< > F- cn O D Boljše je jezik skrivati v srcu kakor nositi srce na jeziku. < Nizozemski pregovor O • n Številka 39 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 29. sept. 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Ali bo do poletja 1996 rešeno vprašanje slovenskega deželnozborskega mandata? Zer-natto je to obljubil na posvetu, na katerem so se deželni glavar, NSKS in ZSO zedinili na dr. Inzka kot govornika ob 75-letnici plebiscita. Dr. Sturm je obljubil, da ZSO temu ne bo nasprotovala. V kateri obliki naj bi ta zadeva bila rešena, pa je po dr. Zernattu odvisno tudi od drugih političnih dejavnikov. 75-letnica plebiscita: slovenski govornik bo dr. Valentin Inzko ___________________________ C 4- rKi r. Priznanje in zahvala velikemu narodnjaku Prejšnjo soboto je Foltija Paulitscha ob njegovi 75-letnici počastilo hodiško društvo SPD „Zvezda“, pretekli torek pa EL in NSKS. Slavljenec je sodeloval v samostojni občinski politiki 40 let in še danes rad pomaga z nasveti. Za vse to so se mu prisrčno zahvalili predsednik EL Andrej Wakounig, tajnik EL in član predsedstva NSKS mag. Rudi Vouk ter odbornik EL Hodiše in predsednik SPD „Zvezda“ Toni Miksche. Priznanje in zahvala velja rojaku, ki ni samo zvest prijatelj slovenske samostojne politike, temveč brez katerega bi v Škofičah po vsej verjetnosti že utihnilo slovensko cerkveno petje. Za študente vseh avstrijskih univerz ŠTUDENTSKI KONTO Posojilnice-Bank in Zveza Bank vsem študentkam in študentom nudijo študentski konto z zelo ugodnimi kondicijami. POSLUŽITE SE TE IZJEMNE PONUDBE! POLITIKA Enotna lista se je pretekli torek prvič predstavila na tiskovni konferenci v Ljubljani. Obiskala je tudi slovenske politične stranke. Strani 2/3 KULTURA Kaj povezuje likovno akademijo v Ljubljani in slovenski oddelek koroškega radia? 50 let izredno plodnega kulturnega delovanja. Stran 10 ŠPORT SAK: legionarja Martini in Kotri sta sicer perspektivna, toda neizkušena. Preden bo prepozno - SAK čimprej potrebuje izkušenega legionarja. Stran 15 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Resnični vzrok razhajanja Časi se spreminjajo. Vprašanje, kdo naj bi bil slovenski govornik na slavnostni prireditvi ob 75-letnici plebiscita, razburja duhove - toda ne, kakor v preteklosti, nemških, temveč tokrat slovenske. Zlasti naši rojaki na podeželju majejo z glavo, ker ne razumejo mučnih razprav znotraj naše narodne skupnosti. Imajo vtis, da gre za prestiž ene ali druge osrednje organizacije in se sprašujejo, ali je 10. oktober takega notranjeslo-venskega prerekanja sploh vreden. Kakor kritika na račun osrednjih organizacij ni nova, pa vendar ne zajame bistva celotne problematike. Včasih, ko sta se obe osrednji organizaciji še skupno zavzemali za ojačevanje in ohranjevanje slovenske narodne skupnosti, ko je bilo v ospredju delovanja utrjevanje narodne zavesti in ne „preseganje etničnih meja“, je bila umestna. Medtem pa so se stvari bistveno spremenile. Prvič - prišlo je do ustanovitve novega Narodnega sveta, ki se v nobenem oziru ne da več primerjati s starim. Novi NSKS se je odprl za vse koroške Slovenke in Slovence in se glede tega ne razlikuje od ZSO, vsaj po pravilih ne. Volitve so bile neposredne, odziv nanje pa je bil več ko prepričljiv. O tem, da je NSKS organizacija z doslej največjo demokratično legitimacijo, dvomijo samo tisti, ki jim je učinkovito, skupno narodnopolitično zastopstvo kamen spotike. To velja zlasti še za avstrijsko politiko, ki se z vsemi sredstvi brani izpolniti dolgoletne zahteve narodnih manjšin in zato še toliko bolj dosledno ravna po načelu „deli in vladaj“. Koliko ji bo uspelo naprej uporabljati to metodo, pa bo navsezadnje odvisno od nas samih. Čim bolj se bomo sami zavedali pomena novega NSKS, tem večja bo možnost, da ga bodo priznali tudi drugi, še posebej odločilni dejavniki v Avstriji in Sloveniji. Druga, najmanj tolika bistvena sprememba pa zadeva programsko zasnovo NSKS in ZSO. NSKS slej ko prej gradi svoje delovanje na ohranjevanju in utrjevanju narodne zavesti, medtem ko je za odločilne politične funkcionarje ZSO narodna zavest nekaj „reakcionarnega“, torej nekaj „nazadnjaškega, mračnjaškega“ (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Če v tej zadevi še upoštevamo izjavo dr. Sturma lansko leto v Tinjah („koroških Slovencev ni“), potem o dejanskem namenu koncepcije ZSO ne more biti dvoma. Gre za asimilacijski koncept. Tak koncept pa se nikakor ne da dopolnjevati in usklajati s konceptom, ki primarno gradi na utrjevanju narodne zavesti in ohranjevanju narodne skupnosti; sicer bi bil prav tako „reakcionaren“ oz. „mračnjaški“, česar pa dr. Vladimir Wakou-nig in dr. Sturm absolutno nočeta. Dejstvo, da zagovarjata NSKS in ZSO že v tako osnovnih vprašanjih, kakor je to pomen narodne zavesti in obstoj narodne skupnosti, dve popolnoma nasprotujoči si stališči, je resnični vzrok medsebojnega razhajanja. Če tega ne bi bilo, navsezadnje tudi ne bi bilo več mogoče preprečiti skupnega zastopstva - razprave, kakršne so bile v zvezi s slovenskim govornikom ob 75-letnici plebiscita, pa bi bile toliko manj mučne. Pogramska koncepta NSKS in ZSO si nasprotujeta že v osnovnih vprašanjih. Ljubljana: zgodcinska in koristna predstavitev EL Prvič v zgodovini se je pretekli torek EL predstavila v Ljubljani na časnikarski konferenci. Odmev v slovenskih medijih je bil velik, glavne teme tiskovne konference pa so bile zajamčeni deželnozborski mandat, priznanje našega NSKS kot organizacije z najvišjo demokratično legitimacijo in IPH- Žitara vas. Pripravi! Janko Kulmesch Obisk EL v Ljubljani je bil nadvse koristen in potreben. Na sporedu je bila tiskovna konferenca, poleg tega pa je EL (predsednik Andrej Wakounig, tajnik mag. Rudi Vouk, poslovodeči tajnik Bernard Sadovnik) obiskala tudi državnega sekretarja dr. Petra Venclja, Združeno listo, Slovenske krščanske demokrate, Slovensko ljudsko stranko in Socialdemokratsko stranko Slovenije. V pogovorih s strankami se je izkazalo, da je vprašanje zamejskih Slovencev za slovensko vlado trenutno bolj obrobnega pomena. Toliko bolj pomembne so pobude, ki prihajajo s strani zamejskih Slovencev samih - predvsem še glede rednega obveščanja. Odmev na konferenco. To je še posebej dokazala tiskovna konferenca. Navzoči so bili zastopniki domala vseh vodilnih medijev, njihova poročila pa so bila obširna in nadvse infor- mativna. Predsednik EL Andrej Wakounig in tajnik mag. Rudi Vouk sta prepričljivo predstavila najbolj aktualne probleme naše narodne skupnosti. Ključne zahteve EL so: Slovenija naj se zaveda svoje odgovornosti in naj učinkovito podpira prizadevanja glede zajamčenega manjšinskega mandata v deželnem zboru, priznanja novega NSKS kot organizacije z najvišjo demokratično legitimacijo in glede slovenske rešitve IPH Žitara vas ter ohranitev podjetja „Konus“ v Pliberku. EL tako učinkovito podporo pogreša, „predvsem pa tudi jasno manjšinsko politično strategijo“, je poudaril predsednik Andrej Wakounig. Zelo je kritiziral dejstvo, da predsednik slovenske vlade dr. Drnovšek na svojih večkratnih obiskih v Avstriji ni še niti enkrat našel časa, da bi se prej srečal s predstavniki koroških Slovencev. Pri Strankah. Medtem ko je predsednik Združene liste Janez Kocjančič izrekel svojo podporo zajamčenemu manjšinskemu mandatu, je glede skupnega zastopstva dejal, da je to zadeva, ki jo morajo koroški Slovenci sami rešiti. Slovenska ljudska stranka in slovenski socialdemokrati imajo o tem vprašanju jasnejše stališče; po predsedniku SLS Marjanu Podobniku in tajniku SDSS Eriku Modicu bi morala Slovenija priznati novi NSKS kot organizacijo koroških Slovencev z doslej največ- jo legitimacijo. Oba sta tudi napovedala, da bosta njuni stranki napravili ustrezne korake. Isto velja za zadevo IPH Žitara vas. Poslanka SLS Mihaela Logar pa je mnenja, da se za zamejske Slovence trenutno obetajo slabi časi, ker vladne stranke zanje ne kažejo nobenega resnega zanimanja. Konec oktobra 1995 bo prišlo na Koroškem do srečanja z najvišjimi predstavniki Slovenskih krščanskih demokratov. V bližnji prihodnosti pa se bo EL srečala tudi z LDS. Odmevi v slovenskih časopisih Kritiko na račun slovenske države so rojaki iz Koroške izrekli tudi v zvezi s stečajem slovenskega podjetja IPH v Žitari vasi. Iz njihovega opisa je razvidno, da gre za običajen primer divjega lastninjenja. DELO, 27. 9. 1995 Kot je poudaril predsednik Enotne liste Andrej Wakounig, pri svojih prizadevanjih računajo na podporo Slovenije, ki bi morala imeti do manjšine kot subjekta državniški odnos, hkrati pa se zavedajo, da je najpomembnejša enotnost koroških Slovencev o ključnih vprašanjih. Določeno stopnjo so dosegli z novim Narodnim svetom, ki je iz svojega statuta črtal svetovnonazorska določila in na volitvah dobil znatno podporo koroških Slovencev. Koro-ki Slovenci so tudi začudeni, ker je za razliko od minulih let vse manj skupnih vlaganj na Koroškem in ta čas uspešno deluje le eno mešano podjetje, Elan iz Brnce, pa še to, kot so poudarili, le po zaslugi poslovodje koroškega Slovenca. Slovenska tiskovna agencija (26. 9. 1995) Slovenci na avstrijskem Koroškem so podobno kot drugi deli naše skupnosti, ki živi v sosednjih državah, pričakovali, da bosta osamosvojitev in demokratizacija slovenske družbe s seboj prinesli tudi spremenjene poglede na urejanje razmerij do manjšine. Ne smemo pozabiti, da je bil v preteklosti en njen del skladno s takrat veljavno ideološko usmeritvijo slovenskega vodstva deležen večje podpore, njihova beseda je v Ljubljani več. Toda to pričakovanje se ni izpolnilo in čedalje jasneje postaja, da so se stari načini sodelovanja ohranili. To pa slovensko skupnost še bolj razdvaja in slabi njen položaj v državi, v kateri živi. Marcel Koprol v Slovencu (27. 9.1995) Politični tajnik ZSO dr. Mirko Wakounig: „Narodna zavest je nekaj reakcionarnega“ Po mnenju političnega tajnika ZSO dr. Mirka Wakou-niga naj bi bila politika, ki gradi na narodni zavesti, „reakcionarna“. Kot tako jo je visoki funkcionar ZSO označil v pogovoru med NSKS in ZSO, ki je bil v ponedeljek, 18. 9. 1995, v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati in pri katerem je šlo za vprašanje, kdo naj bi bil slovenski govornik na proslavi ob 75-letnici plebiscita. To je povedal tajnik Enotne liste in član predsedstva NSKS mag. Rudi Vouk prejšnji torek na tiskovni konferenci EL v Ljubljani. Mag. Vouk je v tej zvezi poudaril, da politika, ki gradi na narodni zavesti, ne izključuje interkulturnosti, temveč jo, nasprotno dopolnjuje. Rudi Vouk: „Tudi mi smo za interkulturnost, vendar ne za takšno, ki odklanja narodno zavest kot nekaj reakcionarnega“. 10. oktober: slovenski govornik bo dr. Valentin Inzko Včeraj, 28. 9., so se zastopniki NSKS, ZSO in deželni glavar dr. Zernatto domenili, da bo slovenski govornik na proslavi ob 75-letnici plebiscita dr. Valentin Inzko. V prejšnji številki Našega tednika je deželni glavar dr. Christof Zernatto napovedal, da bo povabil kot slovenskega govornika na proslavi ob 75-letnici plebiscita dr. Valentina Inzka - v primeru, da se slovenski osrednji organizaciji ne bi mogli zediniti. Tako se je tudi zgodilo: včeraj je bil pri deželnem glavarju posvet, katerega so se udeležili zastopniki NSKS (predsednik Nanti Olip, podpredsednik dr. Pavle Apovnik) in ZSO (predsednik dr. Marjan Sturm). Skupno so se dogovorili za bivšega predsednika NSKS in dolgoletnega sopredsednika nemško-slovenskega koordinacijskega odbora pri krški škofiji dr. Valentina Inzka. Ker je razprava o slovenskem govorniku dvignila precej prahu, smo za stališče prosili predsednika NSKS Nantija Olipa. Naš tednik: Zakaj se NSKS in ZSO od vsega začetka nista mogla zediniti na skupnega govornika? Nanti Olip: Od vsega začetka smo smatrali vabilo deželne vlade, da bi ob proslavi za 10. oktober spregovoril zastopnik koroških Slovencev, za pozitiven znak, ki je izredno političnega značaja. Torej naj bi bila tudi vsebina govora politično tehtna in bi v njem ne bilo govora le o „urejenem sožitju“, temveč o predstavah in željah slovenske narodne skupnosti, ki ji zagotovijo nadaljnji obstoj in razcvet. To vsebino pa bi moral predstaviti javnosti zastopnik narodne skupnosti, ki je za to tudi opolnomočen, ki ima za to pooblastilo volilcev in bi vsebino govora tudi lahko zagovarjal oz. politično uresničil. Zato je bil predlog NSKS jasen, da spregovorim jaz kot predsednik. Naš drugi predlog pa je bil ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Vospernik. Oba predloga je ZSO zavrnila. V skupno treh pogovorih, ki smo jih vodili z ZSO, sem imel vtis, da bi lahko predlagali z naše strani, upoštevajoč zgoraj navedene načele, kogarkoli, a bi kljub temu ne dobili pristanka ZSO. Zgleda, da so za ZSO temeljne razprave, pri katerih so težišča neuskladljiva, važnejše kakor praktične odločitve. Kako utemeljuje NSKS svoj pismeni predlog deželnemu glavarju dr. Zernattu in predsedniku deželnega zbora Unterrie-derju, da naj bo govornik predsednik NSKS Nanti Olip oz. dr. Reginald Vospernik? Slovenska narodna skupnost je zaradi nesloge znotraj nje utrpela že preveč škode. Ob primeru govornika za 10. oktober se je izkaza- Predsednik NSKS Nanti Olip lo, da na strani ZSO ni pripravljenosti, da bi prišlo znotraj narodne skupnosti do demokratično urejenih struktur, ki bi prevzele za svoje odločitve tudi politično odgovornost. Zato smo posredovali naš predlog tistim, ki so nas na to prireditev povabili -dež. glavar dr. Zernatto in Dalje na strani 9 4 Iz naših občin Občina Sele: Teniškega igrišča zaenkrat ne bo Na občinski seji prejšnji četrtek, 21. septembra, so v Selah dokončno zvedeli, da teniškega igrišča začasno ne bodo postavili. Poleg tega so na občinski seji razpravljali še o nekaj zanimivih temah. Poslovodja Zadruge Market Dobrla vas Štefan Bosch itz se veseli nove in večje dobrolske Zadruge. OD 11. OKTOBRA NAPREJ Nova Zadruga s kavarno v Dobrli vasi Dobrla vas. V Dobrli vasi se je promet Zadruge-marketa v zadnjih letih zelo pozitivno razvijal, zato se je poslovodstvo z Zadružno zvezo odločilo, da bo Zadrugo v Dobrli vasi povečalo in ponudbo razširilo. Že v sredo, 11. oktobra, bodo odprli 400 m2 veliko novo Žari rugo-market za živila in 35 m2 veliko kavarno. Pozimi, predvidoma sredi decembra, pa bo odprt v Zadrugi tudi gradbeni market, za katerega bo na voljo površina 180 m2. Obnovljena in povečana Za-druga-market Dobrla vas bo nudila približno 11 do 12 delovnih mest. Poslovodja Štefan Bosch itz pa je prepričan, da bo z novo Zadrugo možno nagovoriti še večje število kupcev kot doslej. PETEK UPA NA ŽUPANA Otroški vrtec naj bi bil dvojezičen Žitara vas. Pri ljudski šoli v Žitari vasi bodo za 12 mio. šil. pričeli graditi občinski otroški vrtec. Slejkoprej pa ni rešeno vprašanje, ali bo v njem prostor tudi za dvojezično skupino. Tomaž Petek (EL) upa, da bo župan Herbert Lepitschnig pri tem imel zadnjo besedo, saj so signali iz žitrajske centrale SP vse drugo kot pozitivni. EL želi temu vprašanju jeseni posvetiti vso pozornost. Najprej se je odobril zapisnik zadnje občinske seje. Nato je sledilo poročilo župana Engelberta Wassnerja (SP). Poročal je o raznih aktivnostih, kot npr. o razpravi z arhitektom Dl Omansekom zaradi prekoračitve načrtovanega proračuna za obnovitev občinske hiše (namesto 7,8 milijona 8,7 milijona). Prebral je tudi pismo, v katerem se društvo Romov in Sintov zahvaljuje za solidarnost celotnega občinskega odbora po umoru štirih pripadnikov manjšine. Poročal je tudi, da je imel pogovore z odgovornimi glede ceste v Homeliše, ki do zdaj še ni asfaltirana. O tej zadevi so deželni vladi poslali resolucijo. V resoluciji zahteva občinski odbor asfaltiranje ceste, ki je „deželna cesta“. Nadalje je poročal podžupan Nanti Olip (EL) o aktualnem stanju vojaškega vežbališča v Košuti. 12. avgusta je bila vseevropska iniciativa „Ogenj v Alpah“, pri kateri so sodelovali tudi Selani. Pri tej iniciativi so Selani pokazali, da se odločno branijo proti postopanju vojaščine v Košuti. Takrat je bil navzoč tudi poslanec Zelenih v državnem zboru Andreas Wabl, ki je Selanom obljubil vsestransko pomoč pri njihovih prizadevanjih. Olip je tudi rekel, da je bilo 18. 5. močno streljanje v Košuti. Nato je Olip hitro interveniral pri polkovniku Liedlu in streljanje je po 15 minutah prenehalo. Poročal je o projektu trebljenja planin, ki so ga izdelali za selsko občino. Temu poročilu je sledilo še poročilo kontrolnega odbora. Poročal je predsednik kontrolnega odbora Hanzi Ogris (EL). Njegovo poročilo so vzeli soglasno na znanje. Izredni proračun, v izrednem proračunu je bilo za letos predvidenih 545.000,- šilingov. Ker pa do seje župan ni predložil dokončnega koncepta, kje naj bi bilo teniško igrišče, se bo ta denar letos porabil v druge namene. Na predlog EL se naj ta denar namensko veže: 200.000,- za podjetnika Tomija Juga (postavil je žago), 150.000 za nakup Lock - line + transportne žage, ter v paketu 160.000,- za nakup žage za rezanje mesa, tehtnice in naprave za vakuumsko paketiranje ter stroj za rezanje mesa. Po nakupu hladilnega voza, ki že obratuje v zadovoljstvo selskih kmetov, bi z nakupom teh dodatnih strojev usposobili kmete, da lahko v večjem obsegu koljejo doma in direktno prodajajo svoje proizvode. Za dokončno sanacijo ljudske šole v Selah na Kotu ima občina na razpolago 50.000.-. Ta denar bodo uporabili za sodobnejšo osvetljavo v razredih itd.. Postavili bodo spominsko ploščo za vse Selane, ki so prišli ob življenje v drugi svetovni vojni. Posameznim imenom bodo dodali kraj smrti (Dachau, Ausschwitz, Stein a. d. Donau, itd.). Občinski grb. Pred kratkim je dobila selska občina občinski grb, ki bo stal okoli 44.000,- šilingov. Zastava z občinskim grbom bo nosila dvojezično ime Sele - Zeli. Hanzi O raž e (SP) je poročal, da bo občina Sele pri prospektu, ki ga izdaja turistična regija Rož, lahko imela svoj tekst v enaki obliki v nemščini in slovenščini. Dokončno so določili, da ne bodo sodelovali pri 10-ok-tobrski proslavi v Celovcu. Nato je bilo na dnevnem redu še osem predlogov socialdemokratske stranke. Med drugim so podpisali peticijo za obdržanje vozila za pluženje snega ter za najem voznika za ta avto. Prav tako so sklenili, da se bo uporabila parcela pri Turkovem križu, ki jo načrtuje kupiti občina za postavitev večnamenskega gradbenega parka. Nadalje je občinski odbor razpravljal o tem, kaj naj se zgodi z denarjem, ki ga bo občina prejela kot plebiscitni dar (Abstimmungsspende). SP je predlagala, da se uporabi denar za olepšanje središča vasi. Nanti Olip (EL) je predlagal, da naj se občinski svet zbere pri večerji s selsko mladino ter z njo razpravlja o olepšanju vasi. Dl Hanzi Čertov pa je nadalje predlagal, da se da Pevskemu društvu Sele 20.000,- šilingov. PD Sele bo namreč od 6. do 9. oktobra na gostovanju na Nizozemskem. Za predlog Dl Čertova so glasovali štirje odborniki EL, vzdržali pa so se odborniki SP (5) ter odbornik VP. Proti pa je glasoval Robert Mak (F). Odborniki SP in VP so rekli, da naj dobi PD Sele podporo, če za to zaprosi in predloži potrebne račune. Igor Roblek Hladilni voz že obratuje v zadovoljstvo selskih kmetov. Po zadnjem sklepu občinskega odbora naj bi sledili še vsi stroji za predelavo mesa. 5 Kmetijstvo / Iz naših občin Naši kmetje se očitno le niso ustrašili EU v taki meh, kot je bilo marsikdaj povedano. Pri Zadrugi Pliberk vodja prodaje in vodja servisnega oddelka Valentin Novak (z leve) poročata o velikem prirastku pri prodaji strojev in traktorjev. Foto: Fera Kmetje naprej investirajo v traktorje in sodobne stroje Prodaja kmečkih strojev in traktorjev nekako zrcali gospodarsko vzdušje med našimi kmeti po pristopu Avstrije k EU. Zanimivo: čeprav so prognoze za kmetijstvo slabe, kmetje investirajo. V Raiffeisenovi centrali v Celovcu so od 1. januarja 1995 naprej (torej od pristopa Avstrije k EU) do danes zaznali lahek minus pri prodaji traktorjev in strojev, ki ga je šef prodaje Enzi oštevilčil z -10%. Ze srednjeročno pa Enzi pričakuje, da bo prodaja spet narasla. Enzi: „Struktura kmetov se bo nekoliko spremenila, predvsem večji kmetje bodo bolj investirali, mali pa bodo verjetno nehali s kmetovanjem.“ Italija. Toda minus v prvi polovici tega leta bi lahko tolmačili tudi drugače? Enzi: „Odkrito rečeno, moramo tudi priznati, da mnogo kmetov gre nakupovat v Italijo, kjer so pač cene nekoliko nižje.“ Tega trenda v Podjuni trgovci ne občutijo. Peter Kert od Zadruge Pliberk je v prvi polovici tega leta prodal skorajda za 100% več strojev in traktorjev, kot v istem času preteklega leta. Predvsem zadnji pliberški jormak je bil popoln prodajni uspeh. Tudi Peter Kert pričakuje, da se bo struktura kmetov v naslednjih letih spremenila. Kert: „Pričakovati je, da bo nekaj kmetov manj, zato pa bodo drugi imeli več pridelovalne površine, za katero bodo potrebovali boljše traktorje in sodobne stroje“. EU ni vplivala na investicije kmetov. Letos smo v prvem polletju prodali več kot vso lansko leto. Peter Kert, Zadruga Pliberk Servis. Na Zadrugi v Pliberku imajo nasproti drugim trgovcem seveda velik plus. Svojim strankam nudijo tudi strokovni servis, od popravljanja do svetovanja. Delavnico vodi mojster Valentin Novak, ki ima na tem področju 30-letno prakso; že svoj čas je delal v znanem podjetju Kotsch-nig v Šmihelu. V delavnici ima še štiri sodelavce, s katerimi je kmetom praktično vedno na voljo. Novak: „S tem, da nudimo servis, kmetje raje kupujejo pri nas.“ Danes je pri strojih, predvsem pa pri traktorjih toliko nove tehnike, da kmet praktično sam nima možnosti strokovno kaj popraviti. Tudi zadružni mehaniki se morajo stalno šolati. Najvejči traktor (znamke New Holland), ki ga ima Zadruga trenutno na zalogi, ima 140 konjskih moči in stane pribl. 600.000,- šilingov. Tak traktor kupi seveda samo velik kmet, ki se mu investicija tudi splača. Kot dolgoletni prodajalec kmečkih strojev je Peter Kert prepričan, da bodo kmetje v prihodnje še bolj računali kot v prejšnjih časih, saj bo moral vsak točno preračunati, katera investicija je še rentabilna in katera ne. Kmetje s srednje velikimi in manjšimi kmetijami kupujejo danes v prvi vrsti traktorje z 80 konjskimi moči. Večji traktor bi namreč pomenil, da si morajo kupiti tudi večje stroje, tega denarja pa na takih kmetijah danes gotovo ni več. Manjši kmetje kupujejo večje stroje le, če z njimi lahko npr. v okviru strojnega krožka ponudijo storitve drugim kmetom. Vsak torej po svoje računa, vsem pa je nekaj skupno: kljub EU jim ne manjka optimizma. Silvo Kumer POSLEDICE PRISTOPA K EU Domači podjetniki bodo nastradali Pliberk. Danes v petek, bo občinski svet v Pliberku sklepal o razdelitvi del za obnovo kopališča. Od skupno 15 mio. šilingov bodo dobili domači podjetniki z občine Pliberk le 1 mio., ostala dela pa bodo pobrala velepodjetja kot na primer ILLBAU. Ta negativni razvoj iz vidika domačega gospodarstva je posledica pristopa Avstrije k EU, ki predpisuje občinam, da mor-aja dati dela tistemu podjetju iz držav EU, ki je najcenejše. Doslej pa je veljajo, da je občina lahko naročila delo domačemu podjetju tudi tedaj, če je bilo 5 % dražje od tujega. SO SLABO NAČRTOVALI? Pešpot je nevarna za traktorje Šmihel Dolgo je trajalo, da je občinska uprava v Šmihelu izvedla sklep občinskega sveta, ki je odredil gradnjo pešpoti skozi Šmihel. Zdaj bodo dela kmalu dokončana in že se je zgodila prva nesreča. Ker je cesta med gostilno Loser in pešpotjo zelo ozka, se je moral kmet s traktorjem izogniti avtomobilu in se je zapeljal na pešpot: pri tem mu je pdtrgalo os (Achsenbruch). Škoda je velika in pričakovati je, da se bodo podobne nesreče ponovile. Občinska odbornica Valentina Kušej (EL) je najavila, da bo v občinskem odboru zahtevala gradbeno spremembo. Na tem mestu se je kmet iz občine mora! izogniti avtomobilu in pri tem pokvarit svoj traktor. 6 Rož - Podjuna - Žila Pred nedavnim je praznoval svoj 60. rojstni dan župan v Šmarjeti v Rožu Johann Ogris. Čestitkam zadovoljnih občanov se pridružuje EL Šmarjeta! Marici Stern-Kušej in njene-‘mu možu Izidorju se je rodil sinček-prvorojenček. Pri sv. krstu, ki mu ga je podelil v šmi-helski farni cerkvi župnik Florijan Zergoi, je dobil ime Samo. Mlademu zemljanu želimo na življenjski poti obilo Božjega blagoslova, zlasti veliko zdravja, srečnim staršem pa iskreno čestitamo in jim želimo ob otroku veliko veselja! Visoko življenjsko obletnico 80. rojstni dan je slavila v Lobniku pri Železni Kapli Marija Jerlich. Prav iz srca ji čestitamo ter želimo vse dobro tudi še v prihodnje! Svoj 70. rojstni dan in god je na Djekšah slavil Matevž Pe-terschinek. Vsem čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NT! Pred kratkim sta v Kortah pri Železni Kapli slavila 10-letnico poroke Liza in Franci Smrtnik. Za ta lepi jubilej jima iskreno čestitamo! V Dolinčičah je slavila osebni praznik Raigerjeva Geli. Za ta njen praznik ji iskreno čestita- ČESTITAMO mo. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT! Preteklo soboto sta si v Selah obljubila večno zvestobo Mario Mak in Sabine Užnik iz Sel. Mladima zakoncema želimo na skupni življenjski poti vse najboljše! V Selah slavijo Joža Mave, Franci Užnik ter Nani in Tomi Ogris osebne praznike. Iskreno čestitamo ter želimo vse dobro tudi še v prihodnje! V Selah na Šajdi je te dni slavila Žnidarjeva Mili. Vsem čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NT! Na Trati pri Ledincah slavi okrogel jubilej, 30. rojstni dan, Anica Lesjak-Resmann. Vsi domači iskreno čestitajo ter želijo vse dobro tudi še za naprej. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT! Marica Koren iz Št. Jakoba je te dni praznovala 60-letnico življenja. Vse najboljše! V društvu upokojencev Podjuna obhajajo osebne praznike: Miha Logar iz Prible vasi, Miha Golavčnik iz Podjune, Terezija Pasterk iz Kokij, Terezija Picej Pred poročni oltar sta v Globasnici stopila nevesta Kristina Hafner in ženin Štefan Koren ml. Poročne obrede je v globaški farni cerkvi opravil dekan Peter Sticker, nato pa so se svatje, nevesta in ženin preselili v gostišče Juenna, kjer jih je zabaval ansambel Drava. Ker sta mladoporočenca aktivna kulturna delavca in pevca, jima je zvečer prišel čestitat z venčkom domačih pesmi MePZ Peca iz Globasnice pod vodstvom mag. Stanka Polzerja. Čestitali so pa tudi „Globaški puebi“ in skavtje. Novoporočencema iskreno čestitamo in jim želimo vse najboljše na skupni življenjski poti. iz Žamanj in Hanzej Kežar iz Horc. Vsi ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT! Pred nedavnim je slavil v Trabesinjah 60. rojstni dan Joži Pack. Ob tej priložnosti mu čestitajo vsi domači ter mu želijo vse najboljše tudi še v prihodnje! Svoj 80. rojstni dan praznuje v Lobniku pri Železni Kapli Marija Mlinar. Za ta njen praznik ji iskreno čestitamo ter želimo vse dobro! V Grebinju praznuje osebni praznik Hildegard Messner. Iskreno čestitamo! V društvu upokojencev Pliberk slavijo osebne praznike: Miha Lubas iz Vogrč, Angela Mlinar z Blata, Justina Kolet-nik iz Čirkovič, Justa Stuck z Blata, Jože Kanauf iz Male vasi, Maks Radocha z Blata pri Pliberku in Lipej Kolenik iz Čirkovič pri Pliberku. Vsi ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo. Vsem čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT! To nedeljo bo obhajal rojstni dan osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig. Iskreno čestitamo ter želimo vse dobro in lepo tudi še v prihodnje. Čestitkam NT se pridružujeta NSKS in EL! Preteklo soboto sta se v Selah cerkveno poročila Marjan Kelih in njegova izvoljenka Ana. Novo poročenemu paru iz srca čestitamo ter želimo veliko sreče na skupni življenjski poti. Čestitkam se pridružuje tudi Naš trednik. Na Blatu pri Pliberku bo naslednji teden praznovala svoj 85. življenjski jubilej gospa Frančiška Mlinar, pd. R'žjinova mama. Slavljenki, ki že vsa leta prebira Naš tednik in Mohorjeve tiskovine, iskreno čestitajo domači in vaščani, ki ji kličejo še na mnoga zdrava leta. Če-stitakm se pridružuje tudi NT. V Selah na Borovnici bo naslednji teden praznoval svoj 55. rojstni dan namestnik občinskega odbornika EL Hanza Roblek. Čestitajo mu domači, frakcijski kolegi in seveda tudi uredništvo NT, ki mu želi obilo božjega blagoslova. V Št. Janžu je te dni praznoval 60-letnico Mihi Blüml, dolgoletni vodja knjigoveznice v Mohorjevi tiskarni. Slavljencu za življenjski jubilej prisrčno če-titamo. Želimo predvsem obilo zdravja, božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo Volilna skupnost Bistrica v R., ŠD Št. Janž, domači gasilci, SPD Št. Janž in njegovi bivši kolegi - Mohorjani. Na mnoga leta! Te dni je v Št. Janžu praznoval osebni praznik „Seki" Mihi Hafner. Želimo mu vse najboljše in zdravja. Čestitkam domačih se pridružujejo vsi prijatelji in znanci. Slovenski državljan, ki si je v Celovcu ustvaril družino in ima univerzitetno izobrazbo s področja družboslovja in marketinga, znanje nemškega in angleškega jezika ter računalništva, išče ustrezno delovno mesto v Celovcu ali okolici. Naš tednik, 10. Oktober-Str. 25, 9020 Celovec. Šifra: „1995“ Fešta z vinskim moštom in pečenim kostanjem V kleti Juenne V petek, soboto in nedeljo 28., 29., 30. 9. 1995 Vsi moštno vabljeni! JUENNA Ai-ois GrbhjriC 7 Rož - Podjuna - Žila Z volnenimi „koviri “ iz Podkraja pod Peco se menda spi posebno dobro, predvsem zaradi tega, ker je volna Slike: Fera naravna. Vaški praznik v Šmihelu Geslo „nazaj k naravi“ je letos posebej veljalo na vaškem prazniku v Šmihelu, kjer so na Davidovem travniku spet pripravili prijeten domač popoldan. vrsta zanimivih iger, ki pa so bile namenjene deloma tudi starejšim, saj so se pomerili v metanju podkev, ribanju zelja in tekanju s „karijolo“. Ob pijači in jedači pa so Šmihelčani in Smihelčanke kljub nekoliko hladnejšemu vremenu zapeli, vaški popoldan pa je iz-venel za marsikaterega šele S šintlni so svoj čas krili vse strehe, danes skrojda ni več ljudi, ki bi jih znali sekati. Domačin iz Podkraja je še eden teh strokovnjakov. pozno zvečer v domači gostilni, kar potrjuje, da je šmihelski farni praznik v teku let dobil značaj drugega šmihelskega žegnanja. Silvo Kumer Gradec: Dješki cerkveni zbor je pel v graški stolnici Srce iz medenjaka je tradicionalna „blagovna znamka“ šmihelskega vaškega praznika, ki ga društveniki prirejajo vsako leto v naravi na Davidovem travniku. Letošnji vaški praznik preteklo nedeljo popoldan je spet privabil veliko število obiskovalcev, in to ne samo iz Šmihela. Ljudje prihajajo iz vse bližnje okolice, tako je bil tudi letošnji vaški praznik pravo ljudsko srečanje, kakršnega so poznali svoj čas. Predsednik Katoliškega prosvetnega društva Šmihel Karl Gril je letos povabil na vaški praznik ljudi, ki se ukvarjajo s stvarmi, ki niso več vsakdanje in ki so po svoje povezane s tradicijo in naravo. Tako sta Edej Goltnik iz Podkraja in njegova žena pokazala, kako se iz domače volne šivajo prešite odeje, s katerimi se bolje in bolj zdravo spi. Še laže pa človek spie, če se zvečer napije čaja, kakršnega pripravlja Marija Kowatsch z Metlove. S seboj je prinesla različna domača zelišča, ki jih sicer prodaja v Celovcu na tržnici. Veliko zanimanja je bilo tudi za izdelavo „šintljev“, ki jih tudi danes še proizvaja domačin iz Podkraja. Za otroke pa je bila pripravljena Praznovanje 1100-letnice omembe kraja Djekše je pomenilo tudi za domači cerkveni zbor poleg rednih obveznosti v fari vrsto dodatnih nastopov. Vsem sodelujočim so ostali v lepem spominu nastopi na novoletnem koncertu, radijskem prenosu ob ORF-srečanju, sv. birma in slavnostna maša ob 1100-letnici. Pri tej maši, katero je daroval škof dr. Egon Kapellari, je cerkveni zbor ob sodelovanju znanega tenorja domačina Si-gija Verhovniga, ki nastopa v opernih hišah v Zürichu in Re- gensburgu, organista Christian Kocha in godalnega terceta Szabo izvedel latinsko mašo Antona Foersterja op. 15 in prelepo Jerbovo Marijino „Mirno nam plove“. Kot posebno nagrado so vsi sodelujoči razumeli povabilo za nastop v graški stolnici, kjer so v nedeljo, 24. spetembra 1995, to mašo ponovno izvedli in za to prejeli prisrčen aplavz zbranih vernikov. To gostovanje pomeni za dješki cerkveni zbor gotovo lepo odlikovanje in priznanje za vztrajno delo, ki ga opravljajo v fari. Celovec_________________ Železna poroka Koroške Od leta 1920 naprej obstaja na Koroškem poseben oktobrski dan, katerega bodočnost^ oz. bodoči pomen KSŠŠG (Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu) bolj skrbi kot njegov pretekli/minljivi in/ali sedanji pomen. S takšno izpovedjo si seveda takoj naložiš „BREME“ oblikovanja prihodnosti, ki je očitno ravno na Koroškem tako zelo tehtno. Zaradi anamične povprečnosti, ki konsenza/konvergence ne zmore presegati, zaznavna kreativnost namreč zaradi obstoječih klimatskih pogojev na Koroškem sploh ni možna. Z distanco nezaupljivo na Koroško škilečega zunaj študirajočega poskušamo prispevati svoje k „RAZBREMENITVI“ v obliki multi-medialne uprizoritve. S prireditvijo „železna poroka koroške“ (se) sprašujemo, ali sta polarizacija in demonstracija oblasti sploh potrebni. Prireditev kot taka je razdeljena na štiri dele, pri čemer predstavljajo „AKUSTIČNI DRAŽLJAJI“ glavni element performance akcio-nistične skupine „SCHLAUCH“ iz Gradca. Video projekcije (kot vizualizacija odnosa naroda, dežele do preteklosti - sedanjosti, vojne, socialnih struktur itd.) in svetloba (kot prostorsko-at-mosfersko sredstvo) bodo predstavljale dodatne dražljaje. Najboljše pa je, da ravnokar prebranih besed ne verjamete in sami prisostvujete prireditvi, ki bo 9. oktobra ob 19.30 v „KULT-u“, St. Veiter Ring 22, v Celovcu. Stefan Vauti OGLAS Mlada družina išče domačo kmetijo, katere lastniki nimajo naslednika in želijo, da bi še naprej uspevala. Pripravljen sem jo prevzeti na dosmrtno rento (Leibrente). Prednost ima gorska kmetija. Interesenti se naj pisno obrnejo na uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, 10. -Oktober-Str. 25, 9020 Celovec/Klagenfurt. 8 Reportaža Razno 9 Dvojezične jeklene plošče kot pvezava med mestom in Mohorjevo hišo / Koroški arhitekt Günther Domenig je po mnogih težav po petih letih dela in truda zgotovil 11 ton/ težak jeklen spomenik, ki ga bodo postavili pred Mohorjevo hišo. Spomenik naj bi pogled mimoidočih povlekel iz celovškega mestnega vsakdana v Mohorjevo hišo. f Domenigov spomenik naj bi bil trajen znak dvojezičnosti v Celovcu pred Mohorjevo hišo, ki je s tem projektom stopila že pred petimi leti do zastopnikov mesta Celovec. Toda uradni mlini so mleli zelo počasi, kar je umetnika samega zelo razburilo in motilo, saj kot izredno popularen in znan umetnik takih zavlačevanj sicer ni vajen. Toda s potrpežljivostjo je njemu in direktorju Mohorjeve dr. Antonu Korenu le uspelo dobiti ustrezna dovoljenja in celo finančne podpore. Projekt AKTUALNI INTERVJU Opazovalca naj vodijo plošče v Mohorjevo hišo Naš tednik: Kaj je bila vaša osnovna zamisel pri oblikovanju spomenika? Günther Domenig: Jeklene plošče so tako naravnane, da kažejo v notranjost Mohorjeve hiše, ki optično trpi zaradi ozkega in težko vidnega vhoda na Viktringer Ringu. Vsebina besed na ploščah je povezana s 75-letnico plebisicita; besede se nanašajo na leta 1920 nastalo skupnost in opozarjajo na s tem povezano osebno ogovornost. Kaj Vas osebno povezuje s slovensko narodno skupnostjo? Oba sva v manjšini. Koroški Slovenci kot narodna manjšina, jaz pa kot umetnik, ki je že blizu genija. In genijev je kot znano zelo malo. Kot zelo kritično misleč Korošec imate o vprašanju sožitja gotovo tudi svoje predstave. Kot otrok sem dobil od očeta ekstremno desnonacionalno in radikalno vzgojo. Šele ko sem šel študirat na Dunaj in sem tam moral spoznati, da je 60% vseh znanih arhitektov Židov, sem počasi nevtraliziral svoje mnenje. Danes lahko rečem, da imam do takih vprašanj nevtralno mnenje, do narodnostnega vprašanja na Koroškem imam povsem odprto držo. Moje mišljenje se orientira po mojem umetniškem ustvarjanju in je s tem svetovnonazorsko odprto. Kaj želite s svojo umetnino družbeno premakniti? Mislim, da si te moči ne morem lastiti. Vsekakor pa sem prepričan, da bom tistim, ki gredo mimo, odprl pogled na Mohorjevo in v Mohorjevo ter jih inspiriral, da bodo razmišljali o vsebini in izpovedi plošč. Silvo Kumer bosta sofinancirala mesto Celovec in Oblikoval svojo umetnino. Besede dežela Koroška. Stroški znašajo jeklenih ploščah naj bi spominjale približno milijon šilingov. ^5-letnico plebiscita in dogodke Na Domenigovih ploščah je nad'd 75 leti, pri katerih Domenig želi 100 besed v obeh deželnih jezikih, in'dstaviti tiste elemente, ki združu-sicer v obliki, da se jezika spajata:’oba naroda. „DU WIR ICH Tl Ml JAZ NAH E Odprtje spomenika srečanja bo v NÄCHSTER BLIZU BLIŽNJI UN-^to, 7. oktobra, ob 9.30 pred Mo-SER HEIM NAŠ DOM“ itd. Spo-levo hišo. Poleg uradnih ustanov, menik kaže s Kobariške ceste sta Celovec, dežele Koroške in (Karfreitstr.) in Viktringer Ringa namenskih organizacij, so vabljena vhod Mohorjeve hiše, v kateri so raz-' tradicijska društva kot KHD in stavljena dela umetnika Valentina^ehrkämpferbund. To „široko“ iz-Omana. Tudi prisotnost Omanovih eno vabilo utemeljuje Mohorjeva slik in Omanov spomenik zoper žrt-3rh, da naj bo spomenik dejansko vam vojn v Mohorjevi je Domenigi srečanja - torej vseh v deželi ži-upošteval, ko je razmišljal o projektu'ih. S. K. Celovec: Borza delovnih mest društva AWOLL Društvo AWOLL je pretekli petek zelo uspešno in prvič na Koroškem (na Novem trgu v Celovcu) priredilo borzo delovnih mest. Borze delovnih mest društva AWOLL (Arbeiten-Wohnen-Le-ben-Lernen) se je poslužilo presenetljivo veliko delojemalcev in podjetnikov (nad 150 delovnih mest), tako da je bil odmev za ta prvič na Koroškem izvedeni način posredovanja delovnih mest proti pričakovanju zelo velik ih zato pozitiven. Poleg borznih dogajanj pa so bili tudi diskusijski krogi, kjer so razpravljali o brezposelnosti in personalnih nastavitvah. Društvo AWOLL (platforma stanovati) je bilo ustanovljeno leta 1986 s sedežem v Celovcu. Takrat se je brez izjeme posvečalo temam brezdomstva in stanovanjske stiske. 1986 je bil cilj društva, posredovati stanovanjske prostore klientom socialnih ustanov. Leto navrh pa je bil ustanovljen „projekt delavnica“ za (re)integracijo dolgoročno brezposelnih. Ekonomistka dr. Maria Zei-chen-Rutar (36) s Kostanj že tretje leto opravlja delo poslovodenje v društvu AWOLL. Poleg Angelike Hodi (predsednica) je najvidnejša delavka v društvu ter je odgovorna za finance in personal. Z njo se je pogovarjal Franc Sadjak. Delo s socialno šibkimi in obrobnimi skupinami ni enostavno, kajti zahteva mnogo osebnega angažmaja in mirnih živcev. Zakaj si se kljub temu odločila za to delo? Dr. Maria Rutar-Zeichen: Ko sem se vrnila z Dunaja, sem delala v različnih podjetjih, toda nikoli ne v svoji stroki, ki se glasi „organizacijski in personalni razvoj v podjetjih“. To zaradi tega, ker na Koroškem skoraj ni velikih podjetij, ki bi ponujala takšna posebna delovna mesta. Delo s socialno šibkimi in obrobnimi skupinami pa me je že vedno zanimalo, ker sem tudi jaz člen obrobnih skupin v tej družbi (npr. kot Slovenka, kot ženska, itd.). Delo pri društvu AWOLL popolnoma ustreza mojim poklicnim željam - organizacijski in personalni razvoj podjetij, zato mi tudi zelo ugaja. Kaj natančno so tvoje bistvene naloge (kot poslovodkinja) pri društvu AWOLL? Bistvene naloge so: zagotoviti društvu finance in s tem letni proračun ter vse dejavnosti v sklopu s personalom (skupaj okoli 40 nastavljenih). Kakšni ljudje se pretežno poslužujejo ponudb ali pomoči društva? Dolgoročno brezposelni, ki so prav zaradi tega v socialno težavnem položaju. Prav tako ljudje brez stanovanjskih izgledov (denarne težave, matere po ločitvi, itd.). In koroški Slovenci? V obeh projektih (stanovati in delavnica) imajo koroški Slovenci oz. Slovenke možnosti vključitve, dejansko jih je tudi nekaj pri nas. Poleg tega sta dve koroški Slovenki glavnopoklicno nastavljeni pri društvu AWOLL. Slovenski jezik pa nam pride zelo prav, saj pogosto svetujemo tudi inozemcem. Trenutno deluje društvo AWOLL le v mestu Celovec. Ali so načrtovane podružnice tudi v drugih koroških mestih? Trenutno v drugih mestih niso načrtovane podružnice, toda ne zaradi manjkajočega povpraševanja, pač pa zaradi denarnih težav. V načrtu pa je evropski projekt za mladostnike s partnerji iz Francije, Španije in Portugalske. Možnosti za čimprejšnjo realizacijo pa so dobre. Hvala za pogovor! Koroški izseljenci na grdu Rajhenburg V nedeljo, 17. septembra, je bila na gradu Rajhenburg v Brestanici ob Savi spominska proslava ob 50-letnici vrnitve pregnancev in zmage nad nemškim nacizmom. 10. Oktober: Dr. Valentin Inzko slovenski govornik nadaljevanje s 3. strani Popravka V poročilu o sosedski pomoči šentjakobskih gasilcev gasilskemu društvu Trebnje (prejšnji NT) smo objavili napačen podatek: do 2. svetovne vojne je bilo v občini Št. Jakob slovensko gasilsko društvo samo šentjakobsko, ne pa v Veliki vasi, Podgor-jah in Podrožci. Sicer pa so se predaje gasilskega avta gasilskemu društvu Trebnje udeležili tudi Hanzi Wrolich iz Podgorji (kot občinski zastopnik gasilskih društev), „poveljnik gasilskega društva Št. Jakob Wolfgang Gabrutsch in okrajni poveljnik Jožef Meschnik. Tudi v poročilu o turobnem slovesu od Folteja Kassla smo objavili napačen podatek. Rajni Foltej Kassl je leta 1956 dobil prepoved, da ne sme več voditi cerk-venegazbora in orgljanja v Šmar-jeti pri Velikovcu, in ne,„kakor smo pomotoma zapisali, v Želinjah. Našim bralkam in bralcem se iskreno opravičujemo. Uredništvo Prireditev je bila v kraju, kjer so med 2. svetovno vojno začele nemške oblasti že na jesen 1941 z „etničnim čiščenjem“. V tedanjem obmejnem pasu med „Hitlerjevo Nemčijo“ in „ustaško Hrvatsko“ so namreč v globini 20 km izselili vse slovenske družine in nato v teh krajih naselili Volksdeutscherje iz Kočevja in Besarabije, ki pa so te predele ob porazu nemške armade spet zapustili. Kot vojni begunci so v mnogih primerih ostali tudi v naših krajih, saj so mnoge nekdanje nemške vasi požgali Italijani. Iz predelov sedanje Slovenije je bilo pregnanih po zlomu kraljeve Jugoslavije okoli 70.000 ljudi - in- teligenca v Srbijo in na Hrvaško, večina pa v taborišča v Nemčijo in tudi Italijo. Vse to „etnično čiščenje“ je bilo odrejeno po Hitlerjevem naročilu „Macht mir das Land Deutsch.. čiščenje so v glavnem odredile tedanje štajerske in koroške nacistične oblasti, sodelovali pa so tudi „volksdeutscherji" iz Sp. Štajerske, kot je to mogoče razbrati iz številnih dokumentov v muzeju o pregnanstvu in vstaji v gradu Rajhenburg. Spominska proslava se je začela s sv. mašo za umrle pregnance, odkritjem spominskega obeležja ob „cesti spominov“ in odkritjem spo- minske plošče na dvorišču v gradu z besedami Otona Župančiča: K spomin na čas ko sen je i/ nas kot zimzelen pod snegom se v tihi nadi veselil pomladi... Na gradu samem in na pristavi, kjer je bilo zbirno taborišče, se je zbralo več tisoč nekdanjih pregnancev in tudi veliko mladih. Prišla pa je tudi vrsta častnih gostov, ministrov, poslancev in strankinih predsednikov, med drugimi tudi Peterle. Vse udeležence je pozdravil krški župan Danilo Siter in se zah- valil vsem nekdanjim pregnancem in partizanom za vse žrtve, ki so jih doprinesli pri ohranitvi slovenskega naroda za časa nacizma in tudi potem, da je Slovenija postala povsem samostojna. Slavnostni govor je imel predsednik državnega sveta Jože Školč, ki je med drugim tudi povedal, da bo državni zbor v kratkem sprejel zakon, ki se bo skušal oddolžiti, čeprav pozno, tudi žrtvam, ki jih je pregnal nacizem. Predsednik društva pregnancev Slovenije Vlado Deržič, se je občini Krško zahvalil za podporo, da je bilo mogoče prirediti to proslavo, opozoril je tudi na še nerešena vprašanja o popravi škode, narejene pregnancem, in klical vse k budnosti, ker da se gorje s preganjanjem, požigi in nasiljem, ponavlja v zadnjih letih le nekaj deset kilome- trov od naših krajev, ker zgleda, da se marsikateri iz zgodovin ni ničesar naučil. Kulturni spored pa je doživeto prikazal ves potek od pregnanstva, nasilja, vstaje in zmage nad nacistično nemško vojsko do dni, ko je Slovenija postala povsem svobodna demokratična država, tako da so marsikateremu od osivelih udeležencev privrele solze ob grenkih spominih. Dve godbi in pevci pa so z „Žive naj vsi narodi“ zaključili proslavo in povabili vse udeležence v grad in na pristavo na družabno srečanje borcev in pregnancev. Proslavo je priredilo Društvo izgnancev Slovenije in skupnost borcev in aktivistov Kozjanskega, povabljeni pa so bili tudi izseljenci s Koroške. fr predsednik dež. zbora Unterrie-der. Predsednik ZSO dr. Sturm očita NSKS, da ni pripravljen za kompromis. Kaj praviš k temu očitku? Pripravljenost kompromisa smo potrdili s tem, da ne bi ugovarjali odločitvi deželnega glavarja, ki bi predlagal za govornika morda dr. Inzka oz. dr. Bisterja. Na eni strani smo posredovali deželi predloge, ki jih je potrdil ZNP, po drugi strani pa nismo izključili kompromisne rešitve, ki pa bi morala na vsak način vsebovati tudi premik z mrtve točke v vsebinskih vprašanjih. Na to pa ZSO ni pristala. Dr. Sturm je za današnji petek sklical nujnostno sejo sosveta. Pričakuješ od te seje pozitivno rešitev? Vprašanje govornika za 10. oktober smo že razpravljali na seji sosveta na Dunaju. Tam so se zastopniki strank jasno izrekli proti temu, da bi odločali o vprašanju govornika. Zato preostaneta za petkovo sejo sosveta le še dve možnosti: ali stranke popolnoma spremenijo svoje stališče ali pa je sklicanje te seje brezpredmetno. V prvem primeru bi to pomenilo, da ni nujno v interesu strank, da pride do jasnejše opredelitve do političnega razvoja znotraj narodne skupnosti. Potem bi scenarij neusklajenih predlogov oz. medsebojnega blokiranja lahko nadaljevali ob vsakem problemu. Tega stanja pa si NSKS ne želi. Janko Kulmesch Kultura Kultura 11 Kaj povezuje likovno akademijo v Ljubljani in slovenski oddelek koroškega radia? 50 let izredno plodnega kulturnega delovanja. 50 let slovenske oddaje -50 let likovne akademije v Ljubljani 50-letnico sta minuli petek praznovali obedve ustanovi v prostorih slovenskega sporeda v ORF-u z odprtjem razstave likovnih del profesorjev likovne akademije v Ljubljani. Kar 16 profesorjev likovne akademije in znani koroški slikar Valentin Oman razstavlja v znanem tretjem nadstropju ORF-a, ki 50 let širi slovensko besedo in je s tem bistven del slovenske identitete na Koroškem. Likovna akademija v Ljubljani ne daje Slovencem le duše, je tudi preko meja pojem na umetnostnem polju. Medtem ko predstavljajo profesorji likovne akademije v Ljubljani vrhunec likovnega ustvarjanja na Slovenskem, odpirajo diplomati likovne akademije, ki se prezentira-jo v gradu Porcia v Spittalu, pot v bodočnost. Dve pomembni otvoritvi na en dan. In take kulturne prireditve se vrstijo druga za drugo in dokazujejo, kako plodna je kulturna izmenjava med Slovenijo in Koroško. Generalni konzul Republike Slovenije Jože Jeraj, ki je odprl razstavo, je spomnil na čase, ko sta bila Ljubljana in Celovec tesno povezana. Mirko Bogataj, vodja slovenskega sporeda, se je razveselil številnih, predvsem mladih obiskovalcev, pozdravil navzoče profesorje in častnega gosta, dekana likovne akademije Franca Kokalja, ki je orisal zgodovino likovne akademije. Likovna akademija že 50 let črpa iz lastnih korenin in si je osvojila pomembno mesto na mednarodnem likovnem področju. Med navzočimi je bil tudi koroški slikar Kristijan Sadnikar, diplomat likovne akademije. Kristijan Filipič (prečna flavta) in Elisabeth Fabian (harfa) sta s posrečenim sestavom skladb soustvarjala jubilejno razpoloženje. Ko boste prispeli v tretje nadstropje koroškega radia, ne boste mimogrede srečali le kakega izmed napovedovalcev in sodelavcev, ki ga poznate z ekrana ali po glasu, naslednje tri tedne si boste lahko ogledali tudi mno-glično paleto likovnega ustvarjanja v Ljubljani. France Rotar se predstavlja z bronastimi plastikami, z okroglimi jedri, ki se rojevajo iz školjkastega oklepa z umetniškimi formami v nenehnem razvoju. S sitotiskom „Izvir“ je zastopan Lojze Logar, profesor grafike. Po visokem formatu in črno-beli sakralni figuri boste takoj prepoznali Valentina Omana. V žarilnih, sončnih in živih barvah spominjajo poslikane plošče Franca Kokalja na sproščeno poletno ozračje ob morski obali. Njegov sin, Gregor Kokalj, razstavlja markanten črno-bel grafični kolaž, ki vključuje okvir kot pomemben likovni element. Klasično oljnato slikarstvo nam prikazuje edina umetnica Ko boste prispeli v tretje nadstropje koroškega radia, ne boste mimogrede srečali le kakega izmed napovedovalcev in sodelavcev, ki ga poznate z ekrana ali po glasu, naslednje tri tedne si boste lahko ogledali tudi mnogo lično paleto likovnega ustvarjanja v Ljubljani. razstave, Apolonija Simon, z barvno umirjenima tihožitjema. Na kolažu Milana Eriča, vodnega potapljača, se vijejo vodne rastline v prefinjenih, polnoglasnih modrih odtenkih. France Novinc preseneča s tvegano barvitostjo razklane, odprte slike brez mirovnega polja. Vrenkov visoki format usklaja dinamično kompozicijo in zadržane barve, Tadej Tožno prikazuje širokopoteznost v zelenem. Smoletova marmornata skulptura je sestavljena iz pozitivne in negativne oblike. Gustav Gnamuš, Sadnikarjev profesor, slika mono-kromo. Njegovi sliki sta „izpraznjeni“. Gnamuš je teoretik in izhaja iz filozofskega. Koroški umetnik Rudi Benetik je izšel iz kroga profesorja Andreja Jemca, ki po navadi močno poseže v barve. Jemčev eksponat na hodniku slovenskega oddelka pa je primer minimalizma, stroge redukcije. Bogdan Borčič, ki ravno razstavlja v celovški galeriji „Slama“ brezpredmetne stvaritve, je zastopan z dvema eksponatoma iz sedemdesetih let, kjer realistične elemente oblikovno analizira. To je primer koncepcial-ne umetnosti: „Školjka, gledana v drugi luči“. Raznolikost likovnih umetnin izpopolnjujejo Drago Tršar z la-viranim tušem na japonskem papirju, Branko Suhy s sliko „face-obraz“, Emerik Bernard s črno-belo pokrajino in zanimiv Apollonio Zvest. Razstava je vzbudila neverjetno pozornost, se ve-~ seli Mirko Bogataj. Do 15. oktobra bo morda privabila tudi še vas. AZ SPD Btrovlje se ne bo vključilo v KKZ Vodstvo odbora SPD „Borovlje“: z leve: blagajnik Werner Oraže, predsednik Melhijor Verde! in tajnica mag. Vera Wutti-Inzko. Na občnem zboru preteklo soboto je bil kot predsednik boroveljskega društva ponovno izvoljen Melhijor Verdel. Ena izmed osrednjih točk, o katerih se je razpravljalo, je bilo dvojno članstvo (v SPZ in KKZ). Nekaj čez dvajset ljudi se je zbralo na sobotnem občnem zboru pri Cingelcu na Trati. Med njimi je bilo nekaj častnih gostov, npr. predsednik ŠPZ dr. Avguštin Brumnik, podpredsednica SPZ dr. Helena Verdel, tajnik KKZ Nužej Tolmajer in podpredsednica ZŠO Sonja Wakounig. Najprej je predsednik Verdel podal svoje poročilo; poročilo je vsebovalo delovanje od zadnjega občnega zbora naprej, to se pravi zadnji dve leti. Povedal je, da so v teh dveh letih do konca obnovili kulturni dom „Cingelc". Posebej je omenil brošuro, ki jo je izdalo društvo ob 125-letnici kulturne dejavnosti. Na koncu se je še zahvalil vsem, ki v kakršnikoli obliki podpirajo kulturno društvo. Sledilo je poročilo tajnice mag. Vere Wutti-Inzko. Poročala je o vseh dejavnostih društva v ob- dobju dveh let. V aprilu 1994 se je prvič srečala otroška skupina. Zbor Pedagoške akademije je večkrat prirejal koncerte v Borovljah. Letos je bila v februarju igra „Naše korenine“, ki so jo predvajali ob 125-letnici društva. V zadnjih mesecih je bila društvena dejavnost zelo bogata, kajti priredili so otroški dan. Kulturni dom „Cingelc“ služi vse bolj tudi drugim namenom, kajti v poletnih mesecih so posneli nekaj scen „Filma Mladje“ „Slovenska beseda na Koroškem“. Služil je tudi npr. Vaščanom za snemanje ter zboru Pedagoške akademije; zbor je posnel ploščo CD. Sledilo je še poročilo blagajnika Werneja Oražeja. Bolj kočljiva je bila sprememba društvenih pravil. Po besedah predsednika Verdela je potrebno posodobiti društvena pravila. Ker pa hočejo nekateri izmed društ-venikov dvojno članstvo društva (v SPZ in KKZ), bi morali o tem sklepati tudi na občnem zboru. Predsednik SPZ dr. Brumnik je poudaril, da so pravila na najnovejšem stanju. Nadalje je rekel, da je vsako društvo avtohtono in da ima možnost dvojnega članstva. Rekel pa je, da na to gleda z mešanimi občutki, kajti Borovljam so s strani SPZ dali veliko podpor. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer se je najprej zahvalil za vabilo ter se društvenikom zahvalil za vso dejavnost v preteklih dveh letih. Rekel je, da je predsednik Verdel gonilna sila boroveljskega društva. Zelo razveseljivo je tudi zelo bogato društveno življenje, o katerem sta poročala predsednik in tajnica. Pohvalil je predvsem delo z mladimi. KKZ je že pred 10 leti začela podpirati društvo in imela tudi razne prireditve pri Cingelcu. Tudi vsi zastopniki KKZ so v raznih gremijih podpirali izgradnjo kulturnega doma. Kar se pa tiče dvojnega članstva, pa bi KKZ SPD Borovlje prav gotovo sprejela, če bi se odgovorni v Borovljah za to odločili. Ker v povabilu na sejo ob točki „sprememba društvenih pravil“ ni pisalo, da pri tem gre tudi za dvojno članstvo, je dr. Helena Verdel očitala odboru, da ni demokratičen. Očitek je odbor zavrnil, saj v skladu z društvenimi pravili razčlenitev oz. pojasnilo točk ni potrebno. Predsednik Melhijor Verdel je ta očitek zavrnil in poudaril, da bi se v primeru dvojnega članstva lahko obrnili na obe osrednji kulturni organizaciji. Vse navzoče je pozval, da glasujejo za dvojno članstvo, tudi Hannes Schaschl. Pri glasovanju je bilo 14 glasov za dvojno članstvo in 10 proti. Ker pa je potrebna dvotretjinska večina, ne bo dvojnega članstva. Novi odbor je ostal skorajda isti, kakor je bil stari. Predsednik je ostal Melhijor Verdel, tajnica mag. Vera Wutti-Inzko, blagajnik pa Werner Oraže. P.S.: Na občnem zboru SPD Borovlje se je dobro videlo, kako nekateri funkcionarji SPZ (dr. Helena Verdel) in ZSO (Sonja in Franc Wakounig) skušajo na vsak način in proti volji ljudi na podeželju preprečiti na obe strani odprta društva. I. R. O (srečnem ralju, ki je zgubil krono Kako plodni so vsakoletni gledališki dnevi KKZ v Fiesi, je dokazal tudi nastop selske Mladinske gledališke skupine KPD „Planina“ preteklo nedeljo (24. 9.) v domači farni dvorani. Na sporedu je bila premiera veseloigre Dragotina Dobričanina „Že, Ze, kaj pa poklic?!“. Igralo je kar 15 mladih igralk in igralcev (Roman Roblek, Verena Olip, Tamara Jug, Milena Olip, Marko Oraže, Marija Olip, Ivan Kelih, Petra Dovjak, Andreja Roblek, Marko Kelih, Dominik Mak, Igor Roblek, Mirja Oraže, Tanja Jug, Martina Roblek). Svoje vloge so podali sproščeno, to - po zaslugi Mladinska gledališka skupina selskega KPD „Pianina“ znane slovenske lektorke Ane Mlakar - v glavnem v razločni in dokaj čisti slovenščini. Vse priznanje zaslužijo tudi Vida Roblek, Gordana Schmidt, Mici Mak, Mirjam Kelih, Silvija Male, Milka Kelih, Petra Dovjak, Andreja Roblek in Milka, ki so s požrtvovalnim delom ustvarile privlačne kostume. Igro so napovedali kot veseloigro po narodni pripovedki. Vendar je bila več ko samo navadna pravljica. Njena vsebinska izpoved je bila dokaj subtilno ironična, ki jo je občinstvo z velikim odobravanjem sprejelo. V ospredju igre je „kralj“, ki je zgubil krono“, zato pa je spoznal vrednost produktivnega čevljarskega dela. Režiserju Franciju Končanu in njegovemu moštvu (odrski mojstri: Franci Mak, Pepi Čertov, Tomi Jug, Thomas Ogris; luč/ton/ tehnika: Daniel Dovjak; scena: Toni Štern; glasba: Ivo Meša; organizacija: Toni Stern, Martin Dovjak, Milka Olip) lahko za vztrajno delovanje z mladimi odrskimi „zvezdami“ prisrčno čestitamo. O pomenu, ki ga imajo zlasti mlade gledališke skupine za ohranjevanje in izoblikovanje slovenščine na Koroškem, ni treba izgubljati veliko besed. Društvom, ki takih skupin še nimajo, pa prijazno svetujemo: obiščite Sele (in druge kraje, kjer uspeva mladinsko gledališče); deležni boste obilo prijetnega kulturnega užitka. -Kuj- P.S.: Premiero je obiskalo tudi precej mladih ljubiteljev slovenske gledališke umetnosti iz drugih krajev južne Koroške ter nekaj prominentnih gostov (mdr. predsednik NSKS Nanti Olip, tajnik KKZ Nužej Tolmajer, škofjeloški župan Igor Draksler, podpredsednica ZSO Sonja Wakounig in slovenski vicekonzul Marko Vrevc). T PETEK, 29. sept. Kulturna obzorja A SOBOTA, 30. sept. Od pesmi do pesmi -od srca do srca. T E b NEDELJA, 1. oktober 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (Gabi Amruš) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi E N PONED., 2. oktober Borovlje: 75 let po odločitvi ali vsakdanji obrambni boj V TOREK, 3. oktober Partnerski magazin R A SREDA, 4. oktober Koroški zbori Večerna 21.04-22.00 Glasbena oddaja D 1 ČETRTEK, 5. oktober Rož - Podjuna - Žila. U PETEK, 6. oktober Kulturna obzorja ®ÄK1S K©^(o)«ui^r NEDELJA V***® 1. oktober '95, 13.30 PONEDELJEK, 2. oktober 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 100 koroških pevcev na enem odru za živeto sosedstvo - veličastna prireditev v Celovcu Koroški Slovenci na malih ekranih Evrope - ustanovitev evropske organizacije televizijskih postaj malih narodov in narodnosti Tour kviz 95: Na belih konjičkih v Lipici bloiei r enter 9150 PLIBERK/BLEIBURG Telefon: 0 42 35/21 94~” $ < -j o Za 75-letnico kora škega plebiscita nameravajo v Grabštanju prirediti tako imenovano plebiscitno streljanje, Abstimmungsschießen uradno. Morda se iz tega utegne razviti Stimmungsab-schießen, odstrelitev razpoloženja, ali pa kar Abschlußstimmung, razpoloženje kakor ob odstrelu? Vrag vedi, kaj še! petek, 29. in sobota, 30. september, 9.00 - 18.00 s prosta prodaja sveč iz svečarne * Velika izbira dišečih svetilk, sveč in dišečih olj * Okrasne sveče vseh vrst PO ABSOLUTNO UGODNIH CENAH DOBROPIS Pri nakupu dobite s tem dobropisom paket svečk za čajno skodelico (10 svečk) ali eno baklo zastonj. VEČ VRST Sobni vodnjak KOT IDEALEN PROSTORSKI VLAŽILNIK IZ KERAMIKE IN S STUDENČNO SKALO TER ČRPALKO Dišeča hišica Z DIŠEČIM Dišeča svetilka