iUfwl mAnoUliM|
s/4 rf/t/byi<
■ n
3HCCK
Maribor, dne 30. januarja 1913
Tete] XT,T IL
List ljudstvu v pouk m zabavo.
£•*>*!«	*V«lla 8 Po^tato" ™d ^ 7 Mariboru . poSilja^em na dom za celo leto t K. pol leta 2 K ln ea Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K. Ba drage bmmbfirf
6 K- Kdo*, hodi sam poni plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Blovenskega Gospodarja- r Mariboru, - List se dopošilja do odpov^ - Ud^o S JUkornega društva" dobivajo list bre« posebne naročnin«, « Posamezni listi stanejo 10 vin, - Uredništvo. Koroška cesta štev. 5, - Hokopisi se ne vračajo - Unravništvo- VS,
,	A	„ ^	____ cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije.	V
fr fiuerato se plačuje od «nostopne petitvrrte m »nkral U «rta* m dvakrat 25 vin., za hlkrat 85 vin. Za večkratne oglase primer«» popust. Inseraii »s sprejema" do srede «iutraL - S.si
zaprte reklamacije so poStntoe prost«,
DanaŠpja številka obsega 12 strani.
OderuM prihajajo«
Naše avstrijske denarne razmere že dolgo bolehajo, kar kažejo vedno rastoči državni dolgovi in potreba novih davkov, Odkar je nastala vojska na Balkanu, so postale razmere še slabše. Novi stroški za vojaštvo, špekulacije na borzi, prenehanje izvoza v balkanske države, vse to je ustvarilo veliko denarno stisko po celi državi. Povsod primanjkuje denarja. E-dini, ki so v tem Času nekaj pridobili, so tovarnarji z železnino, z vojaškimi potrebami, in s temi :ovarna-mi zvezane banke.
Kadar nastanejo slabi denarni gasi, takrat nastopajo oderuhi. Tako je tudi sedaj. Kdor ima danes denar, ga strašno drago posojuje onim, ki ga potrebujejo. Denar imajo banke in nekateri posamezniki. Obresti pri njih so zadnji čas poskočile.
Dajati denar na obresti, sploh ni krščansko in katoliška cerkev le z nevoljo, ne pa z odobravanjem, gleda sedanje gospodarske razmere, ki so take, da je skorO vsakdo prisiljen, dajati in sprejemati obresti. Zato pa mora krščanska gospodarska politika delati na to, da bodo obresti vedno nižje, in z vso odločnostjo mora nastopati proti vsem, ki slabe' čase izrabljajo, da se obogatijo z visokimi obrestmi.
Oderuh je, kdor vidi nesrečo in odvisnost svojega bližnjega in mu radi tega še obresti pri posojilu zviša. Nekrščansko ravna, kdor sedaj vzdiguje denar-iz "denarnih zave lov, ki ima.ie zmerne obresti* in ga nosi v zavode, ki dajejo višje obresti. Kdor več daje, tudi več zahteva, in te večje zahteve zadenejo tvojega bližnjega, ki jo v stiski in nadlogi. Ne samo na jeziku je treba imeti krščanstvo, ampak v vsem, tudi v gospodarskem življenju. In' nikjer nekrščansko življenje ne rodi toliko solz in nesreče, kakor ako se zajede v gospodarske razmere človeške družbe.
Vstaja v Carigradu.
Velesile obračajo, Turki obrnejo. Vsa Evropa je že sanjala o miru, ki so ga dosegle združene velesile. Turčiji so poslale lepo pismo z grožnjo, da ji bo joj, ako ne odstopi Odrina in ako ne dovoli, da velevlasti same odločajo o usodi Egejskih otokov. Turki so se posvetovali in posvetovali ter nazadnje prišli do sklepa, "da je res najbolje, ako se podvržejo združeni volji velikih držav. In vsa Evropa se je oddahnila in legla mirno spat v zavesti, da je večina težav premaganih in, največje nevarnosti za splošno veliko vojsko odstranjene. Toda velike države so že večkrat doživele, da se na Balkanu drugače misli in dela, kakor pa pri njih. Velevlasti so se svoječasno izrekle za mir, in balkanska vojska je napočila. Velevlasti so bile prepričane, da Turčija zmaga, in zmagale so države balkanske zveze. In kaj se je dogodilo pretekli teden? Velesile so zagrozile Turčiji, da mora skleniti mir, in ona si upostavi novo vlado, ki je za nadaljevanje vojske.
Turška vlada z velikim vezirjem Kiamil-pašo je bila zadovoljna, da Turčija odstopi Odrin in &e podvrže glede otokov, Toda ni računila z mladoturki. Dne 23. t. m. izbruhne vstaja mladoturkov pod vodstvom priljubljenega in junaškega častnika Enver-bega., ki ustreli dosedanjega vojnega ministra Nazim-pašo, vjame velikega vezirja Kiamil-pašo z vsemi ministri ter jih prisili, da odstopijo, ter upostavi novo vlado, sestalvljeno iz samih mladoturkov, katero mora tudi sultan pripoznati in, odobriti. Nova mladoturška vlada sicer izjavlja, da je tudi za mir, toda Odrina in E-gejskih otokov ne odstopi Samo na ta način pa se da doseči mir.
Skoro gotovo je, da se bo vojska na Balkanu kmalu zopet pričela, ako bo vlada mladoturkov le nekoliko časa trpela. Ni namreč izključeno, da nastane ' kmalu upor proti mladoturškim mogotcem, ker je mnogo vojaštva in duhovništva z mladoturki nezadovoljnega, Mladoturki so nekako isto, kar pri nas liberalci. Ako pa se vojska zopet začne, potem je upati, da poseže tudi Rusija vmes. Rusija ne bo pripustila, da bi se samo za trenotek moglo misliti na zopetno pro-.diranje Turčije v Evropo. Zmaga krščanskih balkan-, škili držav ne sme trpeti nobene Škode, in ako se za-jčne zopet vojska, morajo zopet krščanske države zrna. jgovati. Rusija jih bo podpirala proti turškim never-nikom. Ubogi Bolgari se nam usmilijo, ako bodo mo-rali zopet krvaveti, a sedaj jim želimo Še bolj vroče
I lepih in hitrih uspehov. Rumunija se vede zelo ne-- sramno proti Bolgarom ter zahteva od njih kar meni nič tebi nič odstop važnih koso bolgarske zemlje. Ni nobeno •uuaštvo za Rumunce. si;© nastopiljq s$daj tako izzivalno, ko imajo Bolgari silovito vojsko s Turki, Usoda bo za te grde nastope Rumunce brezdvom-no ob svojem Času Kaznovala,
Velevlasti se še vedno niso zjedinile zaradi mej novoustanovljene Albanije, ki bi naj bile spomin na preminule čase turške moči v Evropi.
Razlogi vstaje.
Turčija nima denarja, nima dovolj vojaštva in nima zadosti sposobnih častnikov, zato trezni Turki sami izprevidijo, da bi bila budalost, nadaljevati vojsko. Toda hoteli so, da jih drugi prisilijo, da ustavijo vojsko in dajo Bolgarom Odrin in Grkom del Egejskih otokov. Velevlasti so izpolnile Turkom to željo ter v znanih predlogih zahtevale od turške vlade, da se pri mirovnih pogajanjih uda. Veliki vezir (ministrski predsednik) Kiamil-paša ni hotel sam prevzeti odgovornosti na se in je sklical veliki narodni svet, da bi predložil njemu vprašanje, ali se naj sklene mir pod pogoji, ki jih tudi velevlasti nasvetujejo. Tudi narodni svet je bil za to, da se sklene mir ip odstopi Odrin.
Toda komaj se je izvršil ta sklep, začutili so mladoturki v sebi poklic, da uprizorijo vstajo, vržejo sedanjo vlado in vzamejo sami krmilo turškega cesarstva v svoje roke. Splošna ljudska nevolja, ki ne pozna slabih razmer turške drŽave in turškega vojaštva in noče nič vedeti o odstopu Odrina, ki je Turkom ra-
di grobov sultanov svet kraj, jim je prišla na pomoč ter jim omogočila, da se je vstaja posrečila,
Mladoturški politiki, ki so smatrali ta trenotek za ugoden, da ztopet i ridejo kvišku, so se torej spretno poslužili ljudske nevolje zaradi Odrina, Potisnili so obenem osebo v ospredje, ki je sicer tudi mlado-turškega mišljenja, ki pa ne zasleduje nobenih osebnih koristi in ki je vsled tega nenavadno priljubljen pri turškem ljudstvu, mladega poveljnika pri Catald-či,«Enver-bega. Tako je naredila cela vstaja v prvem trenotku vtis, da se tukaj ne gre za mladoturško stranko, ampak za ugled domovine, za nadaljevanje vojske, za borbo na življenje in smrt za sveto mesto Odrin.	(
Ako mladoturki sedaj zatrjujejo, da so tudi za mirovna pogajanja, je to le prazna beseda, kajti kdor je za mir, more biti tudi za odstop Odrina. Ako se hočejo mladoturki držati, da jih ne bo ljudstvo takoj spoznalo kot sleparje, so prisiljeni nadaljevati vojsko.
Kakor hitro pa bo Turčija nadaljevala vojsko, priskoči Rusi> balkansk m Slovanom na pomoč. Druge države so še tako presenečene od zadnjih dogodkov v Carigradu, da še ne vedo, kaj bi naj govorile in storile v oČigled novega položaja v Turčiji,
Vstaja.
Bilo je v Četrtek, dne 23, t. m, V vojnem ministrstvu je bilo ravnokar posvetovanje ministrov, Tudi veliki vezir Kiamil-paša je bil navzoč. Proti vojnemu ministrstvu se bliža velika množica ljudi. Načelu večjega števila vojaštva jezdi iia belcu lep, mlad častnik, ljubijo, lec turškega ljudstva, Eiiver-beg. Prišel je od CataldČe v spremstvu Fethi-bega. in Hallila, prejšnjega poveljnika v llomsu, z nad 300 mladoturki.
Ko je prispel Enver-beg z mladoturškimi častniki pred posvetovalnico, je poslal ministrom najprej vizitrico. Vojni minister Nazim-paŠa je prišel nato s svojimi adjutanti pred vrata ter prepovedal Enver-be-gu vstop. Začelo se je nato najprej prerekanje ter je Nazim-paša ozmerjal Enver-bega. Ko je zaklical Nazim-paša zarotnikom: „Nesramni psi!" je bilo to znamenje za splošno streljanje.
Poleg Nazim-paše je bilo ubitih še 8 oseb in 2 adjutanta, en sluga justičnega ministrstva, še en sluga in en sultanov tajnik, en stotnik in en dragoman. Kdo je bil osmi, še ni dognano. Morilec Nazim-paše je baje neki mladoturški poslanec. Nazim-paŠa je bil zadet od dveh krogel. Ena krogla mu je Šla skozi levo oko, druga skozi desno sence.
Ko je Ejiver-beg z golo sabljo udri v dvorano, so popadali ministri od strahu na kolena in prosili milosti. Enver-beg je hotel zaklati velikega vezirja Kiamil-pašo, ta ga je pa s povzdignjenimi rokami prosil, naj mu prizanese.
Enver-beg je pozval Kiamil-pašo, naj takoj napiše sultanu napoved, da s svojim ministrstvom odstopa. Kiamil-paša je to takoj storil ter izročil kos papirja, na katerem je bila napoved napisana, Enver-be-gu, ki se je podal s tem k sultanu.
Madžare je strah pred — Veržejci!
Prijatelj nam piše iz Prekmurskega: Kar je biku rdeče sukno, to jo tukajšnjim Madžarom in mad-žaronom veržejski samostan. Davno bi ga bili že razdrli, če bi ga mogli. Poslal nam je izrezek nekega Članka s prevodom, kjer zakotni madžarski listič „AL solendvai hirado" (Spodnjelendavski glasnik) v 3. Št. let. leta z grozo in strahom opisuje „panslavistično" nevarnost, ki bojda preti madžarstvu iz Veržeja ob Muri,
Dotični članek se glasi (dopisniku pustimo njegovo prekmursko narečje):
Nevarnost slovenske krajine.
VladapasobočkasrednjaŠola.
Od našega poročevalca.
Stokrat, Še znabiti že večkrat smo pisali od kulturne zaostalosti slovenskih pokrajin lendaskega in sobočkega okraja. V celoj slovenskoj krajini se v interesu madžarizacije od strani vlade ne stori nič, šole so prenapolnjene, šolske siavbe (zidine) se podirar jo, pa v celi velki slovenski krajipi ni nobene srednje šole, kjer bi otroci slovenskega materinega jezika
mogli zadobiti nadaljevalno izobrazbo, ko že dovršijo ljudske šole. Slovenski roditelji — ako hočejo svojo deco dalje dati učiti — je pošilajo na Štajersko pa na HrvaČko v gimnazije in mestne Šole,
Iz Sobote, ki stoji na sredi slovenske krajine, je nedavno šla deputacija k naučnemu ministru, naj bi dovolil kionči (vsaj) ustanovitev mestne Šole in bj naj pokril potrebne stroške. Minister je obljubil, da bo vzel zadevo v pretres, pa v kratkem je prišel odgovor — kak je to navada na zadeve, ki se tičejo šolstva — da vlada nima denarja za pokritje stroškov, zato prošnje ne more spolniti.
S pobitostjov je vzelo to naznanje obmejno ma-žarstvo, pa si je inteligenca, ki ume voditi ljudstvo, etak mislila: Ci je vladi tak prav, potem je njej. tudi prav, ona (inteligenca) je spolnila svojo dolž"nost s tem, da je opozorila ministra na nevarnost.
Štajerci pa spametneje vršijo svoja dela. Niso počivali, dokler niso nabrali velike svote za osemraz-redno gimnazijo, ki služi slovanskim stremljenjom, in dokler niso fanatizirali slovensko pokrajino lopdaske-ga in" sobočkega okraja z vero (religijo) in s prebu-jenjom čustev slovanske vzajemnosti. Najbolj pa z religijo.
— V pekeo bo prišeo, — tako so pravili — kte-ri stariš ne bo vpisao v veržensko gimnazijo svojega sinu!
Ta Veržej je neimenitna mala vas, nego blizu je pri meji, zato so osemrazred-no gimnazijo tukaj postavili. Da so jo že gor postavili, je agitaciji sledilo delo, ktero so hitro začeli zvrševati.
Sobočka mažarska inteligenca se je zopet pripravila na protiakcijo, ko je zvedela, da se v VerŽe-jtf zida šola. Začela je nabirati v svojem krogi denarje za srednjo šolo, in ko je že skiup bilo par tisoč kron, so se Mažari odločili, da bodejo zopet Šli k mL nistru, pa do opominali vlado na veliko nevarnost, ki preti mažarizaciji. Takoj se je zbrala velika depute cija, pa je šla pred grofa Zichy Janoša (KultusminL ster), da bi njemu naznanila svojo želo. 'Minister je zdaj izjavil, da bo ustanovil sobočko mestno šolo in bo kak najpreje poslal svojega zaupnika,, da bo se z vodilnimi krogi Sobote pogajal.
Vesela je prišla domo deputacija ip Čaka na izpolnitev ministrove obliibe, Čaka že več meseoev, pa zaman.
Na slovenskoj moji pa že stoji krasna šola pan-slavskte agitacije, v VerŽeju, 10 kilometrov daleč od Sobote, v edni komaj par sto prebivalstva broječi var-
Siran 2.
SDOflSRITT OOPPOlfAR
30. januarja 1913.
Enver-beg pred sultanom.
Enver-beg se je nato, k» je dobil odpoved mini. strstva v roke, odpeljal v avtomobilu v sultanovo palačo ter prisilil sultana, da je sprejel odstop ministrstva ter sprejel Malimud- S e ik¡et-pašo za velikega vezirja. Sultan se je branil, Enver-beg pa ga je opozoril, da stoji množica nezadovoljnega ljudstva na ulici in da je nevarno, se upirati volji naroda. Sultan ni verjel tem besedam in je poslal svojega glavnega tajnika, da si položaj ogleda in' mu poroča, če govori Enver-beg resnico. Ko se je tajnik vrnil in poročal, da govori Enver-beg resnico, je imenoval sultan Mah-mud-Selket-pašo za velikega vezirja. Mahmud-Sefket-paša je nato takoj sestavil novo ministrstvo, katerega Člani so sami mladoturki,
Enver-beg je nato med burnimi klici množice naznanil, da je prejšnje ministrstvo odslovljeno in da je imenovan general Mahmud-Sefket-paša za velikega vezirja. Enver-beg je postal komandant sultanove straže, kar sultanu gotovo ne povzroča veliko veselja.
Da se je Enver-begu tako izborno<posreČila vstaja, se ima mnogo zahvaliti turški bogoslovni in pravni mladini (softi), ki je hujskala in razburjala mladino, da je ves Čas vznemirljivih dogodkov klicala po ulicah: V imenu božjem, v imenu božjem,
Mladoturška stranka je izdala oklic na ljudstvo, v katerem obtožuje vlado Kiamil-paŠe, da je hotela izdati Turčijo, ter ji očita, da se je vkljub znanemu junaštvu vojaštva odločila za sramoten mir z balkanskimi državami, Kiamil-paša je glavni krivec nesreče domovine. Narod naj se dvigne in naj ne pripusti pod nobenim pogojem, da se odpove Turčija svojim* svetim pravicam v Evropi. Oklic konča z besedami: „Žrtvujte vse, da ohranite turške dežele v Evropi!"
Besede so lepe, ker iz njih zveni ljubezen do domovine, verjetno je tudi, da Enver-beg res ravna samo iz domovinske ljubezni, malo verjetno pa je to pri drugih uplivnih pristaših ml.adoturške stranke.
Enver-beg.
Enver-beg se imenuje oni mož, ki se je postavil na čelo mladoturškemu uporu in prisilil starotur-ško ministrstvo, da je takoj odstopilo. Sedaj velja za narodnega junaka v Carigradu in celi Turčiji, Tudi leta 1908, ko so Odstavili mladoturki prejšnjega sultana Abdul-Hamida, je igral Enver-beg veliko vlogo v mladoturški politiki. On je namreč na Čelu več sto Albancev skupno z Niazi-begom prikorakal v Bitolj, kjer je slovesno proglasil oclstavljenje Abdul Hamida. Ko so potem dobili mladoturki vladno oblast v roke, je šel Enver-beg v Berolin kot vojaški zastopnik (ataše) Turčije; tam je ostal do izbruha vojske v Tripolitani-ji. Takoj, ko se je raznesel glas o vojski, je odpotoval Enver-beg čez Egipet v Cirenajko, kjer je organiziral vojaški odpor domačinov proti Italijanom in se je kot upravnik zapuščene dežele zelo trudil, da bi ostala ta pokrajina v lasti Turčije. Njegov ugled je med a-rabskim in turškim prebivalstvom vedno rasel in s ponosom se je začelo med Turki imenovati, njegovo i-me, Enver-beg se je zelo protivil sklenjenemu miru med Italijo in Turčijo in izjavil, da hoče izgubljene pokrajine pridobiti Turčiji zopet nazaj. Ko je vojna na Balkanu izbruhnila z vso silo, so ga odpoklicali nazaj v domovino. PriŠedŠi v Carigrad, je moral gledati, kako so poražene in zmedene turške Čete izpred Lile-Burgasa in Corluja v obupnem begu drle v mesto. Enver-beg se je silno trudil, da bi zopet napravil med Četami red. Navduševal je posamezne oddelke, vspodbujal častnike in je na ta način mnogo pripomogel, da niso Turki popolnoma izgubili glave. Sedaj se oči vseh narodnjakov v poraženi Turčiji obra-čajo v njega kot edinega rešitelja. Zanimivo je, da je ta mož, kakor so poročali slovapski listi, slovanskega pokolenja, ker izhaja iz poljske rodovine, ki se je svoj čas izselila na Turško.
Enver-beg je po poročilu poljskih listov sip nekega poljskega boritelja za svobodo iz leta 1863, ki se je odlikoval pri vstaji proti Rusiji, pa je moral
pobegniti na Turško. Enver-beg se je rodil na Tur-8kem, kjer je tudi odgojen, toda on Še vedno hrani spomin na svoje pokoljenje, Oe piše svojim rojakom na Rusko, dostavi k svojemu imenu Enver-beg še svoje poljsko obiteljsklo ime Borzecki vitez pl. Polkozic. Enver-beg je ostal tudi zvest katoliški veri svojih o-četov.
Velesile v zadregi.
V največji zadregi so sedaj velesile, ki so tako lepo imele vse napeljano za mir, a jim je naenkrat naredila mladoturška vstaja Črto čez njih račune. Mladoturki zatrjujejo, da bodo na znane posredovalne predloge velesil v par dneh odgovorili. Vsled tega morajo velesile Čakati na odgovor. Z napetostjo se pričakuje ta odgovor, kajti od njega je odvisno, kako se bo razvil politični položaj. Toda ako niso mladoturki čisto navadni sleparji, morajo odgovoriti, da Odrina ne odstopijo in Egejskih otokov ne dado oblastim na razpolago, in posledica tega bo, da se vojna na Balkanu zopet prične. V kratkem bodo zopet začeli govoriti topovi pri Cataldči.
Balkanske armade so pripravljene, da njih čete kmalu udarijo na Carigrad, Pričakovati je, da tudi Rusija ne bo več gledala mirno razvoja dogodkov, ampak sama posegla vmes. Iz ruskih izjav je sklepati, da tudi Rusija zgrabi za orožje, ne samo balkanskim narodom v pomoč, ampak tudi v svojo lastno ldorist.
Rusija sc pripravlja.
Znano je, da je bolgarsko pomorsko mesto Varna zaprto za vsak trgovski promet. To pa baje ne toliko iz strahu, da bi se tujim trgovskim ladjajn zgodila kaka nesreča, ampak da Rusi lahko mirno in varno izkrcavajo vojaštvo in živila, ki jih pošiljajo Bolgarom na pomoč, Ruska jajvnost pa gre v svoji zahtevi Še dalje, kako se naj postopa proti Turkom. Ne samo balkanskim Slovanom je treba prinesti pomoči, ampak Rusija naj zasede tudi one turške vilaje-te v Mali Aziji, v katerih prebivajo armenski kristjani in rusko brodovje si naj izsili vhod skozi Bospor do Carigrada. Stara želja Rusov je, da bi imeli prosto pot skozi Dardanele, in sedaj se jim zdi, da je prišel trenotek, v katerem hočejo uresničiti svoje sanje.
Ako se obnovi vojska na Balkanu, je verjetno, da se tudi Rumunska da zapeljati k neprevidnim korakom proti Bolgariji, kar bi izzvalo nevaren vrtinec v sredini Evrope. V Rumu.niji je slišati vedno več glasov, ki zahtevajo, da se v sedanjem trenotku pade Bolgarom za vrat. S tem bi si Rumunija stekla žalostno vlogo, da bi v resnici pomagala Turkom proti svojim krščanskim br^Jom.
Edinost se krha.
Velevlasti so dosedaj postopale kolikor toliko skupno in enotno. Sedaj pa prihajajo poročila, da se je začela edinost med velikimi državami krhati. Ne manjka glasov, ki zatrjujejo, da je Nemčija vedela za vstajo v Carigradu, Verjetna je ta vest tem bolj, ker se izve, da so Nemci (nemška banka v Berolinu) ravnokar posodili Turkom denar, s katerim je omogočeno, da se vojska nadaljuje, Sicer se v pogodbi glasi, da je ta denar le predujem za zgradbo mestne železnice v Carigradu, lali tega noben Človek na svetu ne verjame, ker mladoturki gotovo niso naredili vstaje, da se ovekovečijo s carigrajsko mestno železnico. Tudi Rumunijo podpihuje Nemčija, dia dela sedaj toliko težav Bolgarom. V očigled takega samolastnega nastopanja Nemčije je tudi Rusija stopila v ospredje ter izjavlja, da bo na vsak način Ščitila balkanske slovanske države. Ruske ladje že krožijo po Črnem morju.
Prihajajo poročila, da so ladje različnih velesil že tudi dobile povelja, naj se napotijo proti Carigradu. Francoska vlada je odredila, da odploveta še dve križarki v Egejsko morje, kjer se nahaja že 6 francoskih ladij. Laški admiral Viale je dobil povelje, da
si edna impozantna slovenska katoliška osemrazredna gimnazija. S svojo dopadljivo zunanjostjo, z velikan-skov nadstropnov stavbov, s tajkov modernOv opra-vov, da bi lahko kterojkoli vzoršoli bila na ponos. Panslavska agitacija pa teče, naj nobeden katoliški Mažar (1!) slovenskoga jezika ne vpiše drugod svojega otroka v srednjo Šolo. Pa či ta agitacija ne bi bila zadosta, bo že pomagala tista tiha, pobožnost o-znanjajoča kapelica, katero so postavili poleg gimnazije.
Tako imenovani dopisun madžarskega lista, k temu le nekaj opomb.
1.	Dopisnik, ki tako dobro pozna nevarnost ob moji, bi moral vedeti, da Veržej ni „jelentektelen kis faju" (neznatna majhna vas), ampak „mezovaros" — starodavni deželno-knežji trg, ki si je zaslužil svoje pravice z junaškimi Čini za domovino in postavnega vladarja proti Turkom in madžarskim tolovajem.
2.	Predrznost madžarska postaja nesramna, meji na znorelost. Ali se mi Štajerci vtikamo v vaše zadeve, če vi kaj zidate? Nazadnje bodo Madžari zahtevali, da naši duhovniki ne bodo smeli slovenski pridigovati in spovedovati, ker ogrski Slovenci hodijo Čez Muro k nam opravljat svoje pobožposti!
3.	Obžalovati pa moramo, da ni vse res, kar se v dopisu trdi: da imamo v Veržeju slovensko katoliško osemrazredno gimnazijo. Namen veržejskega zavoda je namreč gospodarska šola, kjer se ne bo u_ Čil „panslavizem", ampak' razumno gospodarstvo, v slovenskem jeziku seveda. Zalibog, da za to Še danes niso dani pogoji, in je zato salezijanska družba,
da poslopje ne stoji prazno, začasno (samo začasno!) prestavila sem nižje gimnazijske razrede za svoje znotranje gojence, ki so doma iz raznih avstrijskih dežel, iz PorenŠčine, Bavarskega in pruske Poljske.
In iz tega si je Madžar narisal grozno strašilo panslavizma in poslali so celo častitljivo deputacijo v Budimpešto k ministru. Ko bi minister vedel, kako grdo so ga nalagali, bi vzel palico in se zadri nad j deputacijo: Erdegata, marš domu!
4. A v Budimpešti bodo to budalost verjeli in® gotovo so že storili korake pri naši vladi. Saj so že lansko zimo ljutomerski žandarji na povelje madžarskega „oberstuhlrichterja" poizvedovali okoli, kaj se to zida in ali bodo v zavodu panslavistični hujskači!
Gospoda Madžari, veste kaj ? Dajte slovenskemu ljudstvu ob meji njegov kruh, dajte mu njegove pravice, dajte mu šole na podlagi materinskega jezika, „piišpok" somboteljski naj pošilja sem goreče in jezika zmožne duhovnike,-pa vam slovensko ljudstvo ne bo sililo čez mejo na Štajersko in drlo v Ameriko.
Pred nekaj leti sem se vozil po železnici iz Ljutomera proti Radgoni. Na ljutomerski postaji sta vstopila dva krepka, mlada ogrska Slovenca. Bila sta na potu v Ameriko. Med potom je eden stisnil pest in mahnil proti ogrski strani, rekoč: „Prokleti madžarski orszag, ki nam ne daš živeti!" Zazeblo me je na dno srca. Kakšne so pač to razmere, ki ženejo ljudstvo v obup, da zapušča svojo grudo in preklinja deželo, ki je vendar njegova domovina, Če mislite, da boste z madžarizacijo ljudstvo osrečili in ga odvrnili od nas, se zelo motite, ampak vaše staro sredstvo jo laž ip nasilstvo.
odpluje z vsemi večjimi vojnimi ladjami proti iztoku.
Dve angleški ladji sta dobili povelje, da takoj odplo-vete v turško vodovje. Kadar se zbirajo ladje tujih velesil v turških vodah, ne pomeni to nobenih poseh. no mirnih' časov.
Kaj hoče Rumunija.
Rumunija se grdo vede proti Bolgarom. Ko morajo Bolgari misliti in se pripravljati na to, da se zopet zgrabijo s Turkom, prihaja jim Rumunija za hrbet, zahteva od njih lep kos bolgarske zemlje ter preti z vojsko, ako jim Bolgari tega ne dovolijo. Govori se celo te dni, da so že Bolgari Rumunom stavili ul-timatum (zadnjo besedo). Ako Bolgari v najkrajšem času povoljno ne odgovorijo, začne se vojska, Bolgarom se sicer ne bi trebalo bati Rumunov, toda pri Car-taldči Turki, za hrbtom Rumuni, to je tudi za Bolgare malo preveč. Rumunija zahteva od Bolgarije kraje, ki leže nad črto od mesta Balčik na Črnem morju do mesta Silistrija ob Donavi. Pravijo, da potrebujejo ta kos za varnost svojega podonavskega in Črnomorske-ga brodovja. Na Rumunskem vlada nemška rodovina Hohencolarjev in zato ni Čudo, da ta ne vidi kaj ra-
)da slovanskih zmag na Balkanu in da dela težave slovanskim balkanskim državam. Saj sedaj skoro vsi Nemci, pri nas celo nemškutarji, iz samega sovraštva
do Slovanov, držijo s Turki,
* »
Boj za Janino.
V Epiru je prejšnji teden bilo veliko deževje. Od 20. januarja naprej je 60 ur neprestano deževalo. Radi tega so bili boji med Turki in Grki okrog Janine omejeni in otežkočeni, Ko je dež prenehal, se je vojska zopet nadaljevala. Grške čete so dne 24, t. m. pod poveljstvom prestolonaslednika Konstantina zopet naskočile utrdbe Bizani pred Janino, Boj se vrši na celi Črti. Turki se junaško branijo, a so imeli velike izgube. Grški prestolonaslednik je bil s svojim štabom osebno na bojnem polju.
Ali korakamo v Carigrad?
Največja želja, ki navdaja vsakega Bolgara, je ta, da bi bolgarska armada zmagoslavno korakala v osvojeni Carigrad. Ta želja je bodrila in vspodbujala bolgarske vojake, da je njihova hrabrost vsplamtela do višine. Ta želja pa ne spremlja samo vojskujoče se Bolgare v boj, ampak tudi ranjene vojake v večnost. V dokaz navajamo naslednji dogodljaj, ki je prvotno o njem poročal nek angleški list in ki so so ga po njem povzeli tudi bolgarski in slovenski listi. Nekega dne pride car Ferdinand v jambolsko bolnišnico pogledat, kako se počutijo ranjenci. Tam leži med mnogimi drugimi na posielji nevarno ranjen Častnik, kateri se nahaja v torbi 'med Življenjem in smrtjo. Častnik se pri tem visokem posetu osvesti (zave) in vpraša carja s krepkim glasom: „Vaše veličanstvo! Ali bodo naše armade imele veliko srečo, korakati zmagonosno v Carigrad?" Car Ferdinand, videč solze v očeh umirajočega vrlega častnika, vzdahne globoko pri tem vprašanju in mu odgovori na tiho: „To sam Bog ve . .
Politični ogled.
—	Dne 23. januarja: Danes so se zbrali na Dunaju načelniki državnozborskih klubov K posvetovanju glede dnevnega reda državnozborskega zasedanja, ki se začne dne 28, januarja. Sklenilo se je, da se dene na dnevni red prve seje zakonski predlog o kužnih boleznih. Glede drugih točk pa se ni dosegel sporazum. Vlada bi rada, da se pred vsem sprejme zakonski načrt o novih davkih1. Rusini so vznevo-ljeni, ker se njih zahteva po lastnem vseučilišču ni izpolnila Radi tega bodo Rusini najbrž začeli v drž. zboru z obštrukcijo. Državni zbor bo zboroval, kakor je izjavil v seji načelnikov ministrski predsednik Stiirgkh, do 18. februarja, na kar bo začelo zborovati več deželnih zborov. — Dunajski nadškof kardinal dr. Nagi je nevarno obolel. Danes so ga sprevideli.
—	Spravna pogajanja med Cehi in Nemci so se danes v Pragi zopet pričela. Posebno se trudi za spravo češko veleposestvo. Češki Nemci, bratci naših štajerskih Nemcev, pa radi svoje nestrpnosti onemogo-
tčujejo spravna pogajanja. Nemci so povsod enaki: ¡tam, kjer so v veČini, kakor na Štajerskem, bi radi "vse sami imeli, druge pa tlačili, kjer so pa v manjšini, kalkor na Češkem, tudi hočejo imeti prvo besedo.
—	V Carigradu je mladoturška stranka uprizorila vstajo proti dosedanji vladi, ker se je ta izrekla za mir z balkanskimi državami in je bila pripravljena, odstopiti Odrin. Ministrstvo Kiamil-paša je odstavljeno. Novemu ministrstvu bo predsedoval Mahmud-Sef-ket-paša, Vstajo vodi mladoturek EnVer-beg.
—	Dne 24, januarja: Pri včerajšnjih nemirih v Carigradu so mladoturški ustaši ustrelili poveljnika čataldške turške armade, Nazim-paŠo, k.i je bil najboljši turški general, Radi mladoturške vstaje in nastopa vlade mladoturkov se je cel političen položaj v Evropi izpremenil, Domneva se, da bodo sedaj mirovna pogajanja prekinjena. — V ogrskem drž, zboru se je danes izvolil odsek 40 Članov, ki ima nalogo, proučiti predložen predlog o volilni preosnovi. Za predsednika tega odseka je bil izvoljen bivši hrvaški ban grof Khuen Hederwary. Z volilno preosnovo, ki je ena najslabših v Evropi in po kateri bi bile nemad-žarskim narodom Še bolj prikrajšane njih pravice, niso niti vsi člani večine držarvnega zbora zadovoljni. Po vrsti odstopajo iz večinske stranke. Število poslan-
cev opozicije se vedno množi. — Nova francoska vlada je izjavila, da h'oče delovati po programu dosedanje vlade. Liberalizmu na Francoskem cvete pšenica. Krivi so tega mnogo tudi katoličani sami, ker se no brigajo in se niso brigali za politiko in razne volitve, Vsaka malomarnost se prej ali slej maščuje. — Na Norveškem je odstopilo ministrstvo. Novo vlado je sestavil prejšnji državni minister Gunar Knudson.
—	Dne 25, januarja: Cesar je imenoval poljedelskega ministra Ceba dr. Zenkarja za tajnega svetnika. — Pododsek avstrijskega državnega zbora je dovršil svoje delo glede zakonskega načrta za ljudsko zavarovanje,za staiost in onemoglost, Večina poljskih poslancev se baje protivi tej nameravani postavi _ Ogrski socialni demokratje se pripravljajo na splošno stavko, ki bi naj pomenila oster protest proti nazadnjaški volilni preosnovi. Vlada je odredila varnostne odredbe, ker se je bati velikih nemirov. Vse protivladne strankie prirejajo po mestih in na deželi številne shode proti predloženi volilni preosnovi. — Andeška vlada je besedilo nove volilne preosnove v toliko izpremenila, da v njej ženska volilna pravica ni omenjena, Angležinje še torej najbrž ne bodo dobile volilne pravice. — V nemškem državnem zboru bo vojni minister predložil zopet nove zahteve za povečanje armade in vojnih ladij. Angleška in Nemčija, leto za letom tekmujeta, katera država bi imela močnejše bojno brodovje,
—	Dne 26. januarja: V Budimpešti je priredila ogrska socialna demokracija danes deželni strankarski shod, na katerem se je sklenilo, boriti se z vsemi silami zoper predloženo volilno preosnovo. Sklenilo se je, prirediti splošno stavko.. Cas, kedaj bi se naj stavka pričela, določi vodstvo stranke. Za stavko se' je dosedaj izreklo 43,000 organiziranih delavcev v Budimpešti, 33.000 na deželi. Tudi krščansko-socialna stranka je imela shod, na katerem je sklenila, delovati z vsemi sredstvi za dosego boljše volilne preosnove. — Zastopniki balkanskih držav v Londonu so sklenili, prekiniti mirovna pogajanja.
—	Dne 27. januarja: Med Rusini in vla.-do so se pogajanja radi rusinskega vseučilišča razbila. Danes so imeli rusinski državnozborski poslanci skupno sejo, v kateri se je sklenilo, se tako dolgo z vlado ne. pogajati, dokler ona drži s Poljaki. — Kardinalu dr, Naglu se je zdravstveno stanje malo izboljšalo, — Med Avstrijo in Srbijo se vrše pogajanja za trgovinsko pogodbo, kar priča, da so se razmere med obema državama izboljšale.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
2.	nedelja: 3. predpepeluiA a, Svečaica.
3.	pondeljek: Blaž, -kof; Odkar,
4 torek: pust. Andrej Kor, škof; Veronik», devi a.
5.	sredi: pepelnica; Agata, devica in mučenica; Japonski muč.
6.	četrtek: Doroteja.
7.	petek: Romnalrf, opat. R hard. kralj.
8.	sobota: Janez Mat.; spoznavalec.
*	Nadvojvoda Rajner umrl. V ponedeljek, dne 27. t. m. popoldne ob 5. uri je umrl na Dunaju nadvojvoda Rajner. Dosegel je visoko starost 86 let. Skoraj 40 let je -bil najvišji poveljnik deželne brambe, S smrtjo se je boril skozi 25 ur. Ko je bil še pri polni zavesti, zaprosil je duhovnika, da mu podeli sv. zakramente za umirajoče. Ko je sprejel sveto popotnico, se je na ganljiv način poslovil od vse družine in od svoje soproge nadvojvodinje Marije, Pogreb se vrši v petek, dne 31. januarja popoldne.
*	Državni zbor se je v torek, dne 28. t. in., zopet sešel. Ob začetku seje je zbornični predsednik posvetil umrlemu nadvojvodi Rajnerju besede visokega spoštovanja in splošne žalosti ter nato pretrgal v znak sožalja za eno uro sejo. Potem se je razpravljalo v seji o postavi glede zabranjevanja kužnih bolezni. Poslanec dr, Verstovšek je interpeliral naučnega ministra glede „Naredbenega lista", katerega je izdal Štajerski deželni šolski svet in ga nezakonito vsiljuje šolskim svetom. Glede rezervistov, lci so poklicani pod orožje, je naznanil deželnobramhni minister poslancem: Polkovnim poveljstvom je dovoljeno, da smejo 5% rezervistov, ki so bili pred Božičem vpoklicani, odpustiti. Prošnje za odpust se naj vložijo na dotičnega polkjovnega poveljnika in jih morajo tudi pristojne občine odobriti. V finančnem odseku je vladna večina že sprejela davek na žganje, sedaj se posvetuje o osebno-dohodnijiskem davku.
*• Siftvi>n.<jj|m fthfit.riikfttta je zadnji čas bolj ko kedaj poprej razRTnffl^MA11 jifvnost pri nas. Nemce je sram, ker obštrukcija pripoveduje celemu svetu, da s Slovenci ne ravnajo lepo v deželi. Njihova agitacija, da okraji vsled obštrukcije ne dobijo več podpor za ceste, in vinogradniki ne brezobrestnih posojil, je bila, sila kratkovidna in neumna. Volilci so se takoj vprašali, zakaj bi bila obštrukcija kriva, ko pa se morajo deželne doklade plačevati sedaj ravno tako kot pred obStrukcijo; in če so se prej lahko dajale podpore, zakaj sedaj ne. Očividno je, da nočejo Nemci nič dati in da se le na obštrukcijo izgovarjajo. Tudi slovenski liberalci se hudujejo na obštrukcijo, to pa zaradi svojih učiteljev, ki bi radi deželni zbor samo zaradi zvišanja svojih plač. Kaj je njim za ceste in brezobrestna posojila? Kaj je dr. Kukovcu za potrebe ljudstva? Slogaši pa so nevoljni, da njihovi advokatje ne sodijo več v deželni zbornici, ampak da so zasedli njih sedeže večinoma slovenski kmetje. Očitajo jim, da obštruirajo, ker rne znajo delati» Toda kdor pogleda prvo zasedanje seidanjega deželnega zbora, razvidi,
da so ravno kmečki poslanci mnogo bolj marljivo v enem zasedanju izvrševali svojo dolžnost, kot prej vsi advokatje po šest let skupaj. Ni res, da bi bila sreča slovenskega naroda odvisna samo od staroliberal-nih advokatov, ki sedaj v „Slogi" prodajajo svojo nezadovoljnost. Slovensko ljudstvo je na neštevilnih shodih zvedelo, zarajli katerih krivic sedanji poslanci obštruirajo, izvedelo obenem tudi, kaj nam morajo Nemci dati, da opustimo obštrukcijo. Liberalnih neza-dovoljnežev pa prej ni nihče vprašal, ko se je začelo obštruirati, in jih ne bo tudi takrat, ka^dar se bo nameravala obštriikcija opustiti.
*	Vsaj učiteljske plače! Iz liberalnih političnih krogov se poroča, da bi bila liberalna stranka zadovoljna, ako bi se vsaj učiteljske plače izločile iz obštrukcije in se dovolilo zvišanje. To se pravi, naši poslanci lahko čakajo, 'da se dovolijo slovenskemu ljudstvu njegove zahteve, ne smejo pa čakati, da dobi učiteljstvo boljše plače za približno 2 milijona kron in mogoče še več. Trezno misleče učiteljstvo samo vprašamo, je-li to mogoče za ljudsko stranko? Ce bo šlo učiteljstvo z ljudstvom, bo šlo tudi ljudstvo in njegovi zastopniki z učiteljstvom, Sicer pa ne!
*	„Narodni List" se je „preselil" v Ljubljano. Na naših štajerskih liberalcih, posebno na oni vrsti, ki jo vodi dr. Kukovec, leži neko prokletstvo, očividno vsled njihovega protislovenskega stališča. Glavno glasilo štajerskega, liberalizma, celjski „Narodni List", je v Celju dogospodaril. Napravil je dosedaj več tisoč kron dolga 'v tiskarni, tako, da, so stari celjski na~ rodnjaki-,,prvaki", ki imajo glavno besedo pri celjski tiskarni, vrgli „Narodni List" iz tiskarne. Torej sar mi liberalci so vrgli liberalno glasilo pod kap, 4. Številka „Narodnega Lista" se je že tiskala v Dragotin Hribarjevi tiskarni v Ljubljani, dočim so ostali dolgovi v Celju nepokriti. Od kod pa hočejo liberalci-mla-dini tudi vzeti toliko tisočakov? Naročnikov, posebno plačujočih, ni, liberalni učitelji in škrici nimajo denarja, liberalne posojilnice še trpijo radi poloma „Glavne" v Ljubljani, kje se naj torej vzame denar? Pravijo, da se je poclal dr., Kukove'c na beračijo k različnim liberalnim mogotcem in jih je za božjo voljo prosil podpore za falitno'liberalno glasilo. Za liberalce je slabo gospodarstvo pri „Narodnem Listu" zopet jasen dokaz, da štajersko slovenska ljudstvo ne mara za liberalne čenče, noče slediti pogubnim naukom liberalcev, ampak se trdno drži mogočne in ponosne katoliško-slovenske zastave, ki jo razprostira na Spodnjem Štajerskem ,,Slovenski Gospodar". Mi imamo sedaj že skoro 14.000 plačujočih naročnikov.
*	Blage besede. Zadnja „Sloga" se nas zopet tako-le spominja: „Svinjski Gospodar" v Št, 3. psova, zmerja, laže in zavija naprej, kakor kak pravi „satanov misijonar". Slovenske stariše opozarjamo, da je tako strastno psovajoč list mladini skrajno opalsen; mladina bo ob njem popolnonfa podivjala. Varujte torej svoje otroke pred to trebušasto gnjusobo!" Blage in plemenite besede „Slogine", kakor jih tukaj čita,-mo, bodo gotovo tako blagodejno vplivale na slovenske starše in slovensko mladino, da bodo rekli: S tako „olikanim" listom, kakor je „Sloga", ven iz naših poštenih liiš! Tako se naj zgodi!
*	G. kaplan Bosina je imel, ko se je vračal s ; službenega pota, znan nastop z 181etnim Koserjevim gfantom, ki je prišel g. kaplana Čakat pred župnišče.
Sodišče samo se je prepričalo, da je g. Bosina ravnal v silobranu, ko je kaznoval mladega Koserja. Nemško časopisje, pred vsem „Marburger Zeitung", je zelo nezadovoljno z izrekom sodišča, ker je Bosina duhovnik in vsa Koserjeva hiša štajerčijanska. Toda to je politično nasprotstvo. V zadnji „Slogi" pa pride ;udi Seguía in ošteje svojegasobrata z besedami: „Ni ravno posebno Častno za kaplana, ki se je okrog polnoči pretepal s fanti po gostilnah!" Zelo bratsko! Tola prvič je neresnično, da se je nastop vršil v gostilni. Vršil se je pred župniščem. Drugič se je gosp. 3osina vračal s službenega pota. Tretjič ima v našo škofijo privandrani g, Seguía najmanj opravičenosti Sploh kateremu koli lavantinskemu duhovniku zaradi gostiln' kaj očitati. Vsak pometaj najprej pred lastnim pragom.
*	Poljaki in Slovenci. Iz Vipave poročajo goriškemu „Novemu Času": Tukaj se nahaja nekaj baterij havbičnega topništva. Večino iopničarjev tvorijo Poljaki. Častniki Poljaki vzgledno izvršujejo svoje verske dolžnosti,in hodijo vsako nedeljo redno k masi, med tem pa ko se slovenski liberalni uradniki dosledno ogibljejo cerkve. Naši prijatelji iz severa se jako čudijo, da je pri liberalnih uradnikih tako opuščanje verskih dolžnosti mogoče* Slovenski liberalec spada na svetu v posebno vrsto!
*	Velike jubilejne slavnosti v llimu. Kakor se je pretečeno leto 1012 obhajal spomin slavne zmage, ki jo je Konštantin Veliki izvojeval nad Maksencijem dne 28. oktobra 312 ter ž njo uničil premoč zaiščitni-kov poganstva proti krščanstvu v veliki rimski državi, tako praznujemo letos lOOOletnico, kar je isti Konstantin Veliki skupaj z Licinijem izdal početkom leta 313 v Milanu znameniti razglas ali odlok, s katerim je katoliška cerkev zadobila v rimski državi popolno svobodo. S tistim odlokom je cerkev po skoraj 300 letih preganjanja zadobila mir. Kristjani so se oddahnili. Nova doba se je pričela v življenju» ikatoliške cerkve. In tega dogodka, ki je prinesel cerkvi oddih, mir in prostost, se bodo letos v Rimu spominjali s posebno velikimi slovesnostmi. Na onem mestu, kjer je Konstantin Veliki pri Milvijskem mestu ob Tiberi v znamenju križa premagal nasprotnika, se bo blagoslovil temeljni kamen nove velike cerkve, ki naj spominja vse poznejše rodove na znameniti dogodek dne 28. oktobra 312. Sestavil se je dalje poseben odbor, ki
bo skrbel za prireditev cerkvenih slovesnosti, kajti vsa slavnost bo imela po namenu sv. Očeta cerkven značaj. Slovesnosti se otvorijo z belo nedeljo po Veliki noči, kjer se bo vršila procesija z Najsvetejšim iz katakomb sv. Domitile v baziliko sv. Sebastijana. Vsako naslednjo nedeljo bo potem velika cerkvena slovesnost, združena z romanji, ali tridnevnicami, ali z izpostavljenjem znamenitih svetinj, v eni ali drugi baziliki v Rimu. Omenjamo še, da prirede letos Slovenci več romanj v Rim, kranjski Slovenci že meseca aprila.
*	Primanjkljaj v deželnih blagajnah v Avstriji
znaša za leto 1012 80 milijonov kron. Češka sama ima 35 milijonov K primanjkljaja, V deželah, kjer gospodarijo liberalci, bodisi nemški ali slovanski, so primanjkljaji največji. Nasprotno pa je n. pr. deželno gospodarstvo na Nižjem Avstrijskem, kjer imajo večino v deželnem gospodarstvu krščanski socialei, izborilo, in izkazuje celo preostanek v blagajni.
*	Ženski vestnih. Današnji ,,Slovenski Gospodar prinaša na 9. strani „Ženski vestnik", ki vsebuje poročila o gibanju glede žensldega vprašanja v drugih deželah, obenem pa prinaša v tem oddelku tudi druge, za ženske zanimive sestavke. Upamo, da bomo s tem oddelkom ustregli slovenskim ženam in mladenkam, med katerimi šteje naš list na tisoče svojih vnetih prijateljic in razširjevalk.
*	Vojaški konji. Od Sv. Križa na Murskem polju se nfUflrpTŠS"! V eni zadnjih številk „Slovenskega Gospodarja" je neko naznanilo, da se oddajo od ra®-nih kavaierijskih polkov večja Števila vojaških konj. Kdor jih želi imeti, naj vloži prošnjo za-nie. Kakor sem že zvedel, je že par posestnikov prosilo za-nje, in ti so gotovo menili, da dobijo od teh polkov plemenske kobile, to pa ni res. V našem okraju ima res neki domobranski ulanski polk št. 5 iz Stokeraua na Sp. Avstrijskem okoli 30 plemenskih kobil pod pogoji, da dobi pf}sestnik kobilo brezplačno in io mora vsako leto voditi k žrebcu in žrebeta od nje, ko so 3 leta stara, njim nazaj prodajati za ugodno ceno. Te kobile nimajo orožnih vaj. Take vrste vojaške kobile, ki so dane v zasebno plemensko rabo našim posestnikom, so pod takimi pogoji precej dobre in želeti bi bilo, da bi se jih dalo Še več, saj vojaška uprava potrebuje vedno mladih konj. Gori omenjeni vojaški konji, ki so naznanjeni, da se dajo posestnikom v za^ sebno rabo, pa so konji za rezerviste, Jeer vsak ka-valerijski polk ima pri polku samo toliko konj, kolikor je aktivnega moštva, za rezerviste pa jih mora tudi imeti, te pa da takorekoČ v .najem posestnikom v zasebno rabo pod pogojem, da se konj lahko rabi za vožnjo, za ježo., ne sme se pa kobila voditi k žrebcu. Vsako leto en mesec ga mora dati k orožnim vajam in še-le za 6 let je popolnoma njegov. Taki pogoji pa že niso ugodni za našega kmeta. Opozoriti bi bilo, a-ko je kdo že vložil prošnjo, meneč, da dobi plemensko kobilo, da jo odpove.
*	Osebno-dohodninskl davek. Davčne oblasti pošiljajo te dni posestnikom pozive, da morajo v teku 8 dni vposlati priznalnice za osebno-doliodpinski davek. Opozarjamo, da je rok za vpošiljanje priznalnic do 15. marca in da oblasti le radi obilnega dela Želijo, da se priznalnice poprej vpošljejo. Torej dotični-ka ne zadene nobena kazen, če ne vpošlje takoj v 8. dneh priznalnico.
*	Posestniki gozdov in osebna dohodnina. Ce kdo proda iz lastnega gozda kaj lesa, zahteva zakon, da prizna to svoto kot Čisti dohodek od posestva in plača osebno dohodnino. Odšteti pač sme, ako ni prodal trgovcu stoječega lesa, stroške' za sekanje, izvažanje itd., te stroške pa treba navesti, oziroma dokazati, Ce je bil pa kdo prisiljen mlad les posekati, ker je bil gozd poškodovan po ognju, toči, mrčesu ali snegu, se skupiček za ta posekani in prodani les ne všteva med dohodek, od katerega se plačuje osebna dohodnina, ampak se mu Še celo lahko odpiše zemljiški davek, akb se za to oglasi in prošnja primerno utemelji.
*	Kapfenberg. Skupina Jugoslovanske strokovne zveze je imela v nedeljo, dne' 21. jajauarja, svoje v letu 1913 prvo zborovanje v gostilni g. Karla Horvata. Glavni govornik je bil g. poslanec Gostinčar, kateremu se prav lepo zahvalimo za obisk. Poslušalcev ni bilo posebno mnogo, kar je žalostno dejstvo, da se naše slovensko ljudstvo v tujini poizgubi ter se mnogi ne brigajo za svoj napredek. Drugo zborovanje bo pred Veliko nočjo naznanjeno.
*	O treznosti Jugoslovanov piše v „Dnevu" zdravnik dr, M. Rus, ki je bil na Bolgarskem, takoi-le: ,„Nekaj posebnega je pri Bolgarih treznost. Sploh pri Srbih in Bolgarih ni pijančevanja. V Belgradu se je zgodil slučaj, da se je neki vojak opil. Ko so ga gnali vojaki po ulici v vojašnico, so ljudje pljuvali pred njim in se zgražali nad tem, da se srbski vojak spozabi. Treznost je ena najlepših lastnosti Srbov in Bolgarov — in lahko rečemo, da je treznost mnogo pripomogla k njihovim velikim uspehom. V celi bolnici nismo imeli niti kapljice vina ali kaike druge opojne pijače. Bila bi pa tudi popolnoma odveč, ker bi bolgarski vojak užival alkohol k večjemu za kazen."
*' Stare papirnate bankovce bodo odtegnili s prometa. Bankovci po 10 in 20 kron iz leta 1900 Se ostanejo do 28. februarja 1913 v veljavi, potem pa jih bodo sprejemale samo davkarije in večji denailni za-vodi (banke), lOOkronski bankovci iz leta 1901 pa o-stanejo v prometu še do 31. januarja 1018,
*	Vojne igre. Z Dunaja je prišla vest da se bodo Se v teku tega meseca vršile v vseh večjih gar. nizijah v Avstriji vojne igre, katerih se bodo morali udeležiti vsi oficirji. K tem igram bodo povabljeni tudi rezervni častniki, ki se jih bodo lahko udeležili.
^tran i.
SL0V1N8KT GÜBPOD3EB.
BO, januarja 1913.
*	16.000 novih podčastnikov. Avstrijska vojna ¡uprava namerava v kratkem Času Število podčastnikov zvišati na 30.000. Pomnožitev Števila podčastnikov bi torej znašalo 14—16 tisoč mož.
*	Stroški tripolltanske vojske. Italija je imela s svojim vojnim pohodom v Tripolitanijo 797 milijonov lir stroškov.
*	Izvažanje avstrijskega hmelja. Glasom seznama, ki ga je izdalo avstrijsko trgovsjko ministrstvo, se je meseca septembra, oktobra in novembra 1. 1912 izvozilo iz Avstro-Ogrske 211.748 stotov hmelja v druge države. Koncem meseca decembra 1912 je iznašal izvoz okrog 250.000 stotov. Ker se je v naši državi pridelalo leta 1912 okrog 400*000 stotov hmelja, so ga pokupile avstrijske pivovarne približno 1S0 tisoč za lastno uporabo. Avstrijskega hmelja se torej več izvaža čez mejo kot se ga porabi doma.
*	Tržno poročilo. Cena jabolkom se je zopet dvignila za -2—4 vin. pri kilogramu. Izvenavstrijski trgovci posebno povprašujejo po Štajerskih' mošanč-kih. — Cene na dunajskem žitnem tržišču so večinoma neizpreme'njene. Edino rž je pridobila 5 vin. pri 100 kg, za koruzo pa se je plačevalo celo 5—10 vin, manj kot prejšnji teden. — Za seno in slamo veljajo sedaj na graškem tržišču sledeče cene: Sladko seno 100 kg 7 K Í0 vin. do 9 K, kislo 7 K do S K 80 vin,, slama 0—G K 60 vin. Cene za seno in slamo se polagoma dvigujejo; pretečeni teden se je cerna zvišala pri senu za 10—30 vin. in pri slami za 10—20 vin pri 100 kg. — Cene pitani goveji živini so na dunajskem osrednjem tržišču padle. Padec zpaša 3—6 K pri 100 kg žive teže, V isti meri je, kakor se poroča z Dunaja,, padla tudi oena prašičem in teletom. Naše živinorejce naj padeo cen ne razburi, ker se ta pojav skoro vsako leto ob tem času ponavlja ip sedaj spravijo ogrski in gaiiški židje tudi največ pitane živine na trg.
*	Goveja kuga divja med živino v Turčiji v vi-lajetu Carigrad. ¡Poginilo je že eno četrtino govedi. Čudno je, da pogine največ krav. Bolgarsko armad-no poveljstvo priCataldČi je izdalo strogo odredbo, da se kuga ne razširi tudi v bolgarske kraje.
*	Vojska na Balkanu 1. 1912. Peti in Sesti se-šitek tega prezanimivega dela, za katero se najširša javnost nad vse #anima, sta obenem izšla v zalogi Katoliški bukvami v Ljubljani. Ta dva, posebno pa prihodnji sešitek, se bodo odlikovali po zapimivih slikah vojnih pozorišČ in vojnih dogodkov. Nadaljni sešitki izidejo zopet v rednih tedenskih presledkih. Temeljito znanje pisatelj ev-strokbvn j ako v jamči za trajno vrednost tega dela. Naročniki se lahko še vsak Čas prijavijo, na kar se jim odpošljejo že izišli sešitki,
Mariborski okraj.
m Maribor. V noči od torka na sredo po polnoči so začeli gpreti hlevi stolnega župnišča. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta. Zgorelo je seno in ostrešje, živino so rešili. Kako je nastal ogenj ni znano.	V | ! | IMn
m Maribor. Po mariborski okolici, pa tudi po hišah naših delavcev v mestu se klati nek Človek, kateri ponuja in vsiljuje razno slabo berilo. Seboj nosi cele zavoje židovskih izdelkov: Beračeve skrivnosti, Svobodna ljubezen, Ciganska sirota itd. Mnogo ljudi mu je najsedlo, posebno delavci, viničarji, posli in mladina. To berilo skrajno slabo vpliva na naše1 ljudstvo, v nravnem oziru je berilo najgrše vrste. Vrzite to židovsko, umazano robo v peč, dotičnemu vsiljivcu pa pokažite vrata!
m Sv. Magdalena v Mariboru. Leta 1912 je bilo oklicanih 150 parov, poročenih 107, rojenih je bilo 441, mrličev 497; v katoliško cerkev jili je pristopilo 31; zaklad za novo cerkev znaša 80,569 K 27 vin.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Ker je tukajšnji slo-v e 11 skr" ztlr fflr"pr i katoliško-narodni stranki, so ga sklenili bojkotirati, a pe naši narodni nasprotniki, temveč naši liberalci, Ne, slovenski zdravnik ne sme potipati liberalnih žilic, to sme storiti samo nemško-nacionalni zdravnik. Ne vemo, ali se bojijo ti liberaK ni gospodje, da bi slovenski „klerikalni" zdravnik pri tipanju njihovih žilic spoznal bolezen na njihovi „patentirani" narodnosti ali pa na njih možganih)!
m Sv. Anton v Slov. gor. Veličasten pogreb smo i mer na veliki praznik sv. Treh Kraljev. Črno ovita zastava Dekliške Marijine družbe in velika'vrsta belo oblečenih deklet s svetinjami na prsih in z venci iz deviškega rožmarina je naznanjala^ da nesemo k večnemu pokoju družbenico Marijino. ¿4 let stara Erman Treza, jubilantka III. reda pri Sv. Trojici in Že več let zvesta hčerka Marijina je zapustila svet, kateremu je ves čas svojega življenja dajala najlepši vzgled Čednostnega življenja slovenske deklice. Prav prisrčna zalivala vsem udeležencem pri pogrebu, posebno pa Marijini družbi in številnim sorodnikom, kateri se niso ustrašili truda in pohiteli od blizu in daleč spremit na zadnjo pot priljubljeno tetico.
m Ruše. Dne 6. prosinca je imelo ruško Veteransko društvo v prostorih g. Repoluska redni občni zbor. Zborovanje je otvoril načelnik Franc Toplak. Tajnik g. Stane je prečital poročilo o delovanju društva. Po poročilu tajnika na kiratko poroča g. načelnik Toplak o društvenem premoženju in blagajni. V letu 1912 je imelo društvo 150 kron dohodkov, tako, da je sedaj v blagajni 1044 K 20 vin. Društvo ima tudi svojo godbo ip društveno zastavo, ki stane več sto kroji.
m St. Lovrenc nad Mariborom. iTudi semkaj smo dobili tiskano „Poročilo" o delovanju dijaške kuhinje v Mariboru za leto 1911i-12* V izkazu beremo,
da je znesel čisti dobiček lanske šentlovrenške veselice v prid ubogim dijakom 445 K 22 vin. Hvala vsem dobrotnikom! Sentlovrenčani želijo, da bi slovenski dijaki pod vodstvom profesorjevi vsako leto priredili zabavno in poučno veselico v prid dijaški kuhinji v Mariboru.
m Pohorje pri Hočah'. V 3. Številki „Štajerca" sta dva lažnjiva in silno neumna dopisa iz našega kraja. Dopisnikovo klobasarjenje je pa prebedasto, da bi nanj odgovorili. Sicer pa je iz obeh dopisov jasno razvidno, da oni mazač, ki je sklanial omenjene laži in neumnosti, ni v naši občini doma, ampak prebiva v Hočah, kjer širi svojo Šnopsarsko in ŠtajerČi-jansko omiko. V slavo par naših domaČih pohorskih' nemškutarjev pa povemo, da nimajo toliko soli v gla-vi, da bi zmogli svoje šnopsarske misli izliti na papir in poslati „Štajercu".	Pohorski domačini.
m Fram. Dvojčke je povila viničarka Antonija Vranjek, Otroka sta zdrava, mati pa je umrla, vrhu tega je še 5 nedoraslih otrok.
m Slov. Bistrica. Dpe 27. t. m. je bila poročena Amalija Kostej z Mihaielom Pristovniikom. Nevesta je bila vrla Članica tukajšnjega Izobraževalnega društva in izvežbana igralka na domačem odru. Društvo jo bo težko pogrešalo, Hv.ala ji za ves trud in obilo srečo v novem stanu.
m Slovenska Bistrica. Pri volitvi v okrajni zastop iz skupine kmečke občine dne 24. januarja je lista Kmečke zveze sijajno prodrla.. Od 70 oddanih glasovnic so dobili kandidati Kmečke zveze 60—66 glasov, štajerčijanci pa 8—10 glasov. Kako sta se dr, AVistaler in Stieger spogledovala, ko sta videla, da se kmetje kljub sladkim obljubam, da se jim bodo ceste zgradile, Če se ž njimi voli, si lahkb mislite, dragi bralci „Slovenskega Gospodarja". Slava zavednosti paših kmečkih mož!
m Poljčane. Naše Izobraževalno društvo je i-melo občni zbor dne 19. t, m,, na katerem se je izvolil ta-ld* odbor: predsednik Fr. Polanec, podpredsednik J. Senegačnik, tajnik Aint. DetiČefc", tajnikov namestnik Jož. LavrenčiČ, blagajnik Fr. Ambrož, blagajnikov namestnik Jož. Spanring, knjižničar Fr. O-sterc, knj. nam. Mat. LavrenČiČ. Dne 26. t. m. je priredilo društvo veselico, na kateri so predstavljali fantje igro: „Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta". Igralci go svoje vloge izvrstno rešili,
m Velka pri Cmureku. Naša občina je, če ne največja, pa vsaj ena največjih, v radgonskem okrajnem glavarstvu, vsekakor pa je največja v emureš-kem okraju. Že ime >.Cmurek" pove, da se nahajamo na slovensko-nemški meji. Pred kratkiim smo imeli občinske volitve, oziroma volitev župana in občinskih svetovalcev. Županska čast je zopet padla na že dolgoletnega župana g, Karola Pivec, kmeta v Gornji Velki. Spremenilo se je pa občipsko svetovalstvo. I-mena svetovalcev: gg. Hanžič, Snajder in TomažiČ nas navdajajo s trdnim upanjem, da se bo posihmal še bolj skrbelo za blagor občanov. Novo starešinstvo se bo gotovo zavzelo za popravo občinskih voznih potov, ki na ves glas kričijo po popravi. Sedaj se bo menda že vendar enkrat izpeljala, okrajna cesta do župnijske cerkve Marija Snežna in dalje na Spodnjo Velko. Okrajni zastop emureški nima samo pravice, pobirati mastne doklade, temveč tudi dolžnost, občini pomagati, da si bo mogla že vendar enkrat oskrbeti vsaj to, kar bi se bilo moralo Že davno zgoditi. Občinsko starešinstvo čaka veliko dela. Naj pa imajo njega člani zavest, da jim bomo iz srca hvaležni vsi davkoplačevalci zelo obširne občine.
m PoljCane. Pod vodstvom učiteljstva priredijo naši š.larji v tukajšnji šoli prihodnjo nedeljo, 2. svečana oh 3. nri popoldne šolsko predstavo. Stariši in prijatelji pridite 1
m Sv. Ilj v Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo priredi na Sveč-nico 2. februarja po večernicah v „Slovenskem Domu" pustno veselico s petjem in gledališko predstavo igre „Naša kri", tiodelujejo tambura-ši iz Studencev pri Mariboru. Po predstavi presta zabava v gostilni g. Celcerja in Baumana.
m Sv. Rujiert v Slov gor. Leposlovno bralno društvo ima v nedeljo, 2. svečana redni občni zbor z navadnim vsporedom po večernicah.
m Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 9. svečana 1913 ob pol 8 uri zvfč r se igra „Čarovnica pri Jezeru".
m Studenci pri Mariboru. Naše izobraževalno društvo ima v Boboto 1. februarja zvečer v gostilni g. Šauperla na Lembaški cesti družinski večer. Svirajo domači tamburaši. Vstopnina 30 vin. — Na Svečnico 2. februarja popoldne pa bodo naši tamburaši sodelovali pri narodni veselici v St. Iljn v Slov. gor.
m Črešnlevec pri Slov. Bistrici. V veseli družbi gostilničarja g. Matevža Kapun je za „Slov. Stražo" nabral mladenič Ivan Štefanič, 11 kron.
m Kamnina. Prijatelji poštene zabave, pridite v nedeljo, dne 2. svečana ob 8. uri popoldne k g. Marinleka, kjer priredi „Mlade-niška zveza" prijetno pustno veselico. Na vsporedu je igra „Krimar pri zvitem rogu", govor ter petje domačega mešanega zbora. Pridite.
m Šv. iur|j v Slov. gor. Za „Slov. Stražo" so po šentlenartoki podružnici darovali: občinski odborniki „Jurjevski doj" 7 K. C»f M. nabral *en>tovanjski dar na gostiji Senekovič—Jančič, Spodrui Gasteraj 10 K. Ženitovaniski gostje, spominjajte se tudi letos „Slov. Straže".
m Slivnica pri Mariboru. Bralno in izobraSevelno društvo v 81ivnici ponovi v nedeljo, 2. s ečana krasno igro „Naša kri". Prijatelji in sosedje iz Hoč in Frama ste povabljeni!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Govori se, da namerava dežela svojo irtnico premestili v drug, bolj ugoden kraj. — Zajci so napravili letos na sadnem drevju mnogo škode.
p Cirkovce. Enoglasno smo izvolili častnim občanom Č, g. Melhijorja Zorko, Mi dobro vemo, kako smo napredovali z njegovo pomočjo, ko smo vozili kaplanov les za društveno hišo in organistovo stanovanje. Se strojne zadruge bi ne bili imeli, Če ne bi bila posojilnica tako napredovala, ki ima že poldrug milijon prometa. Za novo župniŠče bi se bili tudi še danes prepirali, ako ne bi bil g. kaplan agitiral, naj vendar privolimo. Gospod kaplan je nabral samo po vaseh ip hišah 8700 K za postajo, ki ima v začudenje
Železniških uradnikov vedno več prometa. Vsi govorimo s ponosom o postaji, ki je plačana brez občinske blagajne. Postaja nam je že ip bo še prinesla veliko tisočakov samo pri mleku. Po pravici smo torej slavili častno občanstvo Č. g. kaplana s petjem, streljanjem in, godbo. Pozabili tudi nismo na Antonovo gosp. Dolenca in g. Goljata,
p Vurberg. Naši Štajerčijanski dopisniki So dobili v novem letu neko posebno korajžo ter so že v
1.	številki začeli napadati pašo stranko. Čudno pa je, da se* naš Polde pride še-le Čez % leta zagovarjat in trditi, da vse to, kar je pisal „Slovenski Gospodar" v lanski 44, številki, ni res. Ako se res ne pehate za občinski stolček, zakaj pa potem tolika agitacija nasproti naši stranki, in čemu so tisti ponočni shodi.. Da pa Vam ni za to veliko Čast, Vam že verjamemo* ker veste, da jo boste itak težko kedaj dosegli. Eno. prav debelo laž pa ste napisali, da se namreč v naši župniji čita na stotine „.Štajerca". Sedaj pa nam kar naznanite dotične hiše, bržčas ste kaj takega videli skozi povečevalno steklo. Prav posebno nas si je pa peki „popotnik" (že poznamo te popotnike) privoščil v
2.	Številki „Štajerca", kjer seveda bruha svojo jezo na župana, župnika in več drugih oseb. Posebno pa se je vrgel Še na naše lante ter piše, da si na Vur-bergu pošten človek pri belem dnevu ni v.aren svojega življenja. Cujte, kaj pa se je vendar zgodilo: En lant od neke hiše, ki je naših načel, je baje vrgel drugemu fantu klobuk z glave, in zaradi tega je po mnenju štajerčijancev sedaj v nevarnosti vsak pošten človek. Seveda vsega tega je nazadnje kriv g. župnik, Kaj pa takrat niste pisali v „Štajerca", ko so se na Velikonočni ponedeljek pri Golobovi gost lni s poleni tepli? Seveda, tisti pretepači pa niso bili naše stranke. Zakaj ne pišete, da je pred kratkim nekdo od vaše stranke tujega župljana napadel pred cerkvijo, za kar se bo moral sodnijsko zagovarjati. Zatorej pa vzemite metlo in pOmedite najprej pred svo^ jim pragom, ker smeti imate dovolj nakopičenih, Kar se pa, tiče vzgoje mladine, pa lahko mirno rečemo, da je dobra, kakor povsod drugod, in da so naši fantje izobraženi i.n so zavoljo tega lahko čisto varni tujci kakor tudi domači štajerčijanci. Toliko v odgovor, pa da ne boste zopet pisali, da vas napadamo. Sedaj pa le tožite naprej, enkrat se boste že naveličali.
p Vurberg. Naša prireditev v nedeljo, dne 19. januarja se je prav dobro obnesla. Veliko smeha je vzbujal hudi Šnopsar Frakeljnov Boštjan, katerega je prav dobro predstavljal Jak. Felicjan. Nazadnje se je, kar se pri šnopsarjih redko zgodi, popolnoma iz-preobrnil 'ter se je dal na veliko veselje svoje žene zapisati v „Sveto vojsko". Tudi „Mojstra Križnika božični večer" so vsi fantje prav dobro pogodili. Smeha ni bilo ne kopca ne kraja, zlasti, ko so brezsrčnega juda Levija vrgli skozi vrata. Naš pridni pevski zbor nas je pa razveselil s tremi ljubkimi pesmicami. Soba je bila celo polna; prišlo je tudi precej gostov iz sosednjih župnij: od Sv. 'Martina, od Sv. Barbare, iz ptujske župnije ií¡d. Vsem bodi lepa hvala za toliko u_ deležbo !
p Leskovec pri Ptuju. V ponedeljek, dne 27. januarja so bili poročeni: FraJnČišek Medved, član Izc obraževalnega društva, ki je sodeloval pri društvenih predstavah, s Terezijo Zavec, in Jurij Redrač, z Nežo ForštnariČ, večletno cerkveno pevko. NovoporoČe-nim iskrene Čestitke! — V pretečenem tednu je zopet umrlo na škrlatici Četvero otrok, med njimi pridna u. čenka III. razreda, Lizika Smigoc iz Berinjaka. Po novem letu imamo že 14 mrličev;
p Svetinje. Pri nas kroži vest glede razpustitve deželnega zbora, Česar pričakujejo naši liberalci z vso gotovostjo, pa nihče ne ve, zakaj. Morda radi tega, ker njihov vrhovni poveljnik dr. Kukoveo govori na vseh shodih proti prepotrebni obštrukciji naših deželnih poslancev? Voditelj tukajšnjih liberalcev, dr. Kukovčev najmlajši adjutant naš „,vrli Lovro", pa že sanja o novem deželnem zboru, v katerem bo on kot „poslanec," nastopil in baje vse zahteve svojega generala izpolnil! Naš „Lovro" bo torej pri prihodnjih morebitnih deželnozborskib volitvah kandidiral v deželni zbor na programu „Narodne (??) hinavske (! !) stranke"! Lovro, Lovro, pazi, da se tvoje pobožne želje ne izpremenijo v prah. Sicer pa, Če je tvoja resna volja za kak deželmozborski mandat, potem pa le na delo, mogoče se ti bo posrečilo, v vsaki občini po 3—4 glasove pridobiti za-se, to bi namreč povprečno zadostovalo za tvoj popoln propad. V n«£i občini že dobiš nekaj več glasov, to je res, ker bo tvoj adjunkt študent Polak gotovo nekaj za tebe storil. Ampak to še ni vse, kje so potem vse druge občine, dragi Lovro, kjer te sicer vsi radi imajo, ker si „lest gospoil", a v politiki te ne marajo, ker si liberalec in naša sveta dolžnost je, da mi na naših krščansko-slovenskih tleh vsak liberalen duh enkrat za vselej ugonobimo, zapomni si to, Lovro ! Pika. — Iz celega ormoškega o-kraja se nam poroča, da se je pretečeni teden kar na stotine vsipavala hinavska „Sloga" ip celjski „gnjus" „Narodni List" v vsako hišo brezplačno, a naši kmetje teh grdob niso hoteli sprejeti. Tako je prav ! Ni je skoraj nobene slovenske hiše, ki bi ne imela „Slov. Gospodarja" naročenega.
p Svetinje. Naš liberalen „večni Študent" Polak se baje pripravlja na izpit v pražkem konzervatoriju. Nastopil bo baje v igri „Kovačev Študent" kot operni pevec. .„Študent si bil, Kovač pa boš."
p Zetale. Poročena sta bila v ponedeljek, dne 28. januarja v romarski cerkvi pri Mariji Tolažpici Marija Železnik, pridna družbepica Marijine družbe in Članica Katoliškega bralnega in izobraževalnega društva ter ugleden mladenič Simou Hohnjec. Poro-
Cal je nevestin sorodnik Č. g. Potočnik, kaplan iz Star rega trga. Bilo srečno!
p CirKovce. Na s ečnico dne 2. februarja ima po večernic»h bralno društvo t društveni dvorani gledališko predstavo „Marijin otrok um" in petje.
p S». Lenart pri Veliki Nedelji. Mlad. zveza priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 2. februarja popoldne po večernicah ob 3. nri v stari šoli tri zanimive gledališke igre in sicer: „Prepirljiva soseda" „Čndaa kupčija" in „Ženin Miha". Med odmori nas bo zabavala godba doma-iih tambnrašev. Čisti dobiček je namenjen za društvene potrebe.
p 8». Urb»n nad Ptujem Gospodarsko br»lno društvo priredi v nedeljo dne 2. februajja v gostilni g Klemenč ča predpustno veselico. Dnevni red: Petje, godba, šaljiva pošta in tombola z raznovrstnimi dobitki Nato veselico vabimo vse znam e in prijatelje od blizu in daleč.
p Sred š<Je. Našemu „Orlu' je daroval č. g Anton Kuhar, kaplan v a.lčavi 60 K Za velikodušni dar se tem potom prav iskreno zahvaljujemo.	. .
p Leskov« pri Ptuju Na Svečnico, ta^oj JP ranem sv. opravilu, Be vrši v kaplaniji političen shod. Leikovčani, pridite v obilnem številni Po Bhodu bo imelo izobraževalno društvo svoj redni letni občni zbor.	Odbor.
p Št. Janž na Dr»v. polju Izobraževalno društvo ima 2. februarja t. 1. popoldne svoj občni isb r.
p Žeta e Katol. bralno in izobraževalno društvo v Zetalah priredi na Svečnico dne 2. februarja po večern cah v stari šoli dve šaljivi predstavi ia sicer igrj „Čašica kave" igr»jo dekleta in „Pravica se je izkazala" predstavljajo f«ntje Vse Zeialance in prijatelje sosednih župnij vabimo k obilni udeležbi.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Poročila se je v Pristavi NeŽika Frasova z Al. Košarom, posestnikom v Stročji vasL Novoporočencema naše častitke! Zavedni gostje so darovali nekaj drobtinic — 400 vin, od bogato oblože. ne mize Dijaški kuhinji v Mariboru,. Bog plati!
1 Ljutomer. V Noršincih je umrl ugledni kmet Marko Stih. Pokojnik je bil vedno naš volilec. N. v m. p.!
1 Ljutomer. Ljutomerški liberalizem že boleha precej dolgo, sedaj pa stoji že na robu propada. Končno se ga je še lotil celo takozvani „oslovski kašelj". Seveda je treba hiteti temu bolniku z zdravilom na pomoč. Iii res se je obrnil bolnik k dobro znanemu ljutomerskemu „ranocelniku", da mu napiše par „receptov", pa ti niso nič pomagali. V sled naroČila tukajšnje c, kr. okrajne sodnije si je moral liberalni bolnik nabaviti še en „recept" — pa žalibog, ta je bil zelo star in razcapan ter se ni moglo brati, kakega zdravila bi mu trebalo dati. In tako umira bolnik brez zdravila. Nad zvezdami!
1 Ljutomer. Na Stari cesti je umrl dne 18. januarja Janez Sonnenwald, star 85 let. Pogreb se je vršil dne 21. t. m. k podružnici v Cezanjevcih. Pokojnik je bil rojen leta 1828 na Stari cesti in je bil tudi eden izmed vojakov generala Radeokija. Bil je v dveh bitkah, na Laškem. Kakor je večkrat sam pripovedoval, enkrat v vojski 3 dni ni nič jedel. Pokoj, nik je bil vrl Slovenec. N. v m. p.!
1 Krlževcl. Minulo sredo je bil tukaj izvoljen za župana vrli mož Jakob JurkoviČ, priznani kolavski mojster in stričnik g. Šolskega ravnatelja JurkoviČa v Šmarju pri Jelšah. Upamo, da bo vodil mlatdi župan občinsko gospodarstvo v zadovoljstvo vseh občanov.
1 Stara nova vas. Novoizvoljeni občinski odbor občine Stara nova vas, je dal v nedeljo, dne 19. prosinca t« 1. na javnem prostoru pred cerkvijo oznaniti sledeče oznanilo: .„Popolnoma novoizvoljeni občinski odbor je prevzel nič več kakor samo 1400 K občinskega 'dolga itd." Ker je to oznanilo pred vsem veljalo meni (ljudje so me namreč obstopili in rekli: „Za božjo voljo, kaj si dela, da si tak zagazja"), zato si štejem v dolžnost, da to reč javnosti pojasnim, sicer bi trpel moj ugled, izgubil pa bi tudi svoje dobro i-me. Slovesno torej izjavim sledeče: Pravega dolga v občini pravzaprav ni, k večjemu bi se smel Šteti k dolgu le primanjkljaj lanskega leta, ki pa znajša le znesek kakih 120 K. Ta primanjkljaj pa je nastal, ker je za leto 1912» bilo občinskih doklad samo 8%. Nadalje je tudi še za leto 1911. bilo vsled suše odpisanega zemljiškega davka okoli 700 K, in to se je pri občinskih dokladah tudi precej poznalo. To je tudi e-dipi vzrok, da je nastal zgoraj navedeni primanjkljaj. Drugi navadni občinski stroški se nikakor ne morejo imenovati pravi dolg, ker se za vsako leto isti natančno proračunijo in v pokritje njih se potem naložijo občinske doklade s primernim odstotkom in tako je tudi tukaj. Da moje gospodarstvo z občinskim imetjem ni bilo ravno napačno, prepričajo se lahko vsi davkoplačevalci z dejstvom» da se občinske doklade niso nikoli zvišale, ampak so znatno padle, in, sicer od 20 % na 8%. Da pa so za tekoče leto občinski stroški znatno večji, je povzročila prenaredba in razširjatev Šole, katera je stala v primeri z delom ogromno svo-to, Moje delovanje je bilo vestno in nesebično. Nikoli se nisem oziral na koristi posameznikov, ampak pred očmi sem imel zmiraj le korist in blagor občine. Ako pa mi kdo dokaže kako goljufijo in nepoštenost, pripravljen sem, ne samo isto takoj poravnati, ampak Še tudi zraven pridejati 100 K v občinsko blagajpo, oziroma v ubožni sklad. Toliko v obrambo svojega dobrega imena, saj se še tudi mala mravlja brani.
Fr. Bohanec.
1 Branoslavci. Pri nas so se pred kratkim vršile občinske volitve. 2S let je bil predstojnik veleza-služni mož Ivan Novak. S svojimi značajnimi in vrlimi svetovalci ter odborniki smo vsikdar in povsod, posebno pa pri deželno- in državnozborskih volitvah pokazali, da je občina v taboru katoliško-narodne stranke. Vzadnjem času pa se je tukaj zvalilo pekaj Škodljivih mrčesov, namreč mladih liberalčkov. Ti so veliko preštudirali, več noči presedeli v neki gostilni, kjer so kovali skriven nakiep, kako dobiti občinski odbor v liberalne roke. Najbolj vnet agitator je bil
neki agent. Njegovi pomočniki in privrženci so klicali po občini, ne samo po domaČi, ampak tudi po sosednjih občinah: „Zdaj se gre za občino." Ti agitatorji so se zelo trudili s popisovanjem glasovnic. Lepo ni za vas, liberalčki, ki oznanjujete svojo ošabnost, ko kličete: Zdaj smo pa mi nekaj! Kaj pa ste? Cez 3 leta se vidimo,
1 Gor. Radgona. Tukajšnje Kmetijska bralno društvo je izvolilo na to leto ta^le odbor: Janko Pelcl, predsednik; Janez Lančič, podpredsednik; Anton Ve-rapič, tajnik; Franc Santl, blagajnik; Alojz Zemljič, blag. namestnik; Peter Potočnik, knjižničar; Franc Mulec, namestnik; Matija Kavčič in Anion Jaušovec, odbornika.
1 Gor. Radgona. Dne 12, t» m. je umrl po kratki, mučni bolezni v. tukajšnji bolnišnici prvi član be-nedičkega Veteranskega društva, Anton Sipek iz Loškega vrha, občina Trotkova. DruŠtveniki so prišli od Sv, Benedikta ter mu priredili lep pogreb. Bodi mu žemljica lahka!
1 Gor. Radgona. Nekateri vojaki pišejo domov, da se jim tam hujše godi kot doma. StajerČijanci so to čuli in začeli hitro ljudstvo begati, da, je vsega tega zla kriva slovenščina in da ne bo dobro, dokler ne bomo vsi nemški znali in nemški volili. Kadar bodo pa naši nemški znali, takrat jih bo seveda mraz grel, žeja napajala, glad našima! jn drugi bodo za-nje korakali in puške nosili. Bog daj norcem pamet!
1 Negova. Dne 21. t. m. se je vršila pri nas občinska volitev, pri kateri je katoliško-narodna stranka v L in III. arazredu popolnoma zmagala. V II. razredu je imel po žrebu srečo eden bračkijanec zle-zti v občinski odbor. Kandidat za županski stolec, J. Žižek, katerega bi oče Bračko tako radi videli na njem se gugati, je celo iz občinskega odbora v katerem je dosedaj sedel, sfrčal tako daleč, da menda nikoli ne bo več vanj prišel. Volitev bila pa je povsem zanimiva in so se iste večinoma vsi volilci udeležili. Kandidat Žižek že zadnji čas niti spati ni mogel vsled velikih a-gitacijiskih skrbi, l^er po njegovem mnenju mora vse na volišče. V sanjali pa je videl že pred seboj blesteti županski stolec, kar mu je dajalo pogum. Dva dni pred volitvijo je junaško nagovarjal nekega volilca: Ti pridi volit z našo napredno stranko, zdaj bomo šli enkrat čez župnika, iz komisije smo jih že ven vrgli, iz občinskega odbora jih pa Še bomo. Dotični volilec pa si je mislil nasprotno. Ko se je v III. razredu končala volitev ter so Šteli glasove in se je prvokirat bralo za namestnika Janeza Žižek", je rekel: „/Tisti, kateri je to zapisa, dobi eno cigaro". Ko se je večkrat bralo za namestnika Japeza Žižek, je začel postajati rudeč, potem zelenkaste barve in nazadnje je obledel ter začel pemo gledati v mizo, Na^ zadnje je rekel: „Jaz bi najrajši domo Ša", Pa volilni komisar mu je rekel, da kot ud volilne komisije mora do konca ostati, Ti spalk 'ti, ko bi ne bil v volilni komisiji, Kako bi odbežal!, Žižka je Še lastna, stranka deloma volila za namestnika, pa vkljub temu je dobil za to mesto premalo glasov/Nesreča! Žižek, doigral si svojo žalostno vlogo in s tem je Bračkov vpliv v naši občini za vselej pokopan. Zavedni volilci, ki ste tako junaško za dobro stvar nastopili in pokazali svetu, da nismo zad.nji, hvala vam!
1 Ljutomer. Knjigovodska tečaja in sicer: enega od dae 10. do 12. februarja v Križovcih in drugega od 13. do 15. feb. v Ljutomeru, priredi ljutomerska kmet. podružnica.
1 Sv. Jurij ob Ščavmci. Čebelarska podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 9. februarja v gostilni Lasbaher ob treh popoldne.
1 S». Križ na Murskem polju. Dekliška zveza ponavlja v nedeljo dne 2. svečana popoldan ob 4. uri igro „Lurška pastirica" na splošno željo.
Slovenjgraski okraj.
s Razbor pri Slovenjem Gradcu, Sramota je za izobraženega Slovenca, da popolnoma zlagane reči o uglednem narodnjaku daje v nemške liste, kakor se je to zgodilo v naši župniji. Tudi nemškutarsko glasilo, „Stajerc" iz Ptuja, se je oprijel te Kosti in zmerja dotičnega moža z garjevo ovco. Taki nesmiselni napadi so obsojanja vredni,
s St. Andraž nad Polzelo. Umrl je starosta v župniji, Jakob Vasle, p. d. Stari Jelovšek, v $6, letu. Pred sedmimi leti je obhajal biserno poroko s svojo ženo, katera še živi in je Čvrsta in zdrava.
s Ribnica na Pohorju. Z veseljem vam naznanjamo, da že tudi k nam prihaja precejšnje število iz-tisov „Slov. Gospodarja". Patudi tistih „luštnih" „Štajercev" priroma precejšnja armada med naše ljudstvo, in mnogo jih je, ki temu nemškutarskemu glasilu vse verjamejo. No, mi bi tem siromakom že odprli oči, ako bi nam bili res nevarni. Toda, Če zagleda kdo takega Človeka, kako išče po obcestnih jarkih z nosom lastnega ravnotežja, se mu mora, če že ne cel Človek, vsaj ubogi, pobiti nos, zasmiliti. In takim ljudem kuka navadno iz žepa prijatelj „Stajerc". Lepa tovarišija! Kajne? No, gospod urednik, radi tega vendar Še ne smete preveč slabo o n.as misliti. Nismo Še popolnoma zapuščeni. Saj so nas zadnji Čas prišli celo nek liberalni gospod iz Celja obiskat in so tukaj razkladali svoje „napredne" nauke.
s Kapla pri Arvežu, Komaj 3 tedpe gre Germu-tova žaga in že je zahtevala svojo žrtev. Dne 24. januarja se je ponesrečil neki delavec, kateremu je levo roko v dlani odrezalo,
e Stari trg. Za zidanje nove bolnišnice usmiljenih bratov pri Žalcu v Bav. dolini so obljubili veleč, duhovniki staiotržke df kan i je pri Slov. Gradcu 1600 K.
i Podgorje. Bralno draštvo priredi v nedeljo, 2. februarja t. 1. ob 8. nri popoldne v stari šoli igro „čašica kave".
■ Šoštanj. Jugoslovanska strok, voa zvez» priredi na Svečnico, 2. februarja zborovaoja na teh le krajih: Zjutraj ob pol 9. uri v Šoštanju t cerkveni hiši; po drugem bv. opravilu ob pol 12. uri dopoldne t Skalah t društveni sobi in popoldne ob 3. nri pa v Št. Pavlu pri
Preboldn. Na vseh teh shodih bo govoril g. dri poti. J. Gottinčar is Ljubljane. Kmetje, drlavei in «ploh viak, komur je mogoče, pndel
Celjski okraj«
c Celje. Čudimo se, zakaj se je „Narodni List" preselil od n.as v daljno Ljubljano, Saj mu ni bilo treba, zateči se ta"ko daleč. Ko ga je bila Zvezna tiskarna vrgla Čez prag, bi naj bila Narodna stranka kakor mačka svoje mlade, pograbila svoje glasilo ter ga preko ulice prenesla v nemško tiskarno „Celeia". Poučeni krogi ne dvomijo, da bi bila nemška tiskalna radevolje sprejela list tiste „slovenske" Narodne stranke, ki dela nemško deželno politiko ter brajni Nemce proti Slovencem.
c Celje. V ponedel;ek', dne 27. januarja, je u-mrla gospa Marija Kandusclier, rojena Žigan. Pogreb je bil v sredo popoldne ob obilni udeležbi. Blaga pokojuica naj počiva v miru!
c Celje. Dne 26. januarja je v tukajšnjem Izobraževalnem društvu predaval g. Miha Praprotnik, nadučitelj iz Mozirja, o sadjarstvu. Zanimivo predavanje je bilo dobro obiskano. Stvarno in zelo zanimivo nam je g. predavatelj opisal pomen sadjereje za naše ljudstvo. Koliko so v tem oziru storili že drugi narodi: Nemci, Švicarji, zlasti pa Francozi! In kako zanemarjena je še ta gospodarska panoga pri nas Slovencih. Slovenci, gojite in pospešujte sadjerejo! To je najuspešnejše sredstvo v boju proti alkoholizmu. Namesto žganja, vina in piva, dajmo ljudem, osobito mladini, sadni mošt, ki se v drugih državah toči v najboljših hotelih. V celjski okolici imamo lepo drevesnico, poslužujmo se je! — G. Praprotnik, ki si je j.ridobil velike zasluge za povzdigo sadjereje v mo-zirski okolici, je izboren predavatelj. Skoda, da nimamo v vsakem okraju kakega Praprotpika.
e Celje. V" tukajšnjih krogih se širi vest, da se je ustanovilo v Celju Društvo za narodno spravo, čigar načelnik bo baje dr, Jabornegg, podnačelnik dr, Vekoslav Kukovee, tajnik dr, Negri, blagajnik Ivan Lesničar; v odboru so baje še Vekoslav Spindler, dr. Fritz Zangger in dr. Božič. Glasilo novega društva bo najbrž: „Deutsche Wacht" in „Narodpi List".
c Store pri Celju. Ko so se v nedeljo zvečer vračali trije rudarji iz Štor proti domu, pride za nami nek liberalec, ki nas je zmerjal za „klerikalce", da beremo .„Slovenskega Gospodarja" in Bog ve kaj še vse. Ti trije pa niso bili nemarni in liberalčka tako postrašili, da jim je pokazal podplate. Tako naj bi napravil vsak „klerikalec" z liberalcem, če ne more jezika pri miru držati.
o Sv. Jurij ob juŽ. žel. Za dve blamaži so naši liberalci že pred volitvami bogatejši. Hoteli so, da se naj na dän volitve v Katoliškem domu me toči, ker je v tisti hiši obenem volilni lokal; pa je glavarstvo tozadevno prepoved preklicalo. Ko so se naši sklicevali na to, da ¿e je tudi drugod točilo, kjer so bile dosedaj volitve v gostilni (seveda v volilnem lokalu samem ne) je rekel modri BI. Urleb: Tam pa ni bilo tožnika. — Vemo tako, da je on slavni tožnik, če bi tudi ne povedal, saj so ga kanclije v Celju polne. Hoteli so tudi preprečiti, da bi se računi ne potrdili pred volitvami, zato so svoje može pregovorili, naj ne gredo k seji, ki je bila res nesklejičfcia; a ko je g. župan v drugič sklical sejo in predpisal kazen, so možje prišli in tako so računi pod streho. Želja bi bila, da bi prišel komisar na občinske stroške sklenit račune, se torej ne bo uresničila. — Kmetu in našemu pristašu, ZabukoŠeku v T r novcu, so na neznan način izginile iz omare 2 izkaznici in glasovnici; stvar se bo preiskala» Tista vas ima liberalno večino, ker so si, kakor pravijo, z BI. Urlebom v žlaihti (njemu dolžni),
c Sv. Jurij ob juž. žel. Občni zbor in lOletni-ca Katoliškega bralnega društva se je dobro obnesla in se pridobilo društvu novih prijateljev. Pristopilo je namreč tisti dan 00 udov, Kristina Regoršek je navedla pomembne osebe in dogodke izza 1. stoletja. M. Soler je opisal.Časovne razmere pred 10. leti. Dr. Korošec je imel slavnostni govor. .Govoril je Še g. Fr. Žličar, Častni predsednik društva; omenil je žalostno dejstvo, da si je društvo izredilo tu'di mnogo ljudi, ki so društvo zapustili ter postali uskoki v liberalni tabor. Društvo je imelo v 10 letih predavanj in poučnih govorov 57, sej 44, prebranih knjig 14.312, časnikov 10,331, gledaliških predstav 32.
c Dobrna. Kmetijska podružnica na. Dobrni ima dne 16* svečana popoldne svoj občni zbor. Isti se vrši popoldne pb %3. uri v šoli, in sicer v sledečem redu: i, Oivoritev občnega zbora po predsedniku; 2. poročilo o podružničnem delovanju lanskega leta; 3. poročilo o gmotnem stanju 1. 1912; 4,. volitev odposlancev za letošnjo glavno skupino c. kr, kmetijske družbe v Gradcu; 5. predavanje o živinoreji; 6. koncem zborovanja se bo žrebalo različno kmetijsko orodje. — Kmetijska družba je dovolila za najlčup kmetijskega orodja 25 K in podružnica sama bo nekaj prispevala, da bodo zborovalci imeli tudi korist od občnega zbora, ko se jim nudi priložnost priti za malo denarja do dobrega orodja. Vsi udje, pa tudi prijatelji podružnice, so s tem povabljeni, da se udeležijo v prav obilnem številu. — Podružpica opozarja Člane, da poravnalo prej ko mogoče svojo letnino. 'Odbor naše kmetijske podružnice je v svoji seji dne 19. januarja enoglasno sklenil, prositi c« kr. kmetijsko družbo, da priredi v teku spomladi na Dobrpi 3dnevni tečaj za vrtnarstvo in umno ravnanje z zelenjavo. Človek se mora jeziti, ko vidi, kako malo se naše kmečke gospodinje brigajo za vrt in za koristlno zelenjavo, ki se da na, vrtu pridelati. Prav je pač imel ugleden mož.
ki je dejal, ko je izvedel, da se bo vršil tak tečaj: „No, to je dobro, saj naše ženske ne poznajo drugega kot iižol in krompir, repo in zelje;" Da bi naše go-gospodinje po vrtih gojile različne boljše vrste sala-te, peteržil, ŠpinaČo, grah, zeleno, vohred, kolerabe, paradajze itd., jim še na misel ne pride. In vendar koliko je vse to vredno za gospodinjstvo, — PaŠniŠka zadruga na Dobrni se že leta in leta trudi, da bi začela poslovati ter nakupiti ŠentjoŠke pašnike, izboljšati in za živino izkoriščati. Nihče ne ve, kaj je krivo, da se stvar tako dolgo zavlačuje. Ko bi bila na Zgornjem Štajerskem tako ugodna prilika za pašnike, v 14 dneh bi bilo vse urejeno od strani vlade in dežele, Zadeva dobrnske pašniške zadruge je velike važnosti ne le za dobriisko občino, ampak za celi celjski okraj in posebno Še za Štajersko deželo, ki je lastnica dobrnskih toplic.
c Dramlje. V nedeljo, dne 26. januarja, so se zbrali naši „naprednjaki" v gostilni pri Solincu, da pri kupici vina vsaj za kratek čas pozabijo batine, ki so jih dobili po svojih političnih hrbtih ob priliki zacl-njih državnozborskih volitev. Nek „napredmjak," se je o tem shocliču izjavil sledeče: „Bilo je luštno, pili smo ga kakor še nikdar, saj so vse gospodje plačali. Gospodje, kakor Spindler, dohtar Zdolšek, učitelj Cu-lek in naš 'Jarnovič so govorili, sam ne vem kaj, mi smo pa pili in hvalili gospode, ki so vince plačali. Bil sem enkrat na shodu, kjer je govoril dr. Korošec; prav dobro je govoril3 ampak za vince pa vendar ni dal. To je vzrok, da sem pristaš Narodne stranke." Udeležencev je bilo na doti finem shodu o-koli 40, med njimi 8 kmetov. To pove dovolj»
c Dramlje. Z volilnim imenikom so se nam delale velike težave, da stranka, ki povzroča take reči kot pri nas liberalna, sploh nima pravice do obstanka, Tudi nasprotstvo se mora gibati v mejah resnosti in stvarnosti. 28im našim pritožbam je morala nam nasprotna komisija na pritisk izvrstnega dokaza našega zastopnika dati prav in imenik popraviti.
c Vojnik. Umrla je na pljučnici v celjski bolnišnici Č. sestra J ulita Ana VoduŠek', rojena 1, 1851. pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in od 1, 1898. predi-nica usmiljenih sester v deželni hiralnici v Vojniku. N. v m. p.!
c Vojnik. Z novim letom se je v našem trgu naselil brivec, trd Nemec, ki bo baje iskal zaslužka le pri Nemcih. Dokler ne poteče sezona furežev, bo že še kaj posla, pozneje pa se bo lahko oddahnil in pri-vatiziral.
c Trnovlje pri Celju. V noči od 20. na 21. t. m. je upepelil požar kozolec posestnika Cerarja k Trnov-Ijah, Novori se, da, se je spravljal nek pijanec na kozolec spat in ga pri tem zažgal.
c Braslovče. Na Novega leta dan je imelo tukajšnje Bralno društvo svoj 25, letni občni zbor. Na občnem zboru se je izročila diploma Č. g. kaplanu, ker ga je društvo radi njegovih velikih zaslug imenovalo mesecja novembra Častnim članom. — V nedeljo potem je obhajalo pevsko društvo svoj 20. občni zbor. Večinoma vsi tisti izvršujoči udje, ki so bili še ob ustanovitvi in na 1. občnem zboru, slo Še dapes cerkveni in narodni pevci. Občnega zbora se je u-deležil g. župan in mnogo odličnega občinstva, saj vživa društvo velik ugled pri Braslovčanih, ¡Oba odbora zgoraj imenovanih društev sta sklenila, napraviti letos veselico v spomin 20- in 251etnice teh društev,
o Rečica. Slavnost, katero je priredilo >naše K. izobraževalno društvo pretečeno nedeljo, se je prav dobro obnesla. Zopet je bila dvorana g. Stiglica prenapolnjena, G. kaplan Holinjec prisrčno pozdravi vse navzoče ter govori obširno o pomenu in potrebi Izobraževalnega društva, ki ima namen, da ljudstvo pa temelju krščanskih resnic izobražuje, poučuje in razveseljuje, Navdušeno ploskanje je sledilo ob koncu govora. Igro: „Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta", ki ima dokaj poučnih, šaljivih, pa tudi žalostnih prizorov", so naši diletanti izvrstno uprizorili. Po burnem odobravanju končane predstave se je vršil srečolov, ki je izzval mnogo smeha. Zelo je tudi ugajalo zbra. nemu občinstvu lepo in ubrano petje pod vodstvom g. Flor. Venkišeka. Ta prireditev je prinesla društvu 158 K čistega dobička, za kateri znesek se bodo na-bavile knjige in Časniki. Iskrena hvala vsem bližnjim in daljnim gostom, ki ste darovali razne mične i.n vabljive dobitke.
c Braslovče. Naši liberalci so ponosni, da pošiljajo njih dufeevni voditelji svoje otroke v ponemče-valnico na Polzelo. Pravijo, da je vse tako postopar nje edino in pravilno, ker jim je vodilna misel — biti liberalec. Pri njih zaslediš le plitvost in dolge jezike.
c Trbovlje. V nedeljo, dne 26. t. m., je Šla tukajšnja socialna demokracija v procesiji z godbo na pokopališče slavit pred kakimi 10, leti v rudniku ponesrečene delavce. Da se ni nič molilo, se razume. Namesto križa si videl v procesiji samo rdeče zastave in na grobovih mesto molitve strankarske govore socialno-demokraških voditeljev.
c (lova cerkev. Kat s ov. bra<no društvo priredi t nedeljo dne 2. februarja p > večera cah v društvenih prostorih šaliigri „Rodeči no-sivi" in Zdaj gr-m sem, zdaj pa tje".
c Trbovlje. Na pustno nedeljo, dne 2. februarja priredijo domači „Orli" veselico ob pi l 6. uri popoldne. Predstavljala se bo burka „Kovačev študent". Po igri prosta zabava. Vstopnina: I. sedeži 1 K, II. sedeži 80 vin., III sedeži 60 vin , stojišče 40 vin.
c Ljubno. Bralno dru tvo ima svoj r-dni občni zbor v redeljo, dne 2. februarja po večernic»h v gostilni pri Petku. K obilni udeležbi prijazno vabi	odbor.
c Sv. Rupert nad Laškim Kat. izobraževalno društvo priredi 2. februarja v šoli po sv maši igri „Kramar pri zvitem rogu" in , Kmet in f tograf' Cisti dobiček je namenjen našim vrlim vojakom cb meji, zato pridite v obilnem številu!
C Sv. Jurij ob Jui. žel Tukajšnja okolška požarna hramba priredi v nedeljo, 2. februarja t. j. na Svečnico v prostorih Katoliškega
do a veliki igrokaz v štirih dej njih, šaljivo pošto, k« nf«ti itd. Zače ek tečno ob 3. uri pop. K obilni ndeležbi prisrčno vabljei i vsi domačini in sosedje.
i GomiUke. Braslotško okrožje d<klišlih zvez ima v nideljo, dne 9 f t rnar a ob 8. uri popoldne v društ enih irostorih na Gomil-ski-m svoj prvi občni zbor z jako zanimivim vsporedom MladenKe, skrbite za štev Ino udeležbo! Na shodu govori prof dr H hnjec.
c Celje. Skioptičao predajanje bo nedeljo, na Svečnc» pop ldn* rb 3. uri v rtni dv rani pri Bel m volu. Vstop brezplačen. G.isp d dr S hvrab, zdravnik v Celju, bo goveril o ž»l<>stnih nasledkih alko holizma ali oijančevanja in ob enem vse predočil na posebuih slikah. Slik je nad 50
c Vit .nje. V nedeljo, dne 9. svečana, se vrši v cerkven hiši zjutraj ob pol 9. uri važen shod Jugoslovanske strok >vne zv. ze. Kmet ji- delavci in posli pojdimo na ta važen shod, da slišimo, »■ako velikega pomena je strokovna < rganizacija. Pur; ča odposlanci Jugoslovanske strokovne zveze g. Vekoslav Zaje.
c Lo»a >ri Z danemmostu. K s izobraževalno društvo ima dne 2 svečana na Svečnico po vrčernkah sv j redni občni zbor v bralni sobi po navalnem vsporedu. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Teharj». Due 2. februarja 1913 ob 3 uri popoldan po večer-nicah v kapla iji občni zbor k. s. izobraž-valnega društva. Na vapo-redu je igra „Na kriv h potih", govor, deklsmacije Pridit» udje, vstopnina pr>sta in vsak še naj pridobi vsai enega, da bo društvo res pro-cvitalo.
c M»rija Nazaret. Naše slov. kat izobraževalro društvo pr redi na pustno nedeljo, p< p ob 3. uri pustno vesel co z vesel igro in sre-čoloiom K obilni udeležbi vabimo nliudno vs* prijatelje društva.
c Sv. Peter n* Medvedovem s»lu. Kat. slo». iiobrože«alno druU vo obhaja v nedeljo, 2. febrt arja ob 8. uri pop ldne v župnišču svi j letni i bčni zbor z navadnim vsporedom. V proslavo petletnice društvenega plodonosnega delovanja predstavljajo dekleta oh tej priliki zelo zabavno igro „Oh ta P Iona". Udje in prijatelji društva na snidenje.
c Ceij . Za Slov. kat. polit društvo za celjski okraj je daro al veleč, g vika J Gorišek 10 K. Hvala lepa!
c Vransko. Kat slo», izobraževalno drnštvo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 2. februarja po večernicah v društveni sobi z običajnim vsporedom. Vabljeni vsi posebno mladina.
c Cnije. Z» izobraževalno društvo v Celju je daroval veleč, g vikar J. Gorištk 90 K. Prav prisrčna zahvala! Napreduite tudi drugi. Vsem članom, kateri so nam prispevali z mesečnim in letnim prisp v-kom v btu 19l2 se enako zahvaljujemo ter jih prosimo še za na daljno naklonjenost. Občni zbor se b > sklical v kratkem Pridite pol-n< številno, ste člani ali ne Za leto 1913 se je že začela sprejemati udnina Prts-mo podp rajte
c S». Marjeta pri R mskih toplicah. Bralno dru-tvo priredi dne 2. svečana po večernicah v prostorih gostilne Fr. Drevenšek svoj letni občni zbor.
Brežiški okraj.
b Brežice. Časopisi poročajo o zadnjem shodu Narodne stranke v Župelevcu, kako so skup „limali" neko kmečko zvezo ali bolje rečeno, kako zabija dr, Kukovec zadnje žreblje v krsto Narodne stranke. Le iz časopisov izvemo kaj o tem shodu, kajti katerega koli poštenega moža iz tamošnje okolice kaj povprašamo pO shodu, se vsak nasmehne in z roko zama-ne, češ, da ni bil tam. Kmetje imajo o takih shodih fini čut: shode v Župelevcu v znani gostilnici smat rajo ravno tako malo resne, kakor dotičnega gostilničarja' in celjske poročevalce. Navadne žrtve k poslušanju političniji. čenč- obsojene so običajni napredni Bizeljanci in nekateri Kapelčani najslabejšega kova ter vsakoteri nedeljski pivci. Kmečko slogo bi radi? Ali je ne občutite pri vsakih volitvah na vaših hrbtih? V Gradec rinete za vsako ceno, z najstrastnejšL mi Nemci in štajerčijanci .vlečete za eno oje, kje je vaš ponos? So li to ponosni Bizeljanci? Ne, to so tiste narodne šalobarde, ki so toliko let volile nemčur-sko, posebno v okrajni zastop, ki so za bivanja dr. Benkoviča v Brežicah raje hodile k nemškemu advokatu kot k njemu, s svojimi „narodnimi" Šolskimi voditelji, s svojim občinskim tajnikom, občinskim in privatnim zadolženjem brez konkurence znane daleč na okrog. Kadarkoli me pelja pot skozi Zupelevec ter vidim pri janežičevi gostilni velik voz za prevažanje telet, k.i se tam nalagajo, se vedno nasmehnem in spomnim na. tamošnje napredne shode-
b Globoko. Dober nasvet damo občini globoški, glede našega g. učitelja Avg, Tomiča. Pogleda naj na učni red, Če je res katera ura odločena za liberalno politiko. Priporočamo Vam, da opustite tiste dolgočasne nagovore, da se Vam vsaj ne bodo ctroci smejali- Prejšnjo sredo ste napravili protesten govor zoper „Slovenskega Gospodarja", oziroma o rajnem Fr. VranetiČu, ki ga ni ubil Bolavec, temveč da je bil bolan Vranetič in umrl le naravne smrti. Bi bili raje povedali, da je Vaš „Narodni List" prava „evangeljska resnica", katero tudi rada potrjujeta dva tukajšnja liberalna bratca-obrtnika od desne strani ceste. Ta dva zabavljata jako rada čez našo kmečko stranko in „Slov, Gospodarja". Za naprej bomo obračali več pozornosti na ta dva prišleca, Radi bi vedeli, če je zabavljanje teh mož iz hvaležnosti do dobrih odjemalcev. Najboljše bi bilo, da bi odklanjala denar naših pristašev in bi razpečavala svoje blago samo svojim liberalnim somišljenikom. Priporočamo vsem trem, da se trdno držite svoje pogubne stranke, a našo K. Z. in naše glasilo pa pustite pri miru!
b Bizeljsko. V nedeljo, dne 26, januarja, je ^mel pododsek našega Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, Dekliška zveza, svoje mesečno zborovanje. Drage volje se je odzvala povabilu na tem sestanku govoriti gdč. Pepca Senica iz Šmarja pri Sevnici. V eno uro trajajočem govoru je navduševala naše mladenke za Dekliško zvezo in narodno delo. Prostori so bili nabito polni vrlih zborovalk-mladenk in žen. Naša marljiva tajnica Jožefa Premelč se je iskreno zahvalila govornici za njene lepe besede in trud. Meseca februarja se bo vršil občni zbor Izobraževalnega društva in nam je za talrrat obljubil govor g. nadrevizor Vladimir PuŠenjak, ki je stal tudi Dri zibelki pri ustanovitvi društva nam na strani. — Cuje se, da se pripravlja tudi pododsek za MladenL ško zvezo. Torej malo se vendar gibljemo.
b Zabukovje. Čudne prekucije- se gode pri nas Včasih že mislimo, da je svet na nas popolnoma po-' zabil. Veter je prinesel razne glasove v našo občino.
Marsikaj bi lahko navedli, a je škoda črnila in papirja. Bomo pa, kadar bo konea te prekucije. Sliši se celo, da se je „nekdo" (!!) zelo pregrešil na par, 401 drž. zak. Smo radovedni, kaj nam prinese *pri-hoijnjost. Sicer smo pa dobre volje, ker nam je in bo vedno zelo ljubo, da se pride resnici in pravici na dan. Do „tistega" časa upamo, da se bodo spametovali tudi oni, ki so bili dosedaj še orodje „pravico-ljubnih in poštenih"' liberalcev zabukovŠke kompani. je. Ce se nam bo zdelo vredno, zabilježimo drugokrat z drugimi besedami, sicer nas tisti „modri" ne razumejo. Ker je pa že itak znano, da ne uganejo nikoli pravega dopisnika, ki si dovoli to skromno Čast, ila jim včasih posveti med možgane po „Slov, Gospodarju", se zato to pot podpisuje prav postavno
rojaEinja.
b Kozje. Lansko jesen je bilo prodano na javni dražbi znano ZupanČevo zemljišče, žaga in mlin. Ker ni bilo kupcev, sta kupila na javni dražbi skupno dr. Jožef Barle, c. kr. notar, in dr. Rihard Zirngast, menda za 9000 K. Od njiju je zdkj kupil posestvo naš kozjanski rojak Anton Zalokar, sin pristno slovenske kmečke krvi, ki mu je tekla zibelka v Zdolski občini, za svoto 14.400 K: to je lepa svota, ki jo je pri pogodbi naenkrat odštel v začudenje vseh. Da sta tudi doktorja profitirala 5000 K, to je druga povest. Kupecr naš rojak, je bil v Ameriki nad 6 let in si je prihranil res lepo svoto denarjev. Pred tremi tedni je prišel iz Amerike domov v svoj rojstni kraj z ženo. Želimo jima sreče in blagoslova na rtovokupljenem gospodarstvu. Dal Bog, da bi še več naših rojakov, ki so v tujini, postali posestniki na domači slovenski grudi na enak način.
b Kozje. Tudi tukaj se je pojavila pasja steklina, Okrajno glavarstvo v Brežicah je napovedalo 4-mesečno pasjo kontumacijo za kozjanski sodni okraj. Torej pozor! Vsak pes ali psica morata biti priklenje. na ali pa nositi nagobčnike, da se obvarujete nepotrebnih sitnosti in kazni. Tudi mačke je zadela skoraj ista usoda. Čudno! Kakor so ptice koristne za sado-nosnike, tako so mačke za polje in dom, Pa o tem še ni izrečena zadnja beseda.
b Buče pri Kozjem. Tukaj je umrl za vnetjem pljuč dne 25. t. m. daleč okrog znani in spoštovani posestnik Franc Ivane. Rajni je bil skrben in miroljuben gospodar. Pogreb se je vršil dne 28. prosinca. Rajni zapušča žalujočo ženo in odrasle otroke. Naj mu sveti večna luč!
b Prevorje. Iz drugih krajev napi poročajo, kako se sovražijo, bojujejo, premagujejo. Nam pa dovolite, g. urednik, da Vam poročamo nekaj, kar bo slovenske gospodinje zanimalo, ki se ne pečajo s politiko, ampak s skrbnim gospodarstvom. Katarina Centrih, vžitkarica ter posestnica na Cirkušeh, okraj Kozje, je zredila prašiča, katerega špeh sam je tehtal 106 kg! Pa naj poročajo iz drugih krajev take novice, če jih imajo,
b Pisece. Izobraževalno društvo ima na Svečnico svoj letni občni zbor. Po poročilu predsednika o društvenem stanju, govori g. dr. Veble iz C«-lja. Nato se viši veselica in se uprizori igrokaz „Tri sestre". Vsi prijatelji zdrave zabave se uljudno vabijo.
Vojska se bo zopet začela,
Bolgarski ministrski svet je naročil glavnemu vodstvu bo'garske armade, da z današnjim dnevom odpove Turčiji premirje.
k ŽiOt-. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo, dne 2. svečana popoldn« pa večernicah v posojiluiskih prostorih p etno veselico t glel. predstavo „Trije tički". K ob lni udeležbi vabi odbor.
Listnica uredništva»
Mozirje: Ker ne odobravamo takih napadi v med ljudmi iste stranke, oprostite, da tudi Vašega dopisa ne prinesemo. — Središče: Prosilo se nas je iz vrst naše stranke, naj dopise o tem možu ne pri občujfmo. — Kozje: Nas zelo veseli, da ste pripravljeni večkrat kaj pistti za naš list. Skrbite pa tudi, d» pridobi „Slov Gospodar" v Vašem okraju več novih naročnikov. Pozdral eni! — C rk vce: Razložite ram, kdo je povabil in govoril. — Buče, Frankolovo: Hvala, smo dobili že poprej od drug . d. — Zetale, Mala Nedelja, Osek, Gorrja Radgona, Sv Jurij v Slov. gor., Cirkovce: Prihodnjič! Novice iz Turčije so nam vzsle mnogo prostora. — Središče, 8v. Lovrenc v Slov. gor.: Izročili „Našemu Domu". Pozdravel — Oplotnica, 8». Benedikt, Mo nak vo, Sv. Boltenk, atoprce: Prepozno za to štev.Jkn. — Sv. Jurij ob Ščav : Take zede<e se naj uredijo v društvn in naj tam ostanejo.— Trbovlje: Ostalo prihodnjič. — Sv. Peter na Medvedovem selu, Frankolovo, Letuš, Teharje, Brezula, Sv. Ana: Prihodnjič.
Poročilo o sejam pitane živine t Gradca due 23. janaarja 1913.
Prgnalo se je 850 v lov, 192 bikov, 387 krav in 1 tele. 8ku paj 930. Ona za 100 kg žive teže: lepi pitani voli 94 do 108 K, srednje debeli 86 do 94 K, Buhi 80 do t-6 K, biki 74 - 94 kron, lepe pitan' krave 74—86 K, srednje debele 53—70 K, suhe 42--54 kron Iavozilo se je na Gornje Štajersko 101, na Tirolsko 80, na Nižje Avstrijsko 46. na češko 1-1, na Moravsko —, v Trst 100 in na Nemško — komadov Tendenca: Na ta sejem se je prignalo 120 komadov več kot prejšnji teden Cene nazadovale. Promet slab.
Žonltna ponudb«. Mladenič, obrtnik, sredqjih let, dober delavec, treznega značaja ter z»-eden Slo venec, ima tudi 8000 K piibran jeuega, se želi porečiti z dekletom od 20 — 30 let, ki bi imela dom v kakem prometnem kraju ra Sp. Štajerskem. Tudi vdova ti izključena Naslov v uprtvništvu „Slov. Gospodar ped št. 80.
Žaga z 20 konjsko motorno silo, polnim jarmom in jarmom na vodno silo, s posest-om v najlepši legi, zelo dobičkanosna, ob državni cesti in železnici ležeča, v dobrem s anu, priuravna za večjo tvorniško podjetje (stolarno) s« radi bolezni »od ugoiuimi pogoji takoj proda. Pojasnila daje Fr. Hajnjr, Koko-šinekova ulica 82. Maribor. 89
Loterijske številke.
Dne 22. januarja 1913. Giudec 28 14 50 79 20
Dne 25. janusrja 1913 : Lino 38 29 78 31 17
Vfnlčarja trezuega značaja, ožea-jenega, ki je prost vojaščine ter ima 'A ali tri aa delo sposobne in cd. aslr dela ske moči se sprejme v sluibo od novega leta 1913 za vint grad, ki meri 6 oralov. Viničar ima prosto vživarje <d 5 oralov njiv, travnika in pašnik», dobi gotovo i-hčo in prug v; i tke. Več se izve na graščini Šalovec, pošta Varaždin, Hrvatsko. Ponudniki se naj osebno oglase.	85

V «a jem •• ds od T.-litce noči naprej, na eno »li več let poslopje s tremi sobami, kuhi >jo d»e oko kani kle»i m i« poeeb»j ena hišica n» »*hte v o tnd; s g »«po» a rak im poslopjem. Pripra»»' u malo trgovino, ker n Bobeoe blism. Vp-»ša se pri: Zdrmvko Rsgadin. km»t in gostil, v Ses*erž h p P<cj»k» gora, Stsjersko Odda s« Lthko tudi na več strank.
Zanesljiv konjski hlspee, ki W
vozil kruh, cid t>*> oh. h dcželmn ieziio>, »v takoj »pxejme pri J»n. Böhm, umetnem mlinarju * * ramo. Po. udr.iki, ki s Ž. h.l. venaH tluib), .majo prednost. Zeli se osebn* predstava.________
Lepo posestvo
fe prf d» v davči.i občini F eidek po) ob«. Lenvrsberg skupno ali razdeljeno. Posest o miri 35 oialov t i vinograd, njive, sad< nesnik,
tia nik g°zd> dve 'iBitar'ji in gosposka h.Sa Oglwiti se je v
h,« Jte«. 206 Fredek.	79
Kovači pozor 1 Išč<' se samostojen iiurjen kovač za delo na deželi, na naj epšem prr sti ru sredi vasi Globoko t k križajočih se treh okr»j"ih cest, kjer daleč okr g ni nobenega k. vač» Neoženjen ima prednost Dober zaslužek zasisrursn. Nast<;p takoj ali pozneje Natančneje se izv* pri Janezo Ur. k, pos. Globoko št. 19 pri Brežicah. 75
Krojaškega u enca sprejme ttk j Louu Arb-lter, krojaški mojster, M»nbor Koroška c«sta 101. 82
Miat'lnl stroj s stresalnico, sejalkn in vsemi ¡potrebščinami, k t vitij (gepel) prem snik itii izvrsten z dveletuo uporabo preizkuš n, se po ceni pr da. Kdor ga rabi si ga labk- oglfda in natančneje izve pri Ivanu Ur k, p s., Gluboto 12 pri Brež.cab.
Dakle, zdravo močno in pošteno, 18 _ ',0 let staro, v Šivanju do bro iz-ežbano, se takoj spreime kot ;obaric», S«aršng, M»jipe-g pri Črni g .ri bl.zo Ptuja. 74
4 mizarske pomočnike spreime čakoi Jož. t P i hier mzstr na Ka-mi nš. aku p. L utomer. Dslo po zimi in po leiil
Nova hl§» v Mariboru se prr da,
Moeartstrasse na lepi, solčni 1-gi, ima 11 stanov»njskih sob, vsska sob» S'ojo kuhinjo s štedilnikom in posebej peč v sobi, veak najemni* g« se en ograjen prostor za drva. Najemn'na nese na mesec do 800 kron, cena 3i<.0< 0 kron, z lahkimi plahnim p« g >ji. N»t»n-čneja pojas' ila d»je Anton Vrabl, veleposestnk m tigovec, pož'» Križe ei pri Liutomeiu. _107
Proda se dolroidoča gottilna s p polna koncesijo in tobačna trafika, pri «eliki ce»fc biizo Maribora. v» tančneje se iz>e pri Am'oo Logar č, 8v. Miklavž pošta Hoče. 108
Posestvo na pr«da| 14 < r»l«v, lepa hiš»; 10.100 K. Drugo: 11 oralov; 7.000 K, obe v Kamncl. Oglas viti »e je pri M«tiju Ziiek, Kamn es šf. 16 pri M»>iboro. 8
Na gr»ščinl Severin n» Kolpi (Hr ašk ), se takoj «prejme ne-ožeiien oikrboik (6-fer). Prednost im»jo o i ki so abs< lvirali vini-čarsko šol* v Bnrgwaldu. L stao-ročno pisane p eä i e s priložeaimi spr če»»li se naj pošljejo na go-rej imenovano graščine. 120
Enega dijaka,
(n'ii» š k») sprejne na «Uno an-je in e>lo hrano Fr Zebot, Au-g»-se 10, Manbor	121
N» prooaj je mai.jšr, lepe po«e«tvo, zidana biis z dvema sobama, ki »t, hlev, drva'niea, <se v dobrem redu, itd Trt, travn k, go«d, nji-a in vi bi grad, »e skupaj t oralov. Zemlia jako rodo itna. Pol ure od trg» Smaije pri Jefcäsh, ¿'trt ure od kolodvor» Mestmje. Ce>» je bOOO K	_ H*
Priden in po teu bup<c dibi tatcoj sluib> pomož »ga kurjač» z zavode čč. Soških sester v Mariboru.	94
Reva trftV'BI s ft.Mttins aieia-nega blaga, katera je dobro upel-jan» ee da • 1 n»rcem 191» pod agodnimi pogeji v ttjeta pn A»». Reicherio, 8». Berbaia v IUloe»h
136
Cepljeno trsje.
raznih vrst, nsjlepJe se debi 1« pri Jerneju Mik lié v Z*tal»h pri Rogatcu O ra»M mojegt tre» mnogo pohval od vel let n» razp« 1» «o. uen» od 9-15 K 100 k. a Prod»m tadi več polotqjakov n»j-buljôfga h»lo,kega vin«. 124
Krojaški p*moinlk se sprejme v stolno del . Prednost tiiti, ki zna iz. rž»v»ti -< sako delo. Janez P»rt-Lč v Stadeneih pri Mariboru, 0»r»ju* ce«U št 1.	130
Krojaški pomočnik se ttkoj spr«j. me pr Fr. \l*yer. krojač, Koroi-ka cesta 102, Msribor	128
Dabreldoóa in za obstoj zagotovljena trgovin» seraii bolezni 1» finita z blagom in zrsvon stoječimi poslopji takoj proda za usodno ceno. Vpraia ss pri Alo zu W ber, trg >vina nwSsnega. blag», Triaika cesta 4, M»ribo .	132
Prodam zarsdi odhoda posestvo, zi.'K'a hiéa z opeko kri'*, 3 sobe feuh nja s ettd nikom, kamra in lepo obokara klet, h¡ev in s in-jaki, d«a oral» z^my^ z lip m sadnim dre^j»m m braj »mi, ars^en m»lo zidano mlinsko po 'o j« z >od'io silo, primemo za min, žago »li kaj druzeg». Posest o leži ob g'avni cesti v slavnem Framu: Vprašanje na Ludovik Godec, Fram.	1S3
Gostilna
v zelo živahnem indu trjelnera krftja, sred šču dteh železnic, gostilna ima dobro bodočaost lepe prostore in hkve, zraven lep selec j t dni vrt, se r»di družinskih rasmer takoj pr< d» Vpr»ft» se pri pasestaici Ani A gner t PS.fiog-brunu na Š aiers>*m.	42
U6e»tc is dobre kii/, močne post« e in s primerno izobrszbo se sprejme takoj v trgovini z meš. blagom. M. Ogorevc, Konj ce. 65
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko
pri Franu Pograjc v Mariboru, na voglu Blumengasse in Quergasse
savarnje 1. pr -ti požarni škodi va»kovrntna p< slopja, zvonove in premičnino ter — 2 proti prelomom zvonov. Edina
domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svoiim! Sprejema torti zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam «a Niž ©avstrijsko deželno zavarovalnieo. 43	Pojasnila daje gornji »astop.
Vabilo na
XXI.redni občni zbor
Posojilnice v Gornji Radgoni
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo v riti v «etrtek, diie 6. februarja 1913 predpol-
dan ob 8. uri v poBOjiln čni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Poroč'lo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odofcrenje račnn-iega »kljnčka za ltto 19 2.
4.	Rasdolitev Čistfga dobička.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slnčajnosii.
Ako ta prvi občni zbor ne bi bil sklepčen, vrii ae v smisla § 32 zadrnž pravil eno nro pozneje na ist m mesta in po istem dnevnem redn dragi občni zbor, kateri sklep« pri vsake» številu navzočih članov.
K obiki ndeiežbi v?bi	121
Nafiel^tvo.
Vabilo na

(rostilna in trgovina
na Bp. Štajerskem, okraj Celje, d ber prometni prostor na važnem križišču tr h cest, izvrstna obrt, enonadstropn» hi a z g stilniško sobo trgovino, posebno sobo, ku-hiojo itd. G «podarsko poslopje (biet) z opeko urito Njiv je okrog en oral, mnogo sadnih drevesc, tudi «odna moč je na razpelago. Se proda s pohištiom vred po do-govt ru (2931) Pojasnila daje brt-z-plačno resnim kupcem: Uprava „Real täten Markt", Gradec, Ham,-merli' ggasse 6	126
Gostilna pri žei. postaji
v Brežicsh (Sp. Štajersko), novo in lepo zida' a v neposredni bližini železniške pi st je, na zelo prometnem prostoru Euon&dstrop-na h ša im» lepe, prostorne, go stilniške pros ore, tr sob« za sta novanje, 7 stb za tijce, prostorni prostor za prodajalno (trgovino mešanega blag», pekarijo ali mesarijo zelo pripravno), velika klet itd Približno en oral njiv p'i hisi. Prodajna cena 62 000 K Dod zelo ugodnimi pogoji. (2983). P. jasnil» d»je kupe m naram st: Uprava „Realität n Marat", Gradec, Ham-merlinggasse 6.	127
Major išče službe. Mož in žen» srednje starosti, z dolgoletnimi (pričevali. Se razumeta i-a polja in pri živini. Nastopita tak- j Naslov v upravništ«u tega lista pod štev. 112

Za vse izkazaro srčno sočutje povodom dol- fe gotrajne skrajno mučne bolezni in bridke smrti na ^ de nepozabne matere, tašče in stare matere, gospe
Frančiške Medved,
rojene Pivc,
kakor tudi za mnrgobrojno spremstvo predrage po-kojHce izrekamo tem potom vsam sorodnikom, sosedom. znancem in pr jateljem najiskrenejšo z^bvalo Posebno pa se še zah valju jemo č. g župniku Andreju Filer za krasen in ganljiv nagrobni govor.
Lahen pri Ribaiei, 20. januarja 1913.
Mazn&nilOa
Slavnemu p. n. občinstvu, gostilnidaijem, trgovcem i. dr. naznanjam, da imam v talogi vsakovrstne mesne izdelke, na razstavi v Parizu 1. 1904 naj iS je odlikovane. Slav. občinstvu posebno priporačam:
pri*tae kranjske klobase, vel. kom. 40 vin. ter flao prekajeno me?o kg K 2 20 vse od pristnih domačih, kranjskih prašičev. Pošiljam proti povae^ju
Za solidno in sveže blago, kakor tudi točno postreftbo jamčim.	Spoštovanjem	1314
Fr. Golob,
mesar in preiajeval -c v Sp. Šiški pri Ljebljani.
„Slov. Straža44 vam pravi:
Ne pahnite od sebe sreče, ki se vam ponuja!
Kupite srbske državna sroeke Iz leta 1888 v izborni skupini S srečk na it mesečnih obrokov po K 3' Jf>, še b ljše p» v «kupini 4 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 5'60 sli žrebanji -sakj letu! Srbska srečka sam» zamore se d >biti mesečne obroke po samo ene krono!
Glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov vsako leto!
Ne prrz>it<, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje teri*ih sr»čk i gl» b mi d bitki po Škrat 40 (00 in 3krat 200O>0 frankov vsako leto! Turške srečke so prej ko slej najboljše in po vsem varne sre ke. Mesečni obrok K 4 7V Vsl&a skupina s turško, srbsko in ie dvema drugim» srečkam» n» mesečne obruke po K 6 25
Vse ponudene srečke morajo biti izžrebane!
Naročnin» z» vstk niesec ish»jsjoče slovensko poročilo o žrebanju vseh vsžnej-ih srečk it»ne letoo 2 K. — Pojasnila daje in > aroč la spre jem» z» „Slovensko Straže* g. Valentin Urbsnčič, Ljubljana. 38
Denarja ni,
draginja jo vedno ve*ja, »Mlasek pe majbea Ako hočete z maum trudom gotovo 10 d«t 20 K aa dan zaslužiti,
pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vioarjov in svoj rMtanče» naslov na:
Josip Bati?, Ilirska Bistrica,
Kranjsko.
1166
Vinogradniki!
Ber/and/er./ x R;paria Te/e/c/
je najboljša rrsna pocilaga sedanjosti ~ m.- P^ednokrijete svojo potrebo -GVj His. naamerikanskih trtah in cepljenk,
■-rw»vs5 Zahtjevajtenaš vetiAi ^ iSK^aSS^^ iiujtrovani cenik, ■ , katerega požljemovia komun" oL Mstont in franko.
Dobro blagn točna postrežba
Edina slov. trgovina z železarno
Posojilnice v Framu
registrovane zadruge z neom. zavezo,
ki se vrši v pondeljek dne 3. februarja t. 1. ob 3. eri popoldan v posojila čni pisarni.
Dnevni red: 1. Porrčilo načelstva in nadiorstva. 2 Č tanje revizijskega poročila ter nkrepi vsled istega.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1912.
4.	R^idelitev čistega dobička
5.	Nadomestna volitev n..če!stva oz. nadzorstva. 6 Slučajnosti.
Fr*m, dne 25. prosinca 1913. 129	Ravnateljstvo.
Zahyala.
Kdor
si hoče prihraniti denar
U69 knpu;e vse * slov. trgovini
Ivan Veselic Sc drug
v 0 možn, jxdruz ica Veiifca nedelja.
Največja zaloga maonfaktarnepa bl*ga, kakor KU^na, druka, hlaafjvine. platna itd Vse vrste špecerije, najfiuej^ie aacks, kave itd Najv*črja zaloga vse vrste železnme, kakor tadi vsi « kovi 2h mizarje in stavbe po nainižiih tovarniških cenah. — Knj>uje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. pote o jajca, suhe go^e, perotni-o v»dno do nej^oljftih dnevnih cenah.
Jabolk®, krompir
kupi več vagonov tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju.
Cena po dogovoru.	77
M ura 14 dni no poskušmo.
Se pošilja samo proti povzet u, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
D^" Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.)
Srebrne ure .......
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . , Amerikanske zlate double-ure
Goldin Roskopf ure.....
Prave železnioarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5' — 14 karatne zlate ženske ure . . 14 karatne zlate ure za gospode Srebrni pancer-»eri žice . . . 14 karatne zlate verižice . . . 14 karatni zlati prstani . , . Viseče stenske ure na nihala
Kuhinjske ure.......
Budilke.........
Budilke z dvojnim zvoncem . .
A. Kiffman, Maribor št. 49
Velika tovarn<ška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
K 6'50 » 9 50 „13—
.to--
. 4--
1«-— 40 — 2 — 20 — 4"— 10-80 2-40 8 — 3 —
ime prstka.		Gradec		» j '5 à	\ 1 1	« S» 1		F			
		K	*	tie		K	v	«	»	K	»
PSenica , . .		12	j-	U	25	2	__	11	_	10	50
		11	)	10	60	10	60	10	_	9	-
	o	10	75	10	—	»	60	10	—	8	50
	3	11	175	11	—	U	60	11	50	10	60
	&	10	60	10	60	U	50	10	_	S	_
Proso ......		9	—	10	50	16	—			9	50
Ajda......	M	11	176	9	2"1	11	—	10	_	9	_
Sladko seno .	«	4	0">	3	25	2	70	3	JN	S	50
Kislo .....		3	95		—	2	20	8	6<|	8	_
		3	15	2	25	2	60	3	6»	2	60
Kit.,1» ...		18	60	_		11	60			IS	60
		—			60	-	i—				
	B p	—	-		60	_	—	_			_
Krompir.....		—	-	-	08	—	—	-			
Sir .....	&	—		-	40	—	—	—	_		
Surovo maslo . . .		—	—	1	60	—	—	_			
	M	—	-	1	80	_	_	__			_
tipeh, svež .... Zelje, kislo ....		_	-	1	70	_	_	_			
		_	_		24	_					
Repa. kisla ....		-	—	-	20	—	—	—.	-		-
Aieko . ... Smetana, sladka . . kisla . .	1 liter	—	—	—	22 96 96	—	___				
Zelje. 100 glav ...								I 1 L			
UlO* k Q>					06				1		
m m
\
[jwmka
Da omilite in otiiite kaSeij in hripavost
otrok in r.draslih, je po poročilih stotin zdravnikov dragoeeno in uspešno, prijetno tečno sredstvo
Thymomel Scillae,
dragocan in t čno učinkujoč isdelek. Besedna znamk« varovan. Lajia napad« krčevitega kalija, manjia število napadov, pospešuje raxpuat in odstranitev «lin, utiša katelj in odpravi
58—8	težkoie pri dihalu.
Ena stokloniea 2 K 20 v. P polti ae poilj«, kdor pošlje naprej 2 K 90 v ena stekleni«*, 7 K 8 st»kl»nioo, 20 K 10 «teki. franko. Ne caitite si usiliti nadomestil Vprašajte zdravaik«.
lzd«lovatelj i« D EVonnnr >*ktrnar dv,r- ztl-glavni zaUžaik D. rrdgilBr, Pra|1 || SI3
Zaleg» v Mariboru: lekarna W. A König, Friedrih Prüll, Viktor Savoet. Pozor na ime izdelka.
JLUnJa^l In aatotnlk: Aato«Ato ttotovno áraarva.	Odgovorni	h, KüMPWRliR,	BMt liakaru »▼« Sirila m Mariboru,
Proda se lepo orejena
zidana hiša
z zidanim in op«ko kritim gospoda-«kim poslop em, zraven vrt in sadom mik z 1'pim sadnim drevjem Hiša je pripravna za trgovca in sa vsakega obrtoika Leži ob državni cesti tik cerkve in ima krasno urejeno dvorišč«, pol tre od mesta v prijetnem kran, na Čatežu ob Savi. Vpraša ae pri lastniku Fr Starčič, trg rec, 8v. Barbara v Halozah. 116
Vabimo na svoj
OBČNI ZBOR
ki se vrši dne 9. februarja 1913 o& 3. uri popoldne v po-sojilmški pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstra in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3 potrditev rač. zaključka. 4. V.htev načeUtva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Hranilniea in p sojiltica pri Sv. Autocu t SIot. gor.
r-gistrovana zadruga z neom. zarezo.
Frana Fekenja, m. p.	Joief Tuäak, m. p.
nd načehitsa.	117	t. č. načelnik.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Mariboru sta po prošnji dr. Radosl. Pipuš, odvetnik v Mariboru kot oskrbnika zapuščine dne 16. oktobra 1910 umrle Marije Drechler na prodaj po javni dražbi sledeč nepremičnini, za kateri se je ustanovila pri-stavljena izklicna cena in siter za parcela
1.	št. 108/1 stavbišče z dvema hišama in gospodarskimi poslopji s prit'klino vred 30 000 K to je hiša št. 24 v Mariboru. Mühlgasse.
2.	st. 38/3 vrt, mera 42 a 91 qum 14.000 K. Pritiklina (Wäscherolle) se je cenila na 10 K in je v ceni hiše zapopadena. Parceli se imata posamezno dražbati.
Dražba se bo vršila dne 4. februarja 1913 ob 11 uri predpoldne v pisalni gosp. dr. Franceta Firbas, c kr notarja v Mariboru, Vutringhofgasse. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim ipnikom ostanejo njihove zkstavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkusilo je razen zneska 4000 K ki se ima pri sodniji položiti kot varščina za zapuščinske pristojbine, plačati v roke dr. Pad. Pipuš. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju dr. Fr. Firbas.
C. kr. ikrajna sodni ja Maribor, odd. V.
dne 10. januarja 1913.	113
Upravnik
se išče
zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki je dovršil vinarsko šolo in je izboren vinogradnik-neakade-nik. Biti mora Slovenec z večletnimi odličr imi spričevali, zelo pošten, neožeDjen ali oženjen brez otrok. — Ponudbe se naj pošiljajo na naslov: Grof FestetiC, Bans ki
dvor pošta Vinica, postaja Ormoi. 21______
izjava.
Podpisani Jožef Hajtnik, posestnik v Uršieah t obč Gmeine pr> Sloverjgradou sem g Ferdinanda Škof, trgovca v Slove"jgradcu, razžahl na časti, ker st-m okrog pripovedoval, da je g. bkof od mene zalite»al večji znesek, kot mi ga je posodil
Izja Ijam stem da je dotično mije govorjenje popolnoma neresnično in obžaljujem, da sem g. škofa, kateri se napram mrni vede vMlno korektno in kot značajni mož, po goraj omenjeni izjavi raižalil ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe proti meni.
Gmeine pii Siov. Gradcu, 19 januarja 1913 122	Južef Hajtnik.
NN/X///XN/
Gostilna
v Mariboru, dobroidoča z najemninsko hišo se proda Vprašanja p»d „Gtiautiger Kant* posta restante, Maribor, glavna pošca.	11B
VHvmatizem, protin, uevrat-gija in ozebline
povzročajo mnogokrat neza-sne bolečme. D» »e jih otiši in olajša, da se otekline odpravijo in se doseže gibljivost členkov in odstrani neprijetni občutek, vpliva presenetljivo
KONTRHEUMAN
besedna znamka za (m ntolostliciiiurani kostanje» ekstrait).
pri ribanju, masiranju in obkladkih.
Ena tuba 1 krono
Po pešti če se nošlje naprej 1 K 60 vin., se p«ilje ena tnba franko, 6 E, se potlje 6 tub franko, 9 K se pošlje tu tub franko.	89-7
lidtlovalto in ß CVonnai« lekarnar, c. kr. dvor. glavna zaloga B. dtJilBr, zal pr,„a ||| $t. 20j.
Dobi se v lekarnah v Mariboru: W A. König, Frid. Prüll, Viktrr Savost.
Darujte za Slov. Stražo !
Vinorejci pozor!
Trsjo na prodaj: äipon, burgundec boli, laiki rizling, silrane«, gut-edel, ranfnl, kraljevina, vrbsvee in droge domače »rite. Cepljeno na Rip. Portalia. Tudi s« dobijo korenjaki od Rip. Portalls. Cena po dogovoru. Anton Tnrin, Globoko, p. Studenice pri Poljčaooh. 1248
Cepljeno trsje in kijuii.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko mnoldno kmerikaaakih trt na prodaj. Sezoara trt: poiip, rulandec, burgundec, beli muškat, silvanec, žlahtnina bela in rudeča, ranfol, portugizec, veltlinoc, laiki rizling, iaabela, kapčina, muškat. Na raz*elag-» v«č tisoč korenjakov Riparija Portalis in Monticola ter ključev Riparia Portalis. Cona po dogovoru. Janez Vrbajak, trsničar Breg pri Ptuju.	1201
m
Razpošiljam orožje vseh vrst
na lOdnevno poskužnjo in pregled. Puške lan-canter-enocevke cd 20 kron, dvocevke lancas ter puške H 80 kron, Hanmerles.puške od 70 kron. Flobert puške od 8 kron, revoberji od 5 kron, pištole od 2 kroni naprej. Popravil» hitro in po ceni. IluBtrovani cenik zastonj.
F. Dušek, ^r-:0;
Opodno št. 2047, na državni žel., Češko.	1294
«•••••ItH
Posestvo na prodaj. Sadni vrt gozd. vinograd, 82 oralov. uena 19.000 K. Več pove Matija Žižek v Kam niči pri Mariboru Iti. 8
Mala trgovina z žganjetočem se po ceni proda. Star prostor. B»n-kalaugvsse 13 Maribor.	73
Dva dijaka se sgrejmeta na hrano in stanovanje, plaia 30 K do 1. februarja 191J pri g. Vagner, Grajska ulica 12.	69
Najboljša svetovna barva za brke ii* lase je „Kar»i",
uradno preizkušena, prosta strupa reizpirljiva, svetlo rujava Umao rujava in srna. K 4'—. Razpošiljal ni ca K. M«« Thérèse, Dunaj VIII. Lerhenguse 2».	51
Pridnega učenca sprejme takoj Vaupotič Franc, pekovski mojster
Ziče pri Konjicah.	32
ošcene sveče
Za Nve^ni(!o priporočam velečastiti <1 liovšiimi svojo bog^ to
zsttlogpo \ mv1i vrst
SMST" voščenih sveč in voščerik
kilogram po 4 krotit». Vzamem v plačilo tudi vosek, ki se je odcedil in odpadel od sveč in sicer kilogram po U< oni. Razpošiljam zabojčke s
tukaj plačano naročnino za vsako poštno in železniško postajo. Da točno postrežem veleč, duhovščini imam v zalogi vse vrste mili-sv»*<3
in namiznih sveč.
Se priporoča
Franjo Duchek, poprej Jožef Dufek svečar v Mariboru.
500 kroni
Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mašilo" v treh dneh ne odpravi bree boleiin kurjih očes, stiskov in vkoremnjeao trde kože Cena 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kerns»? Kaschau I, Postfaeh 12/76. Ogrsko. 1181
Lep« bKa na najlepšem prostoru Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom prod hišo ter lepo njivo, zelo pripravna za ata«biiče in dva sloga so po coni proda. Več pove Ivana Pivec v Sv. Lenartu ali p* Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Lutkor-gasse štev. 10.	12<9

30. januarja 1913.
SLOVENSKI O O S P O DAR.
Stran 9.
Ženski vesinik.
Žensko gibanje v pretečenem letu. V Severni Ameriki ženske že več let zahtevajo enake politične pravice z moškimi. V ta namen se prirejajo veliki ženski sliodi in obhodi, Glasovita gledališka igralka in pevka Nordika podpira v državi Illinois žensko gibanje s tem, da na korist ženske blagajne prireja koncerte in raz avtomobil govori po shodih. V mestu Oregon se je vršilo veliko zborovanje za ravnopraV-nost žensk pri volitvah. Najpoprej je govorila 841etna doktorica Marija Thomson in za njo 9/letna gospa Mathieu, Obe sta svoje poslušalke navduševali za boj za politično enakopravnost žepsk z moškimi.
Boj za volilno pravico žensk se ne bojuje samo na Angleškem in v Ameriki, ampak tudi drugod. Na Italijanskem se je od državne zbornice izbrana komisija izjavila za to, da se da tudi ženam jako omejena volilna pravica v občinah. — Na C e -š k e m je deželnozborski odsek, ki se je posvetoval o preosnovi deželnega volilnega reda, soglasno sklenil, da se ženam v volilnih razredih1 veleposestva, mest in Izmečkih občin pusti volilna pravica v dosedanjem obsegu; razširi se le v toliko, da dobi volilno pravico tudi ženstvo v Pragi in Libercu in da morajo ženske voliti osebno. Dne 12. junija 1912 je bila prva ženska pisateljica Božena Vik-Kuneticka izvoljena v Češki deželni zbor, — Na Finskem imajo ženske že 5 let zakonodajno pravo in dalje nego 20 let imajo občinsko volilno pravico. Mnogo žen sedi v občinskih zastopih in v finski poslanski zbornici je zdaj 21 ženskih poslancev, — Pri občinskih volitvah v, Koda-n j u na Danskem je bilo izvoljenih 8 žen .in 34 moških,
V	Novem Jorku je nedavno uprizorilo veliko žensk slavnost, da se proslavi zmaga kitajskih žen, ki so dosegle, da smejo z moškimi vred voliti za drž. zbor kitajske ljudovlade. Gospa Leo Tinn je govorila o javnih dolžnostih kitajskih žen, gospa Jip Tykonds pa je govorila o ženski vzgoji. Priredil se je slavnostni obhod za proslavo ženske volilne pravice, Katerega se je udeležilo 40.000 kitajskih žen z zastavo, na kateri je bil napis: „,Me prihajamo iz dežele ženske' volilne pravice".
Nizozemski kraljici se je pred kratkim izročila prošnja, v kateri se prosi za politično enakopravnost vseh polnoletnih mož in žen na Nizozemskem. Prošnjo je podpisalo 27.421 mož in 9397 žen,
Na Itusko-Poljskem obstoji posebno društvo (liga), ki zahteva za ženske državljanskih' pravic, To društvo je povzročilo močno gibanje z zahtevo, da se pokvarjene in nezdrave otroke, mlade kaznjence in sla-boglasna dekleta spravijo v posebna zavetišča. Ruska vlada je poslala v tozadevno žensko komisijo svojega zastopnika.
V	Južni Afriki sta dve veliki stranki Angležev in Burov glede vprašanja ženske volilne pravice razcepljeni. V ministrstvu so tri petine v opoziciji, v drž. zbornici pa dve petini članov za to, da se podeli ženskam obširna volilna pravica. Pripravlja se že celo tozadevna postavna predloga.
Soc. tlcmokraško žensko gibanje na Nemškem se vedno bolj razširja. V poročilu predsedstva socialne demokracije na Nemškem, ki je izšlo pred nekaj tedni, se omenja velika pozornost na organizatorično in agitatorično delo socialno-demokraškili „sodrugijij". Poje se jim velik slavospev, ker je baje velika zasluga soc. demokratinj, da je njih stranka pri zadnjih volitvah dosegla tako sijajen uspeh. Fbd uplivom volilnega gibanja in agitacije se je zelo pomnožilo število ženskih članov v socialno-demokratičnem političnem društvu» Leta 1911 je bilo 107,693 ženskih članov, a leta 1912 je njih število znašalo že 130.370, se je torej pomnožilo za 21%. Skoro enako se je pomnožilo število članov v socialno-demokrašfkih ženskih strokovnih organizacijah. Njih Število je znašalo leta 1912 1 91.332 proti 161.612 v letu 19-11. Pomnožilo se je torej za več kot 18%.
Ženska volilna pravica na Angleškem. V Angleški državni zbornici se sedaj razpravlja predloga o volilni preosnovi. Veliko zanimanje vzbuja vprašanje o ženski volilni pravici. Tisti poslanci, ki zagovarjajo vlolilno pravico žensk, hočejo zastaviti vse svoje sile, da se ta želja angleških žensk uresniči. Državni tajnik Grey sam je stavil dodatni predlog, naj se v novi volilni predlogi črta pri volilcih beseda „moški". Vendar ni gotovo, če bo ta predlog sprejet. Ce pa se •¿tudi sprejme Greyov dodatni predlog y zbornici in se s tem pri nositeljih volilne pravice črta beseda „moški", bo nastalo napeto razmerje. Vlada, posebno pa ministrski predsednik As^uit, ki je odločen nasprotnik ženske volilne pravice", bi prišla v zadrego. Ce bo zbornica tudi sprejela določbo, da se podeli ženskam volilna pravica, se poslanci najbrž ne bodo lahko ze-cliinili, v kaki meri bi se ugodila zahteva angleških žen. Pri glasovanju pridejo posebno v poštev Irci, ki so sicer proti ženski volilni pravici, pa se bodo morda odtegnili glasovanju. — Dne 23, januarja je 'došlo v London odposlanstvo delavk iz raznih delov Angleške, Odposlanstvo sta sprejela finančni minister Lloyd Georges in državni tajnik Grey. 'Te odposlanke so prosile oba državnika, naj delujeta na to, da dobe Angležinje zaželjeno volilno pravico. Minister Georges je obljubil, da bo glasoval za Greyev predlog.
Liberalci proti krščanskemu zakonu. Kakor je „Slovenski Gospodar" že poročal, je v seji avstrijske gosposke zbornice dne 19. decembra 1912 liberalni nemški veleposestnik dr. Grabmajer očitno povedal, da so liberalci za to, da se za vse držalvljane sklepe
obvezen necerkven zakon, in da se za vse tudi določi, da se zakon pod gotovimi pogoji lahko razruši, to se pravi: Par, ki hoče skleniti zakon, bi moral iti po talci postavi pred gosposko. Se-le potem bi smel, ako bi hotel, iti tudi v cerkev h poroki. Pred gosposko bi se zakon mogel zopet razdružiti, in od razdraženega para bi potem on in, ona lajjiko sklenila vsak za-se drug zakon. Ko bi se to zgodilo, bi seveda morali vzeti župnikom pravico pisati za državo poročne, krstne in mrliške knjige. Za državo veljavne poročne, krstne, mrliške, samske liste in razna potrdila o življenju bi pisali potem samo uradniki, katerih število bi se znatno pomnožilo. Najhujše gorje in najbolj žar lostne posledice pa bi tak svobodni, liberalni zakon prizadjal ženi in družini. Brezvestni mož bi smel zapustiti svobodno ubogo ženo in tropo lačnih otrok in si vzeti drugo žensko. Sreča tisočerih družin bi bila uničena, Če se obistini ta liberalna zahteva, K sreči pa se nahajajo v naši gosposki in 'državni zbornici katoliški možje, ki ne bodo pripustili, da bi se kršČ. zakon po mnenju liberalcev potlačil v blato. Vendar je treba v tem oziru biti vedno na braniku. Gre se za veliko reč, gre se za temelj, ki sloni na njem blagor naših' družin in s tem časna in večna sreča našega naroda. Slovenski liberalci silno radi vpijejo, da pi pri volitvah nobene nevarnosti za vero. Gorje, če bi ljudstvo temu verjelo! Prve volitve, ki bi pri njih liberalci zmagali, bi prinesle civilni (svobodni) zakon z vsemi njegovimi strašnimi posledicami. Nikdar ne smemo tega pozabiti in s tistim navdušenjem, s kalfce-rim je naše ljudstvo pri dosedanjih volitvah zaprlo liberalcem pot v državno zbornico, morajo naši možje vedno v boj, kadar bo treba. Ravno ob času raznih volitev pa lahko izvršujejo tudi žene in mladenke zelo važno nalogo, namreč pri agitaciji. Žene, mladenke, zavedajte se svoje moči in. delujte vselej za našo stranko;, ki tako vspešno podira liberalne naklepe.
Sestre-usmiljenke kličejo nazaj. V občinsko bolnišnico v Lugano v Švici so zopet vpeljali sestre-usmiljenke. Tudi na Švicarskem se nahajajo malenkostni in praznoverni duhovi svobode, kateri vidijo različne strahove, če se kje pokaže usmiljepka. V kantonu Tesin, kjer sta svobo'domiselstvo in brezdomovin-stvo, to je liberalci in socialna demokracija, združeni, imajo nune posebno na piki. Zakaj? Ker v imenu vere izvršujejo dobra dela in s tem tudi pomagajo, da ima vera med ljudstvom večjo moč in vpliv. Svo-bodomiselno-soc, demokraški mestni svet je vrgel pred nekaj leti sestre, ki so stregle bolnikom, iz občinske bolnišnice. A nastal je velik nered, vse je bilo v bolnišnici pavskriž. In nazadnje je zmagovito ljudsko mnenje zopet napravilo red s tem, da so se morale sestre-usmiljenke zopet vrniti. In te so se zopet mirno lotile svojega dela v korist bližnjemu. Kdo je bil tukaj osramočen? Gotovo liberalci in socialni demokratje, ki sovražijo redovnice,
1,850.000 ločenih zakonov v Severni Ameriki. Pred nekaj dnevi je v Novem Jorku v Združenih1 državah zborovala posebna komisija, ki bi naj sestavila za vse pokrajine Združenih držav postavno predlogo za ločitev zakona. Komisiji je bilo predloženo obilo gradiva in seznamov, iz katerih je razvidno, da se je v zadnjih 40 letih v Severni Ameriki razrušilo nič manj nego 1,850.000 zakonov. 5 milijonov oseb, mož žen in otrok je bilo prizadetih pri teh ločitvah. Lansko leto se je v Združenih državah ločilo 100.000 zakonov, kar je odločilo usodo 70,000 otrok. Komisija, ki se je sestala v Novem Jorku, namerava sprejeti ostrejša določila proti lahkomiselnim zakonskim razdružitvam, ker pomenijo razporoke po mnenju večine članov komisije veliko družabno zlo. V tej komisiji sedijo možje, katerim se ne more očitati, da bi ne bili svobodomiselni ali napredni, Naši avstrijski in tudi trapasti slovenski liberalci ter socialni demokratje pa hočejo to, kar že v svobodni Ameriki začenjajo zameto-vati, v Avstriji postavno vpeljati.
Nasilni svobodomiselci. V Mopakovem se je vršil lansko leto svobodomiseln shod. Nelkega dne je hotela usmiljena sestra, ki se je začasno mudila v hiši K at . rokodelskega društva, iti k zdravniku. Med potom je prišla mimo dvorane, iz koje je šlo več skupin žersk in moških, ki so prisostvovali svobodomiseL nemu shodu. Usmiljenka je šla, nič hudega sluteč, v mali razdalji za gručo nekaterih1 gospodov; naenkrat se je obrnil proti njej mlad mož jetiČnega obraza in stopil pred njo. Sestra je spoznala njegov hudoben namen in se mu je hotela izogniti, A ta „svobodomis-lec" je stopil k njej, jo prijel za prsa, zgrabil za njen rožni venec in križ, z drugo roko pa grozeče dvignil dežnik in zakričal: „Glejte, da se poberete od tod, sicer dobite zaušnico!" — Ali se vjema tako vedenje s toliko hvalisanim svobodomiselstvom ? Takšno je svo. bodomiselstvo pri vseh narodih» Na slišen način so tudi slovenski svobodomiselci pri volitvah v Ljubljani pokazali svoje „svobodomiselstvo" s sramotenjem slovenskih redovnic.
Prepirni dan zakoncev. Amerikrsnska gospa Frank Lesli objavlja v nekem amerikanskem listu naslednji predlog: Da se stalno ohrani mir v zakonu, po njenem mnenju ni nič boljšega za zalkonce, kot Če se enkrat v mesecu pošteno kregajo. 'Mali vsakdanji spori, ki ogrenijo obema zakoncema Življenje in nimajo nobenega uspeha, naj se izločijo. Mož kajkor žena bi naj mesto teh vsakdanjih prepirčkov skrbno vodila knjigo napak in očitkov in bi naj drug drugemu kak določen dan odločno predbacivala storjene napake in grehe, Gospa Lesli, ki ima že najbrž glede tega knjigovodstva dobre izkušnje, podaje tudi nek vzgled, kako se naj taka knjiga vodi, da se ljudje poučijo, katere grehe svojega zakonskega „nasprotnika" si naj v njo zabeležijo. No, posebno nova ta ameri-
ška naprava ni; so namreč zakoni, katerih sporni dnevi se v gotovih časih redno vračajo, pri nekaterih celo večkrat na teden.
Šola za štedenje. V Parizu nameravajo v kratkem ustanoviti šolo za štedenje, da bi se v njej vzgojila mlada dekleta za dobre gospodinje. Učni ali Šolski načrt je zelo dober in bi bilo kaj talnega tudi za druge kraje zelo priporočljivo. Izborne učiteljice in u-Čitelji bodo poučevali učenke o vrednosti denarja, cla se pripravijo mlada dekleta za gospodinjski poklic. V tej šoli bi se naj naučila dekleta vseh potrebnih reči, ki se tičejo gospodinjstva, Sola za štedenje bi naj tudi vplivala na ženstvo, da se bo vedelo isto držati pri nakupovanju pravega reda. Se vedno se dogaja, da marsikatera gospodinja ali dekle kupi stvari, ki jih ne potrebuje, ampak kupi jih, ker se ji zdijo po ceni. Sola 2a štedenje pa hoče pokazati, da nosi vsak vinar obresti. Baje se je za vstop v to Šolo oglasilo že večje število žen in mladenk. Pa ne samo ženske, tudi častno število moških se je vpisalo, da se udeležijo tečaja. Na ta način hočejo doseči možje natančni vpogled v vodstvo gospodinjstva, da ne bodo potem po nedolžnem obsojali gospodinje, češ, da zahtevajo preveč denarja za domače gospodinjstvo,
Crnogorke. Najslabše se med balkanskimi Žen-stvom godi Crnogorki. Razmere so iz Črnogorca ustva^ rile junaka po poklicu, ki nima nobelnega zmisla za nobeno drugo delo kakor za boj s Turkom. Temu zadajati vsakojake rane in mu jemati blago in denar, ki ga je seveda Turek oropal ali izžel iz krščanske raje — to je bil cilj in naloga CrnogorČevega življenja. Na ta način je preživljal sebe in družino — časih, bolje, časih slabšg, kakor je pač nanesla sreča junaška. Vsako drugo delo se mu zdi poniževalno in mu mrzi. Od tod tudi pač njegova mrzkost nasproti ženi, ki so ji nujno pripadla vsa, recimo nejunaška dela, doma in na polju, ako smemo revne krpe zemlje v Črni gori, ki so sposobne za obdelovanje, t.ako imenovati, Kako se je godilo Crnogorki do današnjega d.ne, nam živo slika naslednje pismo iz Cetinja:
„Kadar se je Črnogorcu rodila hči, ni šel na hrib nad hišo in s streljanjem iz pušk oznanjal svetu svoje veselje, kakor je to storil takrat, kadar se mu je rodil sin. Kadar mu je zaplakala deklica v hiši, odšel je čemeren in otožen iz hiše, sedel je v kavarno, a ni plačal prijateljem za pijačo. Ti pa so takoj vedeli, da ga je zadela nesreča, da se mu je rodila hči. Tako je prišla Črnogorska žena na svet in ponižanje in zapostavljanje ji je bilo sojeno za celo življenje.
Kadar so vsi domači sedeli okrog ognjišča in poslušali pripovedovanje o bojih in, pesmi o junakih, sedela je tudi ona kot otrok zadaj, za svojimi brati, skupaj z materjo. Brata njenega je jemal oče v naročje in govoril ž njim, peljal ga s seboj na planino, donašal mu darov in znamenj ljubezni, njej pa ne. Zgodilo se je pač, da je oče tudi njej kaj prinesel, a to je bilo redko, redkokdaj. Takrat je dobil oče gotovo kak velik plen in je sijajno premagal Turka.
Kadar je bilo dekle za možitev, dali so jo za ženo onemu, kateremu so jo hoteli, nje pa niso vprašali. In ko je stopila v dom svojega„gospodarja", kakor je nazivala svojega moža, vedela je, da bo njegova služabnica, ki bo njemu in njegovim gostom umivala noge. Ona ni smela imeti občutkov, pa še takrat, kadar se ji je mož odpravljal v boj, ni smela zajokati, čeprav ji je pokalo srce. Saj je vedela, da Če le za. ihti, da jo bo mož ozmerjal, kajti prazna vera je bila, da bo imel slabo srečo v boju, Če mu žena ob odhodu zaplaka. Morala je svoje občutke v življenju zamoriti, morala je biti junakinja, da si je priborila v svetu, V društvu, vsaj nekakšno stališče. Toda njenih junaških činov, čeprav so bili večkrat veliki, svet ni nikdar primerno priznal.- Ce je zagrabila za puško, ako je odsekala nekoliko turških glav, storila čudeže junaštva, vse to se skoroda niti omenjalo ni, vse to je izgubilo svojo vrednost samo zategadelj, ker je to storila žena.
Njena naloga je bila ogromna, a priznanja nobenega. Kadar je ostala sama pri praznem ognjišču, je bila ona, ki je ohranila hišo, je bila otna, ki je po smrti moža vzgojila njegove otroke; ona mu je, doki ler se ni vrnil, držala hišo v redu in prejemala, ko se je vračal, krvavi h.andžar iz njegovih rok. A vse to 'i mož ni plačal z ljubeznijo, niti z lepo besedo. Cmerno in resno je dovolil, da mu je poljubila roko, vprašal je za svojega sina in zahteval kave. Za njo in za hčerko ni vprašal. Sramota je bila za junaka, če je pokazal ljubezen nasproti ženi in otrokom žen_ SKega spola. To je bila nežnost, ki se ni vjemala s pjmom črnogorskega junaštva."
Težko si je misliti slabši položaj, nego je bil u-sOjen črnogorski ženi. Vse njeno življenje pomenja e_ no samo veliko žrtev, spremljano s poniževanjem in preziranjem.
Zato bi lahko rekli, "da gre bolj nego Črnogorcu naslov junaka Crnogorki: ne zato, ker je časi tudi sama zgrabila za puško in šla z možem v boj proti sovragu, nego pred vsem zato, ker je v taJco težkem položaju zvesto vstrajala na svojem mestu, misleča le na družino in domovino in na njun blagor.
Upajmo, da zdaj, ko se Črna gora poveča in dobi plodnega polja, tudi Črnogorec resno prime za delo. Ko bo okusil in spoznal trude in težave, a tudi blagoslov dela, se bo v njegovih očeh in v njegovem srcu dvignila tudi vrednost žene, da jo bo vedel ceniti kot svojo najboljšo pomočnico in zvesto tovarišico v vsakdanjem delu za kruh
Slovenke! Agitirajte za naš list.
LISTEK,
Soterija.
(Po nemškem izvirniku. — Povest iz časov preg&Dj&nja kristjanov).
(Dalje.}
Mirno je med tem plula bleda luna po nebu in gledala doli na Rim, ki se je zibal v trdnem spanju. Sempronij, ki ni mogel zatisniti očesa, se je obračal po postelji zdaj na eno in zopet na drugo stran in zastonj premišljeval, kako bi mogel rešiti Soierijo kljub njenemu krščanskemu prepričanju. — Še bolje pa ga je mučila neka druga misel. Njegov sin Ambrozij, s katerim se je zvečer razgovarjal, mu je z veliko vnemo pripovedoval o stanovitnosti Soterijini in o tajni sili, katero more imeti Kristusov nauk, da napravi iz slabe deklice takšno junakinjo. O tem mu je pripovedoval s takim navdušenjem, da je začel Sempronij s strahom premišljevati: Kaj, ko bi se dal njegov sin iz ljubezni do Soterije in iz občudovanja njene stanovitnosti vjeti in preslepiti! Njegov sin — kristjan! Ta misel z vsemi svojimi posledicami ga je pekla najhujše. Zgražal se je pri misli, da mogoče izgubi svojega sina, vse svoje veselje in ponos, v Katerega je stavil toliko upanja.
Ko mu je proti jutru spanec vendar zatisnil oči, je sanjal Sempronij strašne sanje. V sanjah jo namreč videi svojega sina tavati po podzemeljskih hodnikih, držecega v roki slabo brlečo luč in stoječega ob prepadu, v katerega se zdaj pa zdaj zvrne. Potem je zopet videl, kako je peljala Soterija, odeta v blesteče oblačilo, njegovega sina k nekemu jezeru, kako je stopil Ambrozij na njeno povelje po kratkem premišljevanju v vodo in se pogreznil v njej čemdalje bolj, dokler ga valovi niso slednjič čisto zakrili. Od strahu in groze je zakričal Sempronij v spanju naglas ter se vzbudil.
Šesto poglavje.
Palma.
Mladi tribun ni mogel celo noč zatisniti očesa; notranji boj med temo in lučjo, naravo in milostjo, mu ni pustil spati. Sedaj so mu krščanske resnice v bliščeči luči stopale pred oči, a Kmalu jih je zatemnil temni oblak dvomov in prirojenih predsodkov; sedaj se je zatekel K svojim nekdanjim bogovom in se jih z otroško ljubeznijo oklepal; nato pa je zopet goreče prosil krščanskega Boga za srečno rešitev.
More li zapustiti to, Kar je dosedaj tako visoko spoštoval? Se li more kot vojak protiviti poveljem svojega cesarja? More li čast svojega stanu, £lavo svojih prednikov zamenjati s sramotnim Kristusovim križem, se odpovedati vsem veselim upom in mladostnim domišljijam o bujnem življenju? — In zakaj? Morebiti zato, da bi se pridružil zloglasni krščanski družbi, ali zato, da bi si nakopal očetovo sovraštvo, zaničevanje plemstva, zasmeh svojih tovarišev, da, morebiti zato, da bi v par dneh že ležal na tezalih in o-kusil nečloveško smrt, — A sedaj mu je zopet stopila pred oči podoba krasne deklice, nadnaravna prikazen, V duhu jo je gledal, kako možato stoji pred sodnim stolom, gledal njene, svetega navdušenja polne o-6i, Ki so takrat mladeniču spgle do srca, ko jo je bila Kruta roka rabljeva, da so j>! padale z obličja Krvave Kaplje na belo krilo; v duhu jo je poslušal, Kako mu v svoji otroški jasnosti, pa vendar s taKo globokim prepričanjem razklada nauke Kristusove, da to je resnica, to je nebeška zarja, pred Katero padajo vsi pa-ganski bogovi v večno temo, VeliKo zasluženje so pač mogli takrat zadobiti mnogi mučeniki s svojimi bolečinami za Kristusa, da se je milost in razsvetljenje v polni meri razlivalo po zemlji in podpiralo može, kakor Ambrozija, da se je odpovedal vsemu radi Boga, da je bil voljan prestati vse, vse žrtvovati, da je le i-skal slavo in zadovoljnost v sramotnem Križu Kristusovem.
Proti jutru se je pretresljivi dušni boj polegel. Sklenil pa je Ambrozij, postati kristjan, ter se napo-
Iz celega svete.
Slepe ribe. Mnogo je ubogih živalic: na svetu, ki so napol ali popolnoma slepe. Zelo veliko jih je med ribami in črvi. Slepe ribe živijo y podzemeljskih jezerih in med skalnatimi gorami v temnih krpicah. Pogosto se najde teh vrst rib pri izvirkih rek. Na Štajerskem živi močarila ali Človeška ribica (Proteus anguineus) v potoku za Studenicami pod BoČem. Podobna je jegulji in je temno-zelene barve ali Črna. V svetlobi ne živi dolgo in kmalu pogine. OKus njenega mesa je pust in prazen."Njeno plavanje na svetlem je nekam Čarobno in boječe. Ljudje govore, da je pod Bočem jezero in v njem je mnogo Človeških ribic. Čudno je le, "da je potok pozimi tako topel, da lahko bos stojiš cel dan' v njem. Ne usahne nikdar. Boč i-ma vrh v obliki ognjenika.
Mile in tople zime so bile: 1. 1187 je v januarju brstelo drevje po vrtovih in cvetelo ko spomladi. V maju so ljudje že želi rumeno žito in v avgustu je bila bogata trgatev. L. 1289. je v aprilu trta prijetno dišeče cvetela in prve dneve avgusta so vinogradniki že prešali sladko grozdje. Ob novem letu 1302 so otroci bosi skakali po cvetočih travnikih. V letu 1328 so se kopali dečki v mesecu februarju in zobali sladko grozdje začetkom junija. Sredi marca 1420. 1. je dren lepo cvetel in po dobravah so rastli zvončki, ob potokih pa so se blestele potočnice, a v juniju je sneg in mraz uničil že mehko grozdje. Na Svečnico 1. 1425
til zjutraj iz mesta skozi apijska arata, da poišče di-jakona Severa,
Ker so zakleti sovražniki sv, kr ža najbolj zasledovali služabnike božje, dobro vedoč, da se lahko polastijo črede, če pobijejo pastirje, zato se je duliov-stvo zadrževalo blizu katakomb, da se je v slučaju nevarnosti lahko poskrilo v brezmejne podzemeljske votline.
V bližini pokopališča sedi zopet šepavi berač Krispin. Kruljavec se nemalo začudi, ko v tako nepričakovanem ča^su zagleda zopet gospoda, ki mu je bil predvčeraj spremljevalec.
„O prijatelj", pravi z zaničljivim zasmehom sam pri sebi, „ali te prvokrat Še ni izučilo? Dobro, bodeš zato dobil nekoliko več čutiti. Dečko, pripravi se na dvadnevni zapor!"
Ko pa Ambrozij kruljavca zagleda, se mu približa in ga vpraša: „Rad bi govoril z diiakonom Severom, ki je gotovo tu kje blizu pokopališča; me li hočeš k njemu peljati?"
„Gospod", odgovori Krispin z otožnim glasom, kakor da bi Ambrozija ne bi bil še niKdar videl, „kako te naj jaz, kruljavi berač, peljem? Al o meniš Severa, ki je na pristavi Kvintilijev za hišnika, tedaj pojdi Še pol ure naprej, potem pa zavij v levo stran, tam ga kmalu najd/eš,"
Pri teh besedah se oglasi zopet v Ambroziju prejšnji srd nad beračem, in zato mu kratko odvrne: „Sreča tvoja, da poznam sam pot do pokopališča i.n ako nočeš iti z menoj..."
„Potem najdeš pot po zmeŠanih stezah sam", pristavi mirno, a zaničljivo kruljavec, — „Dobro, hočem te popeljati do lestve. Tam pa stražim, da . . ., no, da nobeden lestve ne odnese. Ko si pa nato četrt ure hodil, vprašaj mrliče, ali so videli Severa?"
Ambrozij spozna, da mora naravnost povedati, po kaj je prišel. „¡Ta, ki s teboj govori", pravi, „ni taisti, ki si ga pustil bloditi po pokopališču. Vedi, da hočem postati kristjan,!"
Molče ogleduje kruljavec mladeniča, hoteč mu videti v srce. V teku dveh dpi, pa taka izprememba — to pi mogoče. „Predvčeraj si bil Kristjan", pravi z glavo majaje, „in danes katehumen. Takrat si hotel uloviti plemenitodušno Soterijo, dahneš pa dijakona."
Ambrozij spozna, da je zaslužil te trde besede. „Prosim te lepo", začne zopet, „popelji me k Severu! Plemenita Soterija, ki sem jo v ječi obiskal, mi je njega priporočala, da bi me v nadaljnih paukih zveličan ja poučeval."
„Kaj?" pravi berač v strahu, „deklico so vrgli v ječo? O Bog, še njo moramo izgubiti! Mladina v najlepšem cvetu umira, ia nas ničvredne koprive se pa obvaruje. — Pa povej mi brž, kako je prišla naša dobra gospodična v ječo?"
To vprašanje je bilo Ambroziju nož v srce. •
„Ne vprašaj me sedaj o tem", pravi po bolestnem molku, „ampak pelji me k Severu. Lahko mi zaupaš", pristavi ginjen; „pred sabo vidiš blodečo ovco, ki išče svojega pastirja brez miru in pokoja, dokler ga ne najde."
Odkritosrčne besede mladeničeve ganejo berača, da mu poda roko in zakliče: „Hvala Bogu, da Te je privedel do spoznanja resnice! Gotovo, takoj te popeljem k častitemu dijakonu; ali vidiš", pravi, z roko kažoč na bližnji vinograd, „starčka, Ja se nogovarja z viničarji, ki obrezujejo trsovje? To je on."
Toda Ambrozij, mudivši se pri dijakonu, ni slutil, Kaj se je godilo med tem v Rimu.
Senator Avrelij Sempronij je po dolgem premišljevanju in prevdarjanju prišel na misel, kako bi rešil Soterijo. Nepričakovano poročilo o smrti obeh bratov je utegnilo njen duh nekoliko zatemniti. Senator je torej mislil, da sodnik v takem slučaju deklice ne more za njena dejanja spoznati odgovorne. Ce bi torej mestni prefekt (poveljnik) Soterijo iznova zaslišal, dala bi se morebiti obravnava zavleči.
Toda Semproniju se ni posrečilo, pridobiti mestnega prefekta za to misel. Cesar Dioklecijan je pač
je bilo toplo ko ob sv. Jakobu in v avgustu so ljudje po goricah trgali. V letih 1427. in 1428. je zadnje dni marci j a cvetela vinska trta in, sredi junija so črički po goricah prepevali ter mehčali od solnca opečeno grozdje. O Božiču leta 1552. je bilo silno toplo. Rožice so cvetele in kmet je oral za krompir. Tudi tedaj je pri nas na polju pred novim letom mnogo oralo in čebelice so brenčale po po zvončkih in trobentioali, a sredi januarja pritisne zima In mraz. 15. januarja je bilo 21 stopinj R. mraza.
Velika železniška nesreča. Na angleškem kolodvoru Bromiordbrigde je trčil brzovlak", ki je vozil s hitrostjo 90 km na uro, v osebni vlak, ki je stal na kolodvoru. Brzovlak je zavozil pa nepratvi tir, oziroma se ni ustavil, ker so se vsled hude zmrzline pokvari, le signalne naprave. Bila je tudi silna megla. Sunek je bil silen, več vozov je popolnoma razbitih, Neko žensko in enega otroka so potegnili izpod razvalin popolnoma razmesarjena. 60 oseb potnikov in železničarjev je težko, več pa lahko poškodovanih.
Naraščanje avstrijskih narodov. Kakor izkazuje zadnje ljudsko štetje v Avstriji, so posamezni avstrijski narodi v odstotkih tako-le narasli: Rurau-nov 19'12, Poljakov 16'64, Madžarov 15'32 (na račun Slovanov!), Srbohrvatov 10*11, Cehov 8'7, Nemcev 8'5, Italijanov 5'68, Slovencev 5'4 (v istini seveda več!), Rusirfov pa 4'24.	m
Mraz.'Iz Budjejevic poročajo:1'Vsled prevelikega mraza sta predvčerajšnjim zmrznili 2 osebi, neici železniški diurnist in neki 801etni berač,
30. januarja 1913.
pravemu možu, Herakliju Rulinu, izročil oblast mestnega prelekti ter ga obenem postavil za vrhovnega, a krutega, sodnika zatoženim kristjanom.
„Sveta volja božanskega Dioklecijana je, da se kristjani prej ko mogoče iztrebijo iz človeške družbe. Ce se le enkrat poslužim tvojega nasveta, potem lahko uide brez kazni na stotine mladih kristjanov, ki so izgubili starše ali sestre in brate, Ce sem spoznal 12-letno Nežo za njena dejanja odgovorno, koliko bolj moram to storiti pri starejši Soteriji, Hočem jo pa na druge misli spraviti na nov način, za kojega bo seveda treba strožjega sredstva."
„Ce pa vendar ostane stanovitna v svoji izpovedi", vzklikne senator, „prosim, ne muči je dolgo z ostrim zaporom!"
„Ce ostane ujetnica trdovratna v zaničevanju bogov in cesarskih povelj", odvrne hladnokrvno Ru-fin, „tedaj mora priti postava do svoje veljave. Tvoji prošnji tedaj ne morem ustreči. Ječe so prenapolnjene s kristjani in zapor ne ozdravi verskega fanatizma teh blazmikov, marveč je še utrjuje v njih zmoti."
„Pa prestavi zadevo vsaj za par dni!" prosi Sempronij.
„Cim dalje odlaša zdravnik nastaviti nož na rano", odgovori prefekt, „tem globlje se zaje strup, jaz jo bom takoj danes vnovič zaslišal, A da ti pokažem svoje prijateljstvio, se hočem zadovoljiti s samo navL dežnim darovanjem, in imam celo sredstvo", pristavi, „da jo prisilim, vsaj navidezno bogovom darovati,"
„Prisiliti?" vpraša Avrelij Sempronij, ko to sliši, misleč, da je še upanje na rešitev.
„Tako daleč jo hočem siliti", odgovori Rufin,, „da; Če pa celo sedaj, v največjih' bolečinah, ostane v svoji trmoglavosti, moraš sam pripoznati, da je nepoboljšljiva,"
„Dovoli mi vendar, da jo Še enkrat obiŠČem v zaporu, da jo pregovorim, vsaj navidezno darovati."
„Nerad ugodim prošnji. A vedi, Če Soterija ne odneha in ne daruje, tedaj je pač danes za-njo zadnjikrat sijalo solnce. To je pribito!"
Nemirnega srca je hitel Avrelij Sempronij k je_ či. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo brez uspeha. Soterija je ostala pri svojem sklepu, kar je Sempronij a močno užalostilo.
„Oh, da mora izid biti takšen!" je vzkliknil ip za roko prijel deklico, ki je omahovala pod težo verig. Navidezno, le navidezno, vrzi zrno kadila v žr. javico, da mi odtežiš vest, ki mi ne bo dala ne tre-notek miru. "Jutri si lahko zopet kristjanka in delaš kar hočeš."
„Niti na videz ne smem biti svojemu Bogu nezvesta", odgovori Soterija, „toda jaz hočem prositi, da pride v tvoje srce mir, ki ga nisi Čutil nikdar,"
„A vedi", vzklikne Sempronij, „da bodeš še danes umrla."
„Zahvaljujem se ti za to veselo poročilo", odgovori mladenka, smehljaje se; „moj nebeški Ženin me najde pripravljeno in njegova milost me bo krepčala."
Proti poldnevu so pripeljali Soterijo zopet pred sodišče.
„Imela si", jo je ogovoril Rufin, „zadosti časa, spoznati, da se treba cesarskim poveljem ukloniti. Stopi torej k žrtveniku in daruj nesmrtnim bogovom!"
„iTvojim krivim bogovom ne darujem", je odvrnila Soterija, „ker verujem le v enega Boga in enega gospoda Jezusa Kristusa, za katerega radovoljno pre-stojim največje muke in tudi smrt,"
Sodnik je ukazal deklico peljati k žrtveniku. Tu so zgrabili rablji njeno desnico in jo iztegnili pad žr-javico. Trose ji na odprto roko zrnja, pripravljenega za daritev, so potem polagoma spuščali golo roko u-boge deklice proti žgoči žrjavici. Nazadnje se je roka že dotikala ognja.
Mestni prefekt je porabil ta zadnji poskus z namenom, da bo Soterija po silnih bolečinah primora-na stresti z roko in bo tako padlo Kadilno zrnje v žr-javico. In deklica bi bila spuščena, ker bi se ustreglo oovelju cesarja.
(Dalje prihodnjič.)
Izpred Skadra. Kako turški vojaki avanzirajo v Skadru za „koprola". ¡SKadarski poveljnik Hasan Rica-bej pokliče v nevarnem položaju turške vojake na mestni trg, jih uredi in zaKliČe prav v jeznem tonu:
„Hab't acbt!"
Redni turški vojaki skočijo v red in vrsto ter stoje z Albapci ko okameneli, gledajo v Hasajn Rica. beja, ki si je parkrat pogladil Mohamedovo brado, in poslušajo. Hasan Rica-bej hodi jezno pred vrsto vo-jak»v in močno zavpije:
„Rechts schau't!"
Vsi Turki ko blisk krenejo glave na desno in ostro gledajo v daljavo. Samo neki Albanec (Jusuf Hod-žas, navaden prostak, Krene glavo na levo in gleda prav pozorno na levo stran.
Poveljnik Rica-bej plašne srdito nad njega in zavpije: „HadŽara Jusuf, kam, vraga, gledaš? Ali ne čuješ svetega povelja!"
Prostak Jusuf se KrepKo zravna, izboči albanska prša in krepko odgovori: „Gospodine Hasan-pa-šu, kaj pa vraga, če pride Srbin, od leve strani?"
Hasan Rica-bej potaplja Jusufa po rami in Ki-maje z glavo, hvaležno reče: „Bravo, Jusuf, od danes dalje boš korporal!"
160 milijonov steklenie se je izdelalo zadnje leto v avstrijskih tovarnah. Promet je zastal, Kartel stekleničarjev se krha; zato je pričakovati, da posta-* pejo steklenice mnogo cenejše.

1*.
Prizn&lno pismo, ki nam je došlo sred mnogimi dragimi
«t
Tltania-delavnice
WE L S.
Prijetna dolžnost nas veže, da Vam za Vaše aparate za dobave vlažnosti, katere rebimo za vse naše d rade, izr kariro največje priznanje. Največja korist Vaših aparatov obstoji gotovo v tem, da zrak v sobah, kateri se vsled vedne kurjave osuši, po uporabi Vaših aparatov zopet dobi dovolj vlažnosti, ker je za po nezdravem zraku oškodovane dihalne organe samo obsebi umevno velike vlažnosti.
Predobro je znano, da velika množina manjših bolezni dihalnih organov po zimi iivira od tega, k« so pri spremembi temperature organi podvrženi raznim boleznim ravno vs'ed preslabega zraka. Vaše aparate torej vsakemu naj-topleje priporočamo to tembolj, ker je njih uporaba celo priprosta, rabijo le malo prostora in ker se radi njih priproste, okusne izpeljave vsakemu dopadejo-
Sprejmite torej izraz naše hvaležnosti ter beležimo
z velespoštovanjem
Glavna pisarna industrielnih delodajalnih
organizacij.
Predsednik:	Za npravništvo tajnik :
Dr. Laehner.	Dr. Margaretha.
40 klavirjev in harmonijev»;
boljbolj i pianini), Stelih» m>"r in Hdrgel (amer. harm.\ vseh vrst glasfcrnega «rod>a, strun in mršita'' ima t veliki M D«AVMtk sodno sapris.strokovnjak B ¡..L.I! «k m. »ft izbiri izključno in <dinole	DrVSniKf in nčitelj ,Glasb Matice' A»JUK9HJCiVGGl
Kongresni t,rg St. 16 i .ZTezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falarfik.t v ali slabega biaga, zlasti ker dobi pri 1 K L „ meni vsak d na obrok- po ■ ™ IV JII
tudi lastnik istega d' čina je dosegla na-jemščina tišino kupnine! Velikanska za-- SU • l°?a uajb violin, harmonik, citer, tam buric i'd po najnižjih cenah Zainen,ava najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in cev.no.	96s

Važno za ženine in neveste!
Zaradi prezidave moram i prazniti prostore, pr< dam torej irsa pohištva nizko pgsdi lastno ceno» kot elegantna pohištva za spalne sobe in &feeelnice, elegantne pisalne mize itd. od naj-
priprostejše do najfinejše izpeljave. Neverjetno nizfce cene!	Neverjetno nizke eene!
J#Stp l&olarič, mizarski mojster iftariboi*
Franc-Jožefova cesta 9.
oo
Franc Pleteršek,
zaloga pohištva
Naribor, Koroška cesta it. 10
nasproti Cirilov© tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo poliranega, motno iz trdega les» nareto pohištvo, za spaLice, jedilnice in kuhinje. Di-vare, vložke, matrase, stole in ogledala. Otroške želetne pos elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstpc 61	kupuj pri Sioeencu.
Priporočam velečasttti duhOVŠČinŠ
voščene sveče
najboljše kakovosti,
katere lepo gorijo in ne kapljajo; istotako priporočam mili-sveče v vsaki obliki po najnižjih cenah.
Pošiljatve franko. S prošnjo do velečastite duhOVlfine za ceaj. naročila, katere izvršim točno in v splošno zado-voljnost bileži in se priporoča
Franto Gert, medičar in svečar, Maribor,
Gosposka ulica.	1280
SerravalJovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplcm k zlati kolajni ::
Krepiloo sredstvc za slabotne, malo-krvne in rekouvaisoeate. Povsroča voljo do jedi, utijoje živce in popravi kri. Isboreii okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. SeB*rawallo,c. h dvorni dobavitelj
Trieste-Bareeia.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra i E 2°60 in 445	po 1 liter i K 4 80.
O
a
O.1
o >
O
3 o«
«8
onoc
m Najnovejše raznovrstno blago
o
J3 za obleke, za moške in ženske
pri Jos. Druškovič-u S ov.
====== Gradec.	=
o M
m
S =
čsa ioo
N i-".
B
CO
K* o
p
(Q O
N S»
tJ O t—i
O <
o
a> »
o
fr. Čuden, Ljubljana.
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
894—I
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Pristni „FL0RIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Nasliv za uročila: „FLORIAN', Ljubljana.
Naznanjam, da sem otvoril mediCarsECO in sveiarsko Obrt v Ljutomeru št. 13 v hiši gospoda Severja, kjer je bila že več let stara svečama. Se priporočam g. duhovnikom za obilna naročila.	>
Sšudolf Grosman,
1348	svečar v Ljutomeru.
Velika narodna trgovina
Kari Vame: Celje
si	Narodni dom
priporoma bogato zalogo manulakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za pomladanske obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno.
Postrežba tečaa in seliihia. Vzsrci na razpolago.
Tovarniško poslopje
s stanovanjem v Kamniku na Gorenjskem (prej last kolar-skega mojstra J. Stare ta), % moderno nrerjeno delavnico za kovaško, kolirsko in sedlarsko obrt, v kateri so te obrti že dobro vpeljane, je pod ugodnini pogoji na prodaj. Poslopje je porabao tudi za vsako drago obrt. Naslov iz pri-87	jainosti pri upravnifitru tega lista.
niča i
registrovana zadruga z r*«scm»eioiio
Uradni dne^i

bo: vsako sredo i» vsak petek od 8.—12. ar« in vsako nedeljo od 8.—10. are dopoldne. Vplačuje in izplačuje so redtto s««io ob nradnih dnevih. Po-iasnila se dajejo vaak dan od 8.—12. ure dopoldntj.
Uradni prostori
nahajajo se v Minoribkem samostanu v Ptuju.

Hranilce vloge
ob«*t«je w p« 4 /,»/„ (Ki l »»..»i*«*!* In. v mehoa po vMtitvi in do 15. oziToma CMlAjoga pred dvigom. Ntv vsdignjeue ol»rw«ti «e k«**«iD junija in d^ceml«-» vsakega leta pripišejo ^lamtci tet kakor ta-le obrestujejo. Sipre jewi«jo «te hranilne knjiiw drn«cib znrtidov kot vloge ne da bi ne pri tem obiwtov»nje kaj prokinila in n« d»
bi stranka imeli» pr> imtt kakih p^tm ali tiitnob. N» raapolago »o atraiikiuii br vpt*č»<> t.oium hianilno polofcii» 5«4	it. 1 IS ' 60 in d»miii*i aabir iln ki
■.vranami
Posojila
dajejo na vkojiitw po 6—(>'/,*/„ ti» vknjitoo
n (xtroi'tvo po 61/ *./,, M oisebno poroštvo po tiV
id
•t» sawtevo vredno«t«ih lietin in t«ko<Si račun po ugodnimi [K»goji. rfvzitm«jo se dolgovi pri drugih zavodih in »aaob-k ih, prošnje im vknjižbo se delajo bresptačoo.
tuwAwni
.lil^M» •
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
obrestuje hranilne vloge po
O
5
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
od dne vloge do dne vzdiga
¡8 s 1. Januarjem 1913.
Rentni davek plačuje zadruga sama.
Spodnještijerska, ljudska posojilnica, v Maribora
re<glsfr@van* zadruga z neom«Jen® zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/,°/ „ proti tri mesečni odpovedi po 4s/4°/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5'/t%» na vknjižbo in poroštvo po S8/«0/« >n na osebni kredit po 6°;„. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se spreiema in izplačuje denar
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.

m
IRIL
Koroška cesta 5 MARIBOR
lastna hiša
f
I
Državni telefon iL 113
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor:
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v-primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Prod
tiskarne sv. Cirila
Poitn. hran. št 25010
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šoiske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo. Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige a pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma. A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapuliijev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.
m
	Í&Ü . S				
					
išljeniki ! Igitirajte u J

i trosüoaar !
M