska pristojbina. 3. Deželni odbor naj vse korake, potrebne v tem oziru, tako pospeši, da se bo mogel deželni zbor s to zadevo pečati eventualno še v tem zasedanju. Dr. Triller izvaja, da se predlogu odseka ne more pridružiti. Glede misli, da bi se kanalska pristojbina pobirala od najemnikov stanovanj samih, je to po govornikovem mnenju nemogoče iz tehničnih razlogov. — Dr. Gregorič navaja razloge za drugo obliko pobiranja tega davka, da se prebivalstvo preveč ne obremeni, sosebno ne srednji in revnejši stan. Pri glasovanju se Sprejme odsekov predlog in zato glasovanje o nasprotnem predlogu dr. Trillerja odpade. Poročila upravnega odseka. Poročevalec Jaklič poroča o samostalnem predlogu poslanca Jakliča glede Srce znorele žene je močno utripalo ob misli, da ima v rokah moč, da izvrši te čudeže: zagotovi srečo hčerki ter ugonobi to, kar ji ne more služiti v prid. To bo sladko maščevanje, ko se ta odvrne z gnusom od žene, katere danes ne bi dal za ves svet. %\ nedeljo so vsi Grajski šli k spovedi. Prestrašena s tem kar namerava, bila bi gospodinja rajša šla sama, toda bala se je opravljivih jezikov. Celo najbolj nesložni zakonski gredo k obhajilu vkupno redno po štirikrat na leto. Takrat potihne strast, pomiri se jeza in sovraštvo. « Toda v srcu Grajske ni nastopil navadili krščanski kes. Sedela je nekoliko negotova na mestu, kjer je bivala drugekrati, zavedajoča se svoje prednosti. Ni si drznila dvigniti glave, da ne bi kdo odčital njene tajne nakane. Ne da bi se sramovala raditega, da se obrača h krivim bogovom, kar je gnus pred Gospodom. Zatekati se k čarom, to je nekaj navadnega, čemur se ne Čudi nihče. Toda sramovala bi se, ko bi se zvedelo, da mora s čarami pomagati deklici k možitvi. Pela je le tako iz spomina in poslušala pridigo takcf raztresena, da je ujela le zgolj semtertje kako besedo. odprave «jezbic» v Cabranki in Kulpi in predlaga, da se deželnemu odboru naroči, da ukrene vse potrebno za odpravo «jezbice» v Cabranki in Kulpi ter naj stopi v dogovor s lirvatsko vlado, da se uravna struga Cabranke in Kulpe. — Sprejeto. Povše poroča o samostalnem predlogu poslanca Jarca glede izpremembe voznega reda brzovlaka na progi Jesenice-Ljubljana in, poudarjajoč gospodarske potrebe in pomen Škofje Loke ter tujcev, predlaga: C. kr. železniško ministrstvo se poživlja, naj vsaj s 1. majnikom 1914 vozni red brzovlaka Jesenice-Ljubljana izpremeni tako, da se bo ustavljal tudi v Škofji Loki. — Sprejeto. O vladni predlogi glede dopolnila zemljiških knjig s sprejetjem javne imovine je poročal posl. Muli ey ter poudarjal potrebo, da se zakon o sestavljanju zemljiških knjig prilagodi temu pravnemu naziranju in izpremeni v toliko, da se omogoči sprejemanje javne imovine v zemljiško knjigo. .Da se temu nedostatku odpomore, to namerava predloga c. kr. deželne vlade. O predmetu je na to govoril s pravniškega stališča vladni zastopnik dež. sod. svetnik Sturm. Nato je dež. glavar sejo prekinil. Seja se nadaljuje ob štirih popoldne. Seja je bila otvorjena ob 4. uri 15 minut popoldne in pričela se je generalna debata o vladni predlogi glede dopolnila zemljiških knjig. Prvi je govoril proti poslanec dr. Eger, ki je naglašal, da je pričujoči zakonski načrt naravnost protizakonit, ker nasprotuje § 21. državnega zemlje-knjižnega zakona in je izjavil, da bo glasoval proti predlogi. Dr. Egerjeva izvajanja je zavračal vladni zastopnik sodni svetnik Sturm. Ko je govoril še posl. Piber, je zbornica prešla v podrobno debato. Kot prvi je posegel v debato poslanec dr. Lampe in predlagal, naj se vladna predloga izroči deželnemu odboru, ki jo naj v sporazumu z vlado izpopolni ter jo deželnemu zboru predloži v prihodnjem zasedanju. Vladni zastopnik Sturm je nasprotoval Lam-petovemu predlogu, ki pa je bil sprejet z glasovi S. L. S. „Ne skrbite za telo radi izpolnitve njegovih želj“, je dejal duhovnik. Pri teh besedah se je zamislila. Ona skrbi — samo skrb za hčerko jo je prignala danes v cerkev — in ali bi imelo to biti slabo? Ali ne skrbi sleherni; ta, da bi nakopičil premoženje, drugi se briga za čast in veljavo? Ona ji hoče zagotoviti srečo. Po-siloma umarja oni glas, ki ji šepeta, da to ni le zgolj skrb, da je to napuh, da bi čim poprej pokazala svetu, zlasti še njemu, da je omožila hčerko — in to še dokaj boljše! — In zopet je ujela besedo o potrpežljivosti pravega kristjana, katerega skuša Gospod. „Kar ugaja drugim, se posreči, kar ugaja tebi, se pa noče posrečiti. Prosijo drugi, a dosežejo, ako pa prosiš ti, pa ne dosežeš ničesar . . .“ Kot zlokobna predslutnja so jo zadele te besede. Znovič se je spomnila Martina. Saj tako se je godilo njej doslej. Drugim se je posrečilo, prosili so in so dosegli. Ali so nemara prosili bolj vneto in bolje kakor ona? Ali ne zahaja v cerkev, ne moli ondi in doma, ne zaupa v Boga? Zaupala je in upala, drugi pa so jo medtem prehiteli in ji vzeli, kar je pripadalo njej. Kajti čakala je in ni delala- Ekscelenca dež. predsednik baron Schwarz odgovarja na interpelacijo posl. Ribnikarja o porotniških imenikih ter izjavi, da dež. vlada nima nobenega povoda, da bi v tej zadevi intervenirala. O odgovoru deželnega predsednika se je na predlog posl. Demšar j a in dr. Novaka otvorila debata. Posl. dr. Krek stavi glede porotnih imenikov nastopno resolucijo: 1. Odgovor deželnega predsednika se vzame na znanje in postopanje deželnega odbora se odobri. ‘2. Deželna vlada se pozivlje, da z vsemi silami preskrbi, da se zakon glede sestave porotnikov natančno izpolnjuje. 3. Vlada se pozivlje, da vse potrebno ukrene, da se v gosposki zbornici sklenjena preosnova porotnih sodišč čimpreje ustavno izvrši. K tej stvari je govorilo več poslancev. Poslanec grof Bar bo izvaja, da kar se tiče deželuega odbora, ni nič protipostavnega naredil in si ni nič nepristoječih mu pravic lastil, marveč je le izrekel, da je pripravljen, župane pri izvrševanju njih postavne dolžnosti podpirati. Tudi ni ugovarjati proti temu, če se je velelo županom poročati pod zapretitvijo kazni. Morebiti je to strogo, a ima tudi vzgojni pomen v prid županom samim. Zatorej bo veleposestvo za prvi del dr. Krekovega predloga glasovalo. Kar se porote same tiče, ve vsak, kdor ima kaj s to rečjo opraviti, da obstojajo gotove hibe. Velika hiba je zlasti, da pride vsako razgaljenje časti potom tiska pred porotno sodišče. Tudi če se porotniki svoje zaprisežene dolžnosti zavedajo, se lahko pod sugestijo tega ali onega momenta zgodi takorekoč nezavestno krivica. Boljše je, da te stvari ne pridejo pred poroto. Zato bo veleposestvo glasovalo tudi za drugi in tretji del dr. Krekovega predloga. (Odobravanje.) Predlog dr. Novaka, da deželni zbor izreče deželnemu odboru radi njegove okrožnice županom grajo, se odkloni. Predlog di\ Kreka, da se odgovor deželnega predsednika vzame na znanje, in se postopanje deželnega odbora odobri, se sprejme. Poleg drugih predlogov poroča poslanec Jaklič o samostalnem predlogu posl. dr. Pegana o ureditvi Z nekim kljubovanjem je stopila k oltarju. Vse njene misli so zagrinjale v sebi skrb, če se ji to posreči. Besede odveze, roka počivajoča na njeni glavi, deleč odpuščanje pod pogojem: ne grešiti več, vse to ni za njo imelo zmisla. Zrla je za hostijo. Kako tudi ne bi, saj ko bi jo imela sprejeti, je padla hostija staremu duhovniku iz rok. Prestrašila se je tega migljaja božjega, toda že naslednji trenutek je držala vlažno hostijo v tresoči roki. IV. Po dolgem jesenskem deževanju je nastalo za-pozneno babje leto. Bili so to lepi dnevi, zmerna slika pravega leta, brez njegove vročine in ujm, združena z nežnim razpoložajem melanholične prirode. Zares, nekaj melanholičnega je dihalo iz krajine, iz belkastega, nekako obledelega neba, od zatemnelih gora, ki so spreminjale svojo barvo na žoltordečkasto. Temena gorži so bila že pokrita s snegom, od katerih je dihal rezek hlad. Toda listje na drevju spodaj se še drži, kakor bi hotelo ondi prebiti zimo. Samo nekatera osebnih zadev c. kr. državne policije v Ljubljani. Graja posebno, da se zahteva znanje italijanskega jezika, kar ima za posledico, da naši ljudje, domačini, ne morejo dobiti službe. Odsek predlaga: C. kr. deželna vlada se poziylje, da čimpreje za-počne na pristojnih mestih vse potrebne korake, da se osebne zadeve c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani podrede stvarno pristojni deželni politični oblasti, oziroma da se ustanovi za osobje c. kr. policije v Ljubljani samostojen štatut, ki uveljavlja tudi slovenski poslovni jezik. Deželni predsednik ekscelenca baron Schvvarz zagovarja obstoječe stanje glede uradništva in moštva, kar pa se poslovnega jezika tiče, spada ta v delokrog centralne vlade. Poslanec Galle stavi izpreminjevalni predlog, naj bi se pri nastavljanju moštva ne jemal ozir na znanje italijanščine. Deželni predsednik zavrača trditev, da je c. kr. policija germanizatoričen zavod s tem, da so vsi uslužbenci Slovenci. Glede protokolov odločno izjavi, da se principielno sestavljajo v materinskem jeziku stranke. Pri glasovanju se predlog odseka z glasovi S. L. S. in narodno-napredne stranke sprejme in predlog Galletov odkloni. Delavska zavarovalnica. Dr. Novak utemeljuje svoj nujni predlog, da se ustanovi na Kranjskem lastna delavska zavarovalnica zoper nezgode ter izloči iz okrožja tržaške del. zavarovalnice zoper nezgode. Pri glasovanju se nujnost soglasno sprejme in predlog izroči upravnemu odseku. Nadalje slede poročila finančnega odseka. Seja se zaključi ob tri četrt na deset zvečer. (Posamezne govore o važnejših zadevah bomo natisnili pozneje po deželnozborskem zapisniku.) Štajerski deželni zbor. Na Štajerskem sta se nemška večina in slovenska manjšina potom kompromisa sporazumeli, tako da bo deželni zbor zopet lahko pričel delovati. Mogoče, da bo ta mirovni uspeh v štajerskem deželnem zboru našel posnemovalcev tudi drugod. sadna drevesa niso pridržala tega okrasja ; gola stezajo proti nebu svoje veje, zbujajoč v človeku misli na minljivost in breznadejnost vsega posvetnega. Raditega pa je barvitost krajine dokaj bolj prižasta nego v vročem poletju: iz zelenkastih pasov, obsojanih z ozimino, iz čudno pobarvanih pašnikov, na katerih se tupatam dviga kvišku dim pastirskih ognjišč, se ti kaže slika, predstavljajoča idilično srečo. Uprav tako, kakor če po burni delavnosti nastopi pomirjenje radostnih posledic. Kakor tedaj, ako po občutkih, nastalih iz strasti, nastane sladka, reakcijska lenoba». . V sobah je tudi že bolj prijetno. Topla peč, v kateri se zakuri kakor le za poskušnjo, se nahaja v prijetnem soglasju z jesenskimi solnčnimi žarki in na večer z odsevom zarje na oknih, ki je pobarvala nebeški obok z najbolj izbranimi barvami svojega kraljevega plašča. Na leta zapuščena, prezirana soba, postane zopet draga, prijetna. A večeri, minevajoči ob lahkem delu in z besedičenjem v pozno noč — slutim, da jih nihče ne bi zamenjal z najzaljšim, toda radi nujnega dela neskončno dolgim, poletnim dnevom. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Državni zbor. Državni zbor se vendar snide, kakor smo že poročali, in sicer se vrši prihodnja plenarna seja poslanske zbornice dne 21. t. m. s sledečim sporedom. Specialna debata o finančni reformi (avtomobilski davek, totali-zaterski in «buchmacherski» davek, davek na peneča vina, novela glede davka na žganje in osebnodohod-liinska novela). Otežkočenje izseljevanja. V kratkem bodo razpravljali v državni zbornici o načrtu zakona o izseljevanju, ki ga je izdalo trgovinsko ministrstvo. Po tem načrtu je izseljevanje zelo otežkočeno. Razen tega zakonskega načrta pa bo tudi v kratkem izšla ministrska naredba, ki uvaja neke vrste prisilnih potnih listov. Vsi, ki se hočejo izseliti, morajo dokazati, da so zadostili svojim vojaškim dolžnostim. Eventualno se vpeljejo tudi identitetna izkazila s slikami. S tem naj se poglobi kontrola izseljencev in izseljevanje sploh otežkoči. Položaj na Balkanu. Vstaja v Albaniji. Kljub prvotnim uspehom je dospela albanska vstaja na svoj vrhunec in ponehuje povsod. Obsežne vojaške odredbe, ki jih je storila Srbska, da zatre vstajo, so izborno učinkovale. Srbi so mobilizirali tri divizije, ki so albanske četaše skoraj na vseh krajih odbile. O kakih novih zapletljajih položaja na Balkanu se ne more govoriti. Srbska vlada je opetovano slovesno izjavila, da prizna albanske meje, ki so bile določene na londonski konferenci in da bode le albansko ozemlje, ki je bilo Srbiji priklopljeno, pacificirala. Rusija podpira Srbijo v tem naziranju in jo opominja, da je pri odporu Avstro-Ogrske nemogoče, da si izsili pot do Jadranskega morja. Avstro-Ogrska je Srbiji po svojem poslaniku v Belgradu tudi prijateljsko nasvetovala, da naj ne razteza svojih vojaških akcij črez mejo Nove Srbije proti vstašem. Na drugi strani pa je tudi pro-vizorna albanska vlada javno izjavila, da vstaše ne bo podpirala. Tako je Srbiji odvzet vsak vzrok, da zasede Albanijo in se bo morala zadovoljiti s tem, da zavaruje svoje meje. Novi zapletljaji z Bolgarijo, ki se je po miru s Turčijo zopet ojačila, pa bi lahko postali za oslabelo Srbijo usodepolni. Boji albanskih čet proti srbskim četam so se bili s strašno grozovitostjo. Na nobeni strani se ni nikomur prizanašalo. Glavni boji so se odigravali v ozemlju med Dibro in Ohrido in v okolici Prizrena. Prvi spopadi so se vršili pri IVJarcovu, Galičniku, Dibri, katere kraje so Srbi po ljutem boju zavzeli z bajonetnim naskokom. Vsi ti kraji so bili opustošenj in požgani. Po zadnjih poročilih je prišlo med vstaši in srbskimi posadkami tudi pri Prizrenu do hudih bojev, v katerih so zmagali Srbi. Srbske čete so tudi že vkorakale v Debar in Ohrido. Bitka.okoli Debra je bila jako krvava in je trajala celo noč. Prebivalstvo se v Debar vrača. Arnavti so bili vse kraje oplenili, tako da vlada zdaj glad. Arnavti so tudi vse poklali. Tako srbske kakor tudi grške čete se nahajajo na albanskem ozemlju. S topovi Albanci sploh niso znali ravnati. Boj v Debru nadkriljuje vse grozote, ki so se zadnja leta na Balkanu zgodile. Boj se je vršil po ulicah. Vsako hišo je bilo potreba posebej osvojiti. Ko so Albanci izstrelili svojo municijo, so se vrgli s sekirami na vojake. Mož se je boril z možem. Izgube na obeh straneh znašajo nad 1000 mrtvih. Naposled so bili Albanci popolnoma razkropljeni. Velikanske izgube Bolgarije v balkanskih vojskah. Zunanje ministrstvo objavlja sledeče številke izgub Bolgarije v obeh balkanskih vojskah: V prvi 313 častnikov in 29.714 vojakov mrtvih, 915 častnikov in 52.550 vojakov ranjenih, 2 častnika in^}139 vojakov seje izgubilo. V drugi vojski: 260 častnikov in 14.602 vojakov mrtvih, 816 častnikov in 15.305 vojakov ranjenih, 69 častnikov in 4560 vojakov se je izgubilo. Okoli 10.000 ostane za celo življenje invalidnih. Skupno je Bolgarija izgubila v obeli vojskah od 17. oktobra 1912 do 29. septembra 1913 644 častnikov in 52.588 vojakov. Srbska nasilja. Znano je, da so Srbi in Grki na ves glas trobili dolgo časa v ves svet, da so Bolgari največji zločinci in ubijalci, medtem ko so sami sebe proglasili za naj-krotkejše ovce. Dan za dnem pa prihajajo sedaj poročila, ki kažejo ravno nasprotno. Tako je poročal neki dunajski časopis, da je 120 bolgarskih učiteljev prosilo za objavo sledečega poročila: „Edino-le zaradi svoje bolgarske narodnosti je bil v Prilepu neki učitelj umorjen; v Velesu je bil tržačan Abranov pobit, potem umorjen in še mrtev razmesarjen. Iz istega vzroka so Srbi v Skoplju seminarnega ravnatelja, v Velesu pa nadzornika šole Eparhije pretepavali. V Kruševem so zaprli štiri bolgarske učitelje. Da bi jih prestrašili, so v sosednji sobi meščanske ljudi neusmiljeno pretepavali, da bi se preje za Srbe proglasili. Potem se je zahtevalo od učiteljev, da naj se odpovedo svoji narodnosti. Ko tega niso hoteli storiti, so jih peljali v Bitolj, kjer so jih vrgli v ječo. Nas 120 bolgarskih učiteljev iz Bitolja in Skoplja so peljali v ječe v Bitolj, Skoplje ter Mitrovico. Ko se kljub temu nismo hoteli odreči svoji narodnosti in srbsko poučevati, so nas s silo pregnali iz naše domovine. Tudi posestnike so pregnali. Vse bolgarske škofe so Srbi pregnali. Groza, ki vlada v Makedoniji, je nepopisna. V vasi Lipec se je umorilo 17 bolgarskih dostojanstvenikov, v Laki 26 Bolgarov, v Blatecu pa 14. V drugih krajih, so kmetovalce najpoprej oplenili, potem pa umorili. V Aleksi Tenovu so bolgarske kmete žive sežigali. Apeliramo iskreno na uredništvo in vso družbo, da naj odpošlje zaupnike, ki bodo resnico dognali. Tu je slovanski narod v nevarnosti, da ga njegovi srbski < bratje* iztrebijo". . . Vojna nevarnost med Turčijo in Grško. Pogajanja med Turčijo in Grško so se zaradi otokov v Egejskem morju zopet razbila ter vlada med obema državama skrajna napetost. Ker se je Turčija svojega najnevarnejšega sovražnika Bolgarov odkrižala ,s,/*#*■' 'sVj tl/tl•- VII I '•'///'• iiUUUiM' .< « -.is!'/