P0/1 ha: IVAM UČENIKOV - KAIRO - RUE MAN/HA6T €L NAHRANI /T. 5 - K.N/T. DEŽNO
lAI/k
u /real
Novice, ki nam prihajajo v zadnjih dneh z raznih bojišč so vse prej kakor pa ugodne.Posebno v Tihem oceanu se dogodki razvijajo tako,da v marsikomer vzbujajo bojazen in celo dvome, ali bo konec sedanje vojne v resnici tak kakor pa smo ga zaslužili. Sovražna propaganda,ki do skrajnosti pretirava in laže, najde včasih tudi tu med nami lahkoverneže, ki nasedajo alarmantnim vestem. Je tudi nekaj takih ljudi, ki so že po svojem rojstvu in nagnjenju udani črnemu gledanju v bodočnost in podvrženi vplivom kvarljive okolice. Na drugi strani so naši živci,ki so jih do skrajnih meja pretresli preživijeni dogodki, znatno ošibeli. Krvoločnosti, ki jih uganja sovražnik v domovini pa neusmiljeno sproti bičajo našo vero ln majejo naše zaupanje.
Veliki dogodki pa zahtevajo velikih ljudi.
Posebno današnji čas ne prenaša omahljivcev, pač pa zahteva ob vsakem času in na vsakem mestu celega moža. Sedanja vojna bo podarila zmagoslavno vejico tistemu narodu,ki bo do zadnje minute ohranil borbeni duh, voljo do življenja in vero v pravico.Zmago ei bo pridobil 'tisti narod, ki bo Ohranil svoje živce tudi v najtežjih časih.Vse to kar veljš za narode kot celote, velja v dvojni meri za posameznika.
Francoski narod je v prvi svetovni vojni doživljal strašno vojno trpljenje. Že po svoji naravi temperamenten in občutljiv je lastne poraze na frontah sprejemal v mnogih slučajih z veliko porcijo malodušja.
Ljudje, ki jim je narava sama odrekla pogum, so hoteli svojo strahopetnost opravičiti tako, da so še druge navajali nanjo. Tako se je med svetovno vojno prvič poja- ______
vil v francoskem jeziku izraz "defetist", s katerim so pravi francoski rodoljubi označevali ljudi, ki so drugim jemali pogum in jim v pretiranih oblikah slikali dogodke v barvah,ki so odgovarjale njihovi lastni strahopetnosti. Izraz "defetist" se je razširil tudi med drugimi narodi, popolno domovinsko pravico pa je obdržal v Franciji in žel tamkaj meseca junija 1940 svoje popolno zmagoslavje.Defetizem je Francijo ponižal za stoletja.
Defetizem je bil najtesnejši zaveznik Hitlerja ih ta razbojnik-ga je gojil z največjo skrbnostjo,da ga vtihotapi po vsej Evropi. In v resnici povsod so se naši ljudje, bolestni pacifisti, lahkoverni idealisti, poklicni nezadovoljneži, doktrinarski ideologi, pa tudi brezvestni špekulanti, ki so zločinske germansko robo sprejeli in poskrbeli,da ee je vrinila med vse sloje in zlasti med vojake na fronti.Nemški ponarejevalci so s pomočjo lažnjivih radijski! Poročil, ki so jih pošiljali tako,da so vzbujali med Poslušalci vero, da prihajajo potvorjena poročila od lastnih oblasti, begali ljudstvo in mu jemali vero \ lastno moč. Nemška nesramnost pa je šla še tako daleč,da so se pozneje ko so dosegli svoj satanski na-°rt, Se norčevali iz vseh onih,- ki so jim tako slepo
nasedli.
Zgodovinarji, ki bodo pisali zgodovino sodobnih d°godkov bodo brez dvoma ugotovili, da je stal defe-
tizem v isti vrsti borbenega orožja kakor so stali nemški tanki in Stuka.
Naši sovražniki pa se tega orožja, ki jim je v preteklosti napravilo tako velike usluge niso odrekli tudi danes. Sedaj ko je prusjaško orožje zakopano pod ruskim snegom in ko je najboljši cvet nemške mladine izkrvavel po svetovnih bojiščih, je Germanom in tudi Lahom orožje malodušja še dragocenejše.Kdor posluša rimski ali pa berlinski radijo, ki stalno poročata o dogodkih v Egiptu bi se moral smejati tem strahotnim lažem, če bi se mu ne vrivale misli,da je po vsem svetu vendarle toliko ljudi, ki ne vedo kako je pri nas in ki vso to laž poslušajo in nekaj vendarle verujejo.
Nesmiselno pa bi bilo, da bi si narodi, ki preživljajo najtežje Čase v zgodovini človeštva, ustvarjali in se bali pogledati resnici v obraz. Nasprotno, mi vsi, ki bomo morali doprina-šati še velike žrtve za našo svobodo,moramo biti točno poučeni o dogodkih in naši pogledi v bodočnost morajo biti usmerjeni v znatno večji meri po pameti kakor pa po srcu. Največji angleški državnik Churchill se ni prav nič ustrašil povedati angleškemu narodu in tudi ostalim zaveznikom, da je trenotno zavezniška st vem v Tihem oceanu v resnih škripcih. Jasno in odločno je tudi obrazložil svoja trezna in premišljena gledanja v bližnjo in daljno bodočnost, o kateri pravi, da nas bo še večkrat spravila v skušnjavo malodušnosti . Ali pri vsem tem se ni omajala trdna vera v končno zmago. Ta zmaga ne sloni na utvarah in peščenih zgradbah
„-----------------------— lahkovernosti, pač pa je
trdno utemeljena z dejstvi. Ta dejstva sestavljajo navadni matematični računi. Oglejmo si jih!
Demokratske države je Hitler strahovito presenetil z novo vojno,o kateri se tem državam še sanjalo ni. Anglija je sicer nekoliko zaslužila pretečo nevarnost, Amerika pa je živela v popolni brezskrbnosti. Ob pruskem napadu na Poljsko je ameriško letalstvo imelo manj borbenih letal kakor pa nevtralna Švica.Celotna armada 125 milijonskega naroda je štela komaj nekaj nad 100.000 mož. Edino mornarici so Amerikanci posvečali več važnosti. Šele po polomu Francije se je Amerika nekoliko zdramila. Ameriška vojna industrija se je pričela gibati, germanski napad na Rusijo pa jo je šele pošteno vsekal pod rebra« Predsednik Roosvelt, ki je mogel le po stopinjah prepričevati demokratične Američane o vojni nevarnosti tudi na zahodnem delu zemeljske oble, je polagoma jemal oblast v svoje roke.Zaupanje vsega naroda mu je dovolilo, da je lahko z močnimi sredstvi in premišljenimi ukrepi mobiliziral vse neizmerne gospodarske sile Amerike.Japonski napad na ameriška posestva v Indijskem oceanu je prepričal tudi še ostale Američane, ki so z godrnjanjem sledili Roosvelto-vim ukrepom, da so Huni potrkali tudi že na ameriška vrata.
Vojna mašinerija Ameriških Združenih držav je (Nadaljevanje na drugi strani!)
bila šele sedaj pognana s polno paro v obrat-Kaj nam bo ta prinesla? Do konca leta 1942. 60.000 letal, 30.000 tankov, na milijone motornih vozil, 100.000 topov in neizmerne količine municije in ostalega vojnega materijala. V istem času pa bo postavila na noge 5 milijonov mladih, svežih in odločnih ameriških vojakov. Ta ogromna zmogljivost Amerike, ki jo sami Nemci imenujejo "deželo neomejenih možnosti", daje slehernemu pripadniku zasužnjenih evropskih narodov popolno jamstvo in sigurnost, da bo zmaga padla na stran demokracije. To ne samo zato, ker je na tej strani pravica, pač pa v prvi vrsti zato, ker so na tej strani vša neizčrpana sredstva, ki so odločilna za zmago v moderni vojni.
Na tej strani pa ni samo Amerika s svojo orjaško silo, pač pa je tudi še en činitelj,prav nič šibkejši od ameriškega. Mogočna slovanska Rusija, ki že tri mesece neusmiljeno tolče pruske armade in ki je v sedanji vojni prva zdrobila laž o germanski nepre-magljivosti, je prizadejala že do sedaj germanskim hordam milijonske izgube in temeljito spodrezala nemško udarno silo.
/rortiolrzi oder izdajalcev la/itigga rodu
(Nadaljevanje na šesti strani!)
Na drugem mestu smo dejali, da je prva svetovna vojna obogatela besedni zaklad svetovnih jezikov z novim izrazom "defetist". Tudi sedanja vojna je ustvarila nekaj podobnega. "Kvisling".množina "kvislin-gi",to je sramotni pečat za človeka,ki je izdal svojo domovino. Ves zavezniški svet govori danes o teh pokvarjencih, ki ne bodo ušli pravični sodbi in obsodbi ob osvobodilni uri.
Posebna medzavezniška konferenca, ki je zasedala na Angleškem je izdelala potrebne sankcije za to vrsto izmečkov človeške družbe. Državniki, ki so narekovali mir v prvi svetovni vojni,so strahovito pogrešili, da niso postavili glavnih krivcev pred mednarodno sodišče, pač pa so molče dopustili, da so se Viljem II. in njegovi pajdaši izmuznili pravici. Bilo bi ne samo krivično, pač pa zločin, če bi Hitler po končani sedanji vojni obsedel v nekakšnem gradiču Doornu in v miru in pokoju snoval nove načrte za napad na kulturo človekovo. Vsi ti razbojniki in mno-ženstveni morilci bodo dobili zasluženo kazen in z njimi tudi vsi izdajalci lastnega rodu, kvislingi,
Kdo je pravzaprav kvisling? Romani, ki so pred 2000 leti zavojevali Evropo in sosedne pokrajine so imeli za upravitelje v novo podjarmljenih pokrajinah takozvane "prokonzule".Perzijci so postavljali v novih deželah "satrape", To so bili visoki uradniki,ki jih je domovina postavljala, aa ji služijo v tujini. Kvislingi pa so - kakor vse ostale najbolj zločinske
Mogoče bomo že v naslednjih tednih doživeli nov nemški udar. Verjetno je tudi,da bo ta udar imel začetne uspehe. Kam bo usmerjen, tega nihče ne ve. Mogoče ponovno proti Rusiji, zlasti proti Kavkazu. Mogoče proti Turčiji, mogoče celo proti angleškemu o-točju. Germanska borbena sila še ni izčrpana, o tem si moramo biti na jasnem,vendar elita nemških oklepnih divizij in nemškega letalstva je v grobovih. Spomladansko ofenzivo bo Hitler nastopil z rezervami drugega reda. Rezerve pa bodo tudi v vodstvu samem, ki je verjetno svoje najboljše kvalitete izgubilo. Naša gledanja v bodočnost niso brezupna, nasprotno lahko verujemo, da je osovinska zmogljivost že pred časom dosegla svoj višek in da počasi,zato pa sigurno polzi navzdol. Eno je sigurno, če Hitler doživi spomladi na kateremkoli delu fronte poraz. potem ne bo več daleč čas, ko bo barbarski nemški narod doživel svojo največjo in tudi zadnjo tragedijo.
Nobenega vzroka ni, da bi klonili in se udajali malodušju. Verjetno je, da bomo doživeli še marsikatero razočaranje, ali končna zmaga je naša. Svoboda ni poceni.
iznajdbe nacistično-fašistovske dobe - osovinski i-zum. Ime so ti izdajalci dobili po Norvežanu Vidkunu Quislingu,ki je prvi skrivil svojo izdajalsko hrbtenico pred sovražnikom in mu ponudil svoje zločinske usluge. Vidkun Ouisling je našel posnemalce skoro v vseh državah in pri vseh narodih, ki so jih Nemci podjarmili po zasedbi Norveške.
Kvislingov imamo v zasedeni Evropi dve glavni vrsti.V prvo vrsto spadajo tisti,ki so se vrgli Hitlerju pod noge, zato,da bi končno enkrat v življenju prišli do bogastva in slave. V največ slučajih so to kriminalni tipi,ubijalci,morilci,ponarejevalci;ljudje, ki so prišli na vodilna mesta naravnost iz zaporov. Tak tip je n.pr. hrvaški veleizdajalec Ante Pavelič. Tak je tudi iraški kvisling Rašid Ali Kilani. Druga vrsta kvislingov zasleduje politične cilje. Pierre Laval ali pa general Antonescu sta davno pred prihodom Hitlerja uživala v svoji domovini čast in slavo.Tudi general Nedič spada vsekakor med to vrsto. Kaj je te ljudi napotilo, da izdajajo svojo domovino? To so bolestni tipi, ki so se že od nekdaj nagibali k oboževanju vsega, kar je prihajalo iz nemškega rajha. To so ljudje, šibkega značaja, ki so jim dogodki zabrisali trezen pogled v prihodnjost. Največkrat so to izraziti "defetisti", bojazljivci, ki bolestno iščejo opravičila za svojo prirojeno strahopetnost s stalnim krivljenjem hrbtenice. Zato je mogel Hitler najti kvislinge tudi v takih državah in med takimi narodi, ki so imeli najmanj opravka z nacizmom in njegovimi zločinskimi posli.Poleg teh dveh glavnih vrst kvislingov obstojajo še razne varijante od navadnih hudodelcev pa vse tja do doktrinarskih prostodušnežev.
loki/O QQ/U _
Mussolinijevo osebno glasilo, "Giornale d’Ita-lia" je priobčilo dopis svojega vojnega dopisnika iz jugoslovanskega bojišča,v katerem je zlasti zanimivo zasliševanje jugoslovanskega kapetana,ki je bil ujet nekje v jugozahodnem delu Bosne. Zasliševanje je vodil nemški podpolkovnik.Prisotni pa so bili še nekateri nižji častniki in laški časnikar, ki popisuje ves razgovor takole«
"...Zasliševanje je začelo. Ujeti jugoslovanski častniki pristopajo drug za drugim. Prvi prihaja visok, lepo razvit kapetan. Je razorožen, s šlemom na glavi, najbrže nima čepice pri roki.
"Kako se imenujete in od kje ste?"vprašuje podpolkovnik. - "Miloš Stojanovič iz Tuzle" odgovarja ujetnik v kar dobri nemščini. - "Kateri edinici ste pripadali in kakšni vrsti orožja?" - "Pripadam jugoslovanski vojski" odgovarja častnik in lokavo gleda prisotne.
Podpolkovnik se obrne k meni in z nasmeškom pripomni: "Glejte,taki so vsi.Niti besede ne morete izvabiti iz njih. Kakor, da bi usoda Jugoslavije bila odvisna od njihovega zadržanja." Nato se ponovno obrača ujetemu častniku: "Povejte mi, zakaj ste se borili proti Nemčiji in Italiji, saj ste že naprej vedeli, da je vsaka borba zaman?"
"To vam lahko povem. Kaj bi se mogel katerikoli narod, ki ceni svojo čast drugače obnašati? Nemčija in Italija sta spretno izrabili brezglavnost naše prejšnje politike in izdajo naših sosedov in uspelo
jima je nas zaokrožiti. Računali sta pri tem, da se jima bomo vrgli na kolena brez borbe, na milost in na nemilost. Ali v svojih računih sta se zmotili. 7 vsej svoji zgodovini naš narod ni nikdar storil nekaj podobnega. Boril se je tudi takrat, ko so bili izgledi za zmago brezupni, ali ob koncu mu je Bog vedno pomagal.Tako bo tudi sedaj.Pravica zmeraj zmaguje." -"Kaj pa ste dosegli s svojim zadržanjem,zemlja je uničena, narod trpi, država je razdejana! -"Ohranili smo svojo narodno čast, ki je bila od Kosovske bitke dalje neomadeževana.(Kosovska bitka je bila 1.1389 med Srbi in Turki in je končala z zlomom srbske neodvisnosti — tolmači laški časnikar svojim čitateljem). Naša država je razdeljena in narod trpi ali h sreči je to samo prehodno. Jugoslovanski poraz pomeni za zaveznike izgubljeno bitko.Ali končna zmaga bo vsekakor na naši strani,vi pa boste krivi vseh katastrofalnih posledic svoje današnje politike."
"Kaj vam daje tako trdno vero v zmago vaših z ar-veznikov in v vstajenje Jugoslavije?" - "Vera vseh Jugoslovanov, v nepremagljivost Anglije in Amerike" je odgovoril kapetan z znano frazo, ki smo jo pozneje slišali od vsakega ujetnika" - "Oči vseh -Jugoslovanov so uprte v bratsko Rusijo, ki nas v zgodovini ni nikdar zapustila.Anglija,Amerika in Rusija nudijo popolno garancijo za zmago pravice in za naše vstajenje." -"Kaj bi se pa po vašem mnenju zgodilo v tem slučaju s silami osi?" je vprašal podpolkovnik" — "Oh, postavili jih bomo ob zid,kakor to one delajo z drugimi!" Ta odgovor je razburil celo hladnokrvnega podpolkovnika,ki je jezno zakričal:"Dovolj!Odidite!"
Kapetan se je nato nesramno nasmehnil —tako piše laški novinar - zamahnil z reko, se obrnil in odšel brez pozdrava.

/krivao/ti graen/ke voirae moraance
Združene Ameriške Države razpolagajo danes z najmočnejšo vojno mornarico v svoji zgodovini. Pomorska obramba Amerike je v preteklosti slonela na Panamski o-žini, ki je služila morskim edini cam za čim hitrejšo koncentracijo pomorskih sil, bodisi v Atlantskem, bodisi v Tihem oceanu, kakor bi to pač narekovale po-morsko-strategične prilike.Danes je ameriška mornarica tako močna, da lahko vsaka skupina zase v polni meri izvrši dane naloge.
Kakor pri vsaki vojni mornarici tvorijo bojne ladje tudi v ameriški vojni mornarici hrbtenico njene pomorske obrambe. So to eklopnjače 30 do 40.000 ton jekla in strojev,zgrajene z natančnostjo precizne ure,ki se brez posebne škode zoperstavijo zračnim in pomorskim torpedom ali pa bombam teškim do 100 kg 'in izstrelkom 16 palčnih topov.
V	splošnem so ameriške vojne ladje nekoliko počasnejše kakor pa podobne ladje drugih mornaric. Zato pa so solidnejše in bolj vzdržljive.Z drugimi besedami povedano,ameriške bojne ladje lahko mnogo več udarcev sprejmejo in tudi več vrnejo. Seveda pa ni vojne mornarice na svetu, ki bi združevala istočasno vse prednosti. Če hočemo doseči večjo hitrost,je potrebno žrtvovati bodisi nekaj topov ali pa jakost cklopa.Če hočemo ohraniti sigurnejšo zaščito,je treba žrtvovati nekaj na hitrosti ali pa na številu o-zirorna jakosti topništva, če hočemo namestiti večje število topov,moramo zopet žrtvovati del hitrosti a-li nekaj debeline oklopa.
OBOROŽITEV IH OKLOP
Ameriška mornarica je žrtvovala hitrost v korist topništva in oklopa.Nova nemška bojna ladja"von Tirpitz", (kakor je bila tudi "Bismarck") je tako močno oklepljena kakor najnovejše ameriške vojne ladje, ali ta ladja razpolaga samo z osmimi 15 palčnimi topovi,medtem ko sta ameriški bojni ladji "North Ca-rolina" in "Washington" oboroženi z devetimi 16 palčnimi topovi. To ee pravi v istem času ko ameriška bojna ladja izstreli 10.000 kg izstrelkov jih "von Tirpitz" izstreli samo 8.000 kg.
Po tej ugotovitvi nastane vprašanje ali so angleški graditelji bojnih ladij pravilno predvidevali, ko so žrtvovali hitrost v korist močnejšemu in Številnejšemu topništvu? Velike pomorske bitke v sedanji vojni so njihova predvidenja potrdile.
V	Sredozemskem morju je italijanska križarka "Bartolomeo Colieoni", verjetno najhitrejša edinica te vrste na vsem svetu, srečala avstralsko križarko "Sidney",ki je mogla pluti z znatno manjšo Mirnostjo, zato pa je bila močnejše oklepljena in boljše oborožena. Avstralska bojna ladja je s svojim topništvom že po prvih strelih zmanjšala hitrost "Colleoni-ja" in ji že po nekaj minutah poklonila zadnji milostni strel.
V	bližini Montevideo se je ponos nemške mornarice, žepna križarka "Graf von Spee",zaplela v bitko s tremi britanskimi križarkami znatno manjše tonaže. Britanske križarke so uspele zadeti nemško žepno križarko v občutne dele in znižati njeno hitrost. Nemška križarka je morala bežati v luko Montevideo in je bila pozneje potopljena od lastne posadke.
lansko spomlad je nemška bojna ladja "Bismarck" zadala največji bojni ladji na svetu "Hood-u" smrtni udarec zato,ker ladja ni bila dovolj oklopljena.Dobro pomerjen strel z "Bismarcka" je pogodil skladišče streliva na "Hood-u", ki se je hitro potopil. Sam "Bismarck" je bil zadet s številnimi bombami in torpedi in je pri tem pokazal zelo veliko odporno silo. Ameriški inženjerji so torej dobro pogodili, ko so žrtvovali hitrost v korist močnejšega oklepa in v korist močnejšega in številnejšega topništva.
PROTILETALSKA OBRAMBA BOJNIH LADIJ
Sedanja vojna je pokazala, da igra letalstvo v boju z edinicami vojne mornarice skoro odločilno vlo-6o. Zato so morali graditelji bojnih ladij misliti tudi na to,kako bodo zavarovali krov ladje proti letalskim bombam. Angleška bojna ladja "Rodney" je bila zadeta v polhp z bombo največjega kalibra in je
bila pri tem razmeroma lahko poškodovana. Ameriški graditelji so zavarovanju krova posvetili zelo veliko pažnjo. Druga vodilna misel ameriških graditeljev je bila, da čim številnejše in uspešnejše oborožijo ladje s protiletalskim topništvom tako da bi bila sovražna letala primorana napadati edinice samo z velikih višin. Zaradi tega imajo ameriške križarke *5 palčne protiletalske topove,medtem ko so iste edinice drugih mornaric oborožene s protiletalskimi topovi 3 do 4 palcev. Poleg tega služijo pet-palčni ameriški protiletalski topovi tudi za obrambo proti šibkejšim sovražnim edinicam. Vsaka bojna ladja ima 20 taltih topov.
IZKUŠNJE IZ BITKE ZA NORVEŠKO
Ameriški pomorski graditelji so se tudi marsikaj naučili iz izkušenj bitke za Norveško. Predvsem so te izkušnje pokazale,da je treba poskrbeti za do-voljno zaščito posadk, ki so zaposlene pri protiletalskemu orožju. Če sovražnim letalcem uspe izločiti protiletalsko posadko je seveda tudi orožje brez pomena. Američani ee morajo v marsičem zahvaliti Angležem in njihovemu sodelovanju pri konstrukciji zaščite protiletalskih posadk. Ameriški pomorski strokovnjaki so se tudi izogibali gradnje novih edini c poredno niso vzeli v račun vse izkušnje in prednosti današnje pomorske vojne tehnike.
Zelo važno je ameriško pomorsko letalstvo. Vpo-števati je treba, da so bili Američani prvi, ki so svojo floto opremili e pomorskimi letalskimi edinicami. Prvo pomorsko letalo,ki je preletelo Atlantski ocean je bil ameriški hidravijon NO 4, ki je 1.1919. prvič v zgodovini človeštva napravil zračni izlet z Amerike v Evropo. Američani so bili tudi prvi graditelji učinkovitih nosačev letal, prvi iznajditelji zračnih torped, najboljših letal ža poizvedovanja in najboljših bombnikov.Ameriška zračna flota je 10 let pred izbruhom druge svetovne vojne že uporabljala atrmoglavce, ki so jih Nemci z velikim uspehom preuredili za svoja "Stuka"-letala. Danes Američani pač lahko trdijo, da ao Nemce prekosili, posebno glede solidnosti kakor tudi ostalih lastnosti letal atrmoglavcev.
Zadnji nosač letal "Kornet" 20.000 ton noelji-vosti je dvignil ameriško mornarico na ? nosačev letal te vrste, ki lahko skupno nosijo 500 letal. Anglija ima 8 takih ladij, Japonska pa 9. Ameriško, pomorsko letalstvo ima danes 5000 pomorskih letal.
Glavna naloga -pomorskega letalstva je sodelovanje letal v zraku z ladjami na morju. Tudi v tem pogledu so Američani znatno naprej od drugih narodov. Morje ima posebne značilnosti.Letalec kopnega letalstva ne more biti prvovrsten pilot za pomorsko letenje. Kontinentalec prav lahko zamenja bojno ladjo s križarko. Take pomote bi bile lahko usodne, zato pomorski letalci uživajo v Ameriki posebno vežbanje. V splošnem je ameriška mornarica tako ustrojena, da na njo lahko ves svoboden svet gleda z največjim zaupanjem.
POMORSKA SILA, KI STALNO NARAŠČA
Takšen je sedanji položaj ameriške mornarice. V prvih dneh japonskega napada je ameriška mornarica v resnici utrpela nekaj škode, ki pa ni občutna. Že v naslednjih mesecih se bo udarna sila ameriške mornarice močno povečala, ko pa bo ostvarjen predvideni gradbeni načrt, bo ameriška vojna mornarica dvakrat (Nadaljevanje na četrti strani!)
(Nadaljevanje s tretje strani!)
večja od vseh ostalih vojskujočih se mornaric na svetu.V tem načrtu zavzemajo posebno važno mesto nove edinice,‘ki so pomorska skrivnost Z.A.D. Na čelu teh edinic so "pomorski komarji". To so mali borbeni čolni, dolžine 15 do 28 metrov, ki drčijo po morski gladini a hitrostjo 70 vozlov na uro. Njihova nabavna cena je 40 krat manjša od cene enega rušilca in vendar ta mali "komar" v gotovem smislu in'pod gotovimi okoliščinami opravi isto delo, kakor rušilec. Vsak "pomorski komar" nosi po 5 do 4 torpeda in določeno število globinskih bomb. Poleg tega prevaža tudi morske mine manjšega kalibra, ki jih odlaga v sovražnih lukah.
ARMADA "POMORSKIH KOMARJEV"
Ameriški tehniki so zgradili posebno tipo "pomorskih komarjev", ki v vsakem oziru nadkriljuje podobne edinice,ki so sedaj v uporabi. Ameriške ladjedelnice bodo že v kratkem dogotovile 10.000 takih komarjev. Vsak čoln ima posadko 8 do 10 mož. Poleg strojnic je čoln oborožen tudi s posebnim protiletalskim topom.Čoln je izredno gibčen in lahko križari po morski gladini v vseh smereh. Spremlja konvoje
in se pridno udeležuje pogonov na sovražne podmornice in letala. Zaradi svojega zelo majhnega obsega je komarja teško zadeti in uničiti. Posebna priprava mu dovoljuje, da se zavije v močan val in izgine.
Da bi se mogla ta minijaturna flotila oskrbovati tudi na širokem morju, gradijo ameriške ladjedelnice posebne gibljive otoke,ki so močno oboroženi in oklepljeni. V gradnji je sedaj 30 takih gibljivih o-tokov.
DRUGA SKRIVNOSTNA OROŽJA
Med ostalimi skrivnostnimi orožji ameriške mornarice zavzema posebno mesto mala podmornica in mini jaturni nosač letal z 12 letali.Ta mali nosač avi-jonov je neka vrsta vlažilnega splava in bo služil predvsem za obrambo konvojev. S sodelovanjem teh nosačev in "pomorskih komarjev" bodo postali rušilci za spremstvo konvojev skoro nepotrebni in jih bodo lahko uporabljali za druge namene.
Končno je treba omeniti še tank - dvoživko, to je tank, ki se lahko giblje tako po suhem kakor tudi po vodi. Velike usluge bo napravil mornarici zlasti pri izkrcavanjih. Ameriški pomorski veščaki trenotno preizkušajo posebno signalno napravo, ki javlja prisotnost sovražnih podmornic na velike daljave.

Poveljnik letalske eskadrilije pripoveduje:
Z našega oporišča smo vzleteli v lepi,jasni noči. Srebrni žarki polne lune so nas božali, pod nami pa se je razprostirala tajinstvena morska gladina.Za nami je na nebu trepetalo ozvezdje velikega voza.Motorji so enakomerno prepevali svojo visoko pesem.Vrtinci propelerja, ki so ga obsevali s .polno silo lunini žarki, so izgledali kakor velika gramofonska plošča.
Iz vsemirja je prihajal neprirodni mir. Od naše posadke ni nihče spregovoril. Naš poveljnik je Avstralec. Je strokovnjak v aerodinamiki.Preko 50 zračnih podvigov ima že za seboj. Letel je nad Nemčijo, nad severno Afriko, nad Grčijo in nad Italijo. Tudi oba ostala člana posadke sta Avstralca.
Pilot je spustil svetlobno raketo,opazovalec pa je dejal! "Tri stopinje desno" "Oke, hvala" je odgovoril pilot.
V	daljavi je ležala tripolitanska luka. Kar nekam iznenadeni smo,da smo prišli tako hitro. V slušalki notranjega telefona se je zaslišal glas kapitana: "Poglejte na kvadrant?" Pilot je odgovoril: "Tripoli leži štiri milje pred nami. Vidim luko. Poglejte!" Skoro istočasno so tudi ostali člani posadke dejali: "Da to je Tripoli." Na nekaj tisoč metrov pod nami je ležalo mesto in njegova bela poslopja so razločno odsevala mrzlo svetlobo polne lune.
Naš bombnik je zarisal velik krog proti puščavi. Spuščalec bomb je bežno vrgel zadnji pogled na zemljevid in se pripravil. "Smer glavne ceste!" je dejal kapitan. Letalo se je nagnilo in se spuščalo z bliskovito naglico proti tlom. Že v naslednjem tre-notku smo zaslišali peklenski tresk, po vsem ozračju okrog nas pa so švigali bliski najrazličnejših barv. Mesto je izgledalo kakor slepec, ki brezupno mahedra s svojima rokama po zraku, tako so tudi žarometi sikali z ogromno nervozo po v^emirju.Okrog nas so švigale granate. Rdeči,zeleni in beli ognji so razsvetljevali naše letalo v nepopisni lepoti in le malokdo si je bil v tem trenotku svest,da nosi ta lepota sigurno smrt. "Evo, cilj je točno pod nami" je v tem trenotku dejal kapitan. "Ali ga vidite!"
Komaj je kapitan izustil zadnje besede se je razsvetlila notranjost obširnega poslopja, ki je bilo naš glavni cilj napada, s svetlobo,ki nas je slepila. Istočasno pa se je razsvetlila tudi vsa notranjost našega letala.V polno nas je ujel snop sovražnega žarometa. Celotno naše letalo je zažarelo kot ogromna obločnica. Detonacije so se podvojile tako v jakosti kakor tudi množini.Ogenj sovražnega protiletalskega topništva se nam je pogubno bližal. Topničarji so se z vso marljivostjo trudili, da nas vržejo na tla, predno bi mogli izginiti v noč. "Streljajo nas in to z veliko točnostjo. Spremenite smer, sir!" - "Oke" je odgovoril kapitan. ("Oke" pomeni v vojaškem žargonu, da je poveljnik poročilo sprejel, razumel in odobril.)
V	tem trenotku se je letalo v ostrem kotu obrnilo. Snop žarometa mu ni mogel slediti. Samo še za
trenotek ee je letalo zablesketalo in že je zginilo v noč. Z veliko hitrostjo smo brzeli v višino."Streli padajo deleč za neimi, kapitan!" je dejal opazovalec.
Vrnili smo se nad cilj .Streli topov so utihnili, žarometi pa nas še vedno pridno iščejo. "Smo nad ciljem! Nekoliko na levo! Se bolj! Naravnost! V redu! Spustite bombe!" Prsti so se zagrizli na ročaj,s katerim se spuščajo bombe in ogromen paket se je vsul proti tlom. Veliko letalo Je zatrepetalo in 600 metrov pod nami se je zemlja strahovito stresla. "Poln zadetek!" je zakričal kapitan.Prvič odkar je naš poveljnik smo zapazili, da se mu je tresel glas. "Da, vidim eksplozije" je dejal strojničar na zadnjem delu letala.Kakor ujeda je bombnik zakrožil nad ciljem in drzno prečkal svetlobo izstrelkov, ki so ropotali okrog nas. Črni oblaki dima in prahu so se dvigali v nebo v ogromnih vrtincih in označevali mesto,kjer je še pred nekaj minutami stalo skladišče municije in motornih vozil. Motorji so zažvižgali in letalo je ponovno z vso brzino siknilo v višino, da se drugič pripravi k napadu na cilj, ki je bil sedaj ves v ognju in dimu. "Sprednji in zadnji strojničar, pazita na sovražne lovce", je zaklical kapitan. "Oke, sir" sta skoro istočasno odgovorila oba strelca.
Še enkrat se je jekleni ptič spustil k tlom z vso hitrostjo. Še enkrat so se razletele bombe,ki so pognale poslopja v zrak. Naša naloga je končana. Topovski pozdravi protiletalske artiljerije so še dolgo potem odmevali v vsemirje,medtem ko je naše letalo s polno hitrostjo hitelo proti vzhodu.
Polna luna je razsvetljevala Tripoli,ki nam počasi izginja izpred oči. Steber debelega črnega dima se dviga na sto in sto metrov visoko v nebo. V zračnih višinah usmerja puščavski veter dim proti morju. Naši motorji brenčijo in zdi se kakor da nam odgovarjajo "Oke, oke" .
SREDOZEMSKO MORJE
POMORSKO OPORIŠČE
POSLANIK DR.KUHAR HA LONDONSKEM RADIJU V nedeljo je govoril na londonskem radiju naš poslanik pri Poljski vladi dr.Kuhar, ki je povedal, da so imeli v Ameriki pred kratkim veliko zborovanje, na katerem je govoril tudi g. dr.Boris Furlan. Sklenili so, da bodo delali z vsemi silami na popolni združitvi vseh Slovencev v okviru Velike Jugoslavije. Pri predsedniku Ameriških Združenih držav, Roosvelt-u so slovenski odposlanci dobili zagotovilo za pomoč. Ameriški Slovenci so vsi brez izjeme združeni v eni misli in ta je dokončna zavezniška zmaga, v kateri bo sleherni Slovenec našel v Jugoslaviji svoj dom. Nadalje je dr.Kuhar povedal,da so Ang->recej teškem položaju,ali neugodna poročila sprejemajo njihovi voditelji z vso hladnokrvnost jo.Prav nič ne prikrivajo svojemu narodu resnosti sedanjega položaja in tudi groženj,s katerimi poskuša Hitler omajati vero angleškega naroda v končno zmago. Posebno so te grožnje uperjene v pripravljajočo se Hitlerjevo spomladansko ofenzivo. Angleški narod se ne pusti begati od nikogar in je pripravljen na vse. Kdor se zadnji smeje se najboljše smeje.
IZ SLOVENIJE POD NEMŠKIM ŠKORNJEM V mariborski škofiji in v delu ljubljanske škofije, ki so ga Nemci podjarmili ni ostala odprta niti ena sama cerkev. Od 584 duhovnikov mariborske škofije Jih je samo 7 v svobodi.v delu ljubljanske škofije pod pruskim škornjem je od 318 duhovnikov samo 9 še prostih. V obeh škofijah so bila vsa cerkvena posestva zaplenjena. Krščenje in cerkvene poroke so prepovedane.Med cerkvenimi posesti je 369 kulturnih društev. V mariborski škofiji so konfiscirali tudi mariborski teološki seminar s tremi srednjimi šolami. Nadalje je bilo zaprtih 14 verskih šol in 7 bolnišnic, ki so jih vodile usmiljenke.V delu ljubljanske škofije so nemški barbari uničili knezoškofijsko gimnazijo, najstarejšo srednjo šolo Slovenije.Ista usoda je doletela No-tre Dame v Brežicah in 6 zavetišč usmiljenk. 43 duhovnikov mariborske škofije je zbežalo na Hrvaško,35 je zbežalo v Srbijo, ostanek izvzemši 7 svobodnih je deloma v zaporih deloma v koncentracijskih taboriščih.Usoda 74 duhovnikov na zasedenem delu ljubljanske škofije,je neznana. Smatrajo,da se je del teh duhovnikov umaknil v Slovenijo, ki je pod italijansko zasedbo Ogromno število duhovnikov je v koncentracijskih taboriščih v Št.Vidu nad Ljubljano, Mengšu in Komendi. Mariborska škofijska palača je danes glavni stan gestapa.
PRIMORSKA SLOVENKA GDČ. NAPA BITEŽNIK JB PELA NA RADIJU Pred nekaj dnevi je na tukajšnjem radiju odpela ciklus pesmi talentirana naša umetnica Nada Bitežnik. Gdč. Nada je hčerka slovenskega narodnjaka pok. Jakoba Bitežnika, ki so ga 1.1923. po groznem trpinčenju ubili fašisti. Tudi mati je kmalu sledila očetu, tako, da je mala Nada pstala sirota. V oskrbo jo je vzela njena teta, ga. Zulas, soproga znanega režiserja tuk, opere. Opolnomočeni minister kraljevine Jugoslavije, g. Miloje Smiljanič se je osebno zavzel za mlado talentirano pevko, ki ji je bilo z njegovo pomočjo omogočeno šolanje. Mlada pevka ima prijeten sopran in bo z marljivim šolanjem gotovo dosegla kvalitativno višino. Znana profesorica glasbe gdč.A-neta Pekbirs in zelo znani slovanski umetnik g.Josip Hitel sta bila presenečena, da je njihov del programa bil poverjen mladi slovenski umetnici. Želimo na-5i rojakinji kar največ uspeha v njenih stremljenjih s prepričanjem,da bo vedno in ob vsakem času ohranila svoje jugoslovansko poreklo in delala čast svojemu narodu.
LJUBLJANSKE NOVICE Bivši ban dr. Marko Natlačen in bivši minister Ivan Pucelj sta se odpovedala svojih funkcij v posvetovalnem odboru Ljubljanske pokrajine. Ostavko sta utemeljila z razlogi, da so razmere v Ljubljanski pokrajini čedalje težje in da oblasti v zasedenem ozemlju nezakonito zapirajo na stotine Ljudi. Iz teh razlogov ne želita več, da bi nosila
kakršnokoli odgovornost v javnem življenju Slovencev.Ostavka obeh znanih slovenskih politikov je vsaj deloma omilila vsesplošno obsodbo,ki sta jo oba uživala s tem,da sta svoječasno ponudila svojo politično pomoč zahrbtnim laškim razbojnikom, ki so se v najtežjem trenotku naše zgodovine, polastili dela slovenske zemlje. - 29. septembra so neznanci ustrelili na ljubljanskih ulicah notarja Johana, vnetega gestapovca. - V začetku meseca oktobra so neznanci izvršili atentat na generala Rupnika. Vzroki so neznani . Ve se samo to, da je bil general Rupnik po polomu Jugoslavije teden dni v Zagrebu, pozneje v Celju, končno pa se je nastanil v Ljubljani. - 3.oktobra so v Ljubljani odprli Ljubljanski velesejem. 7.oktobra o pol osmih zvečer je pred vhodom v sejmišče eksplodirala bomba,ki je razdejala celotno upravno poslopje velesejma. Na dan otvoritve velesejma so po naročilu italijanskih oblasti na vseh zidovih in v izložbah nalepili slike laškega kralja in cesarja kakor tudi slike Mussolinija. Že naslednjega dne pa so organi mestne policije, hišniki in uslužbenci mestne občine vse te slike odstranili. Zakaj?V zgodnjih jutranjih urah je vsak hišni lastnik prejel odlok mestne občine ljubljanske s podpisom mestnega' direktorja, da je treba takoj slike odstraniti, ker da tako želi okupatorska vojna oblast.Ta odlok mestne občine je bil potvorjen, slike pa.so izginile in se niso več pojavile. Vsi ti dogodki verno dokazujejo, da se naši Slovenci vztrajno in zelo brihtno borijo proti laškim vsiljivcem.
ITALIJANSKI ČASTNIKI DEZERTIRAJO Pri zadnjih operacijah v Libiji so angleške čete dobile v roke povelje poveljnika divizije "Brescia" s tole vsebino : "Predmet: Dezertiranja.Nekaj častnikov divizije"Bre-scia" je bilo prijavljenih vojnemu sodišču, ker so zbežali s položajev ne da bi za to imeli potrebna pooblastila.Beg že sam po sebi dovolj sramoten je sramoto še znatno povečal, ker je prijavo moral storiti sam poveljnik nemškega spedicijakega zbora. Posebno naglašam, da bo vsakdo na licu mesta ustreljen, kdor zapusti postojanko,ki mu je bila izročena v varstvo. Poveljniki oddelkov so odgovorni,da bodo vsi častniki obveščeni o tem povelju. Tudi podčastniki in vojaki morajo biti o vsebini obveščeni in posebno je potrebno raztolmačiti jim,da je ubeg največji vojaški zločin in da bo vsak ubežnik takoj ustreljen." -Podpis: Bartole Zambu, poveljnik divizije "Brescia". MITING LAHOV V ALEKSANDRIJI Pred nekaj dnevi so zbo-rovali v Aleksandriji protifašisti in "svobodni Italijani". Obisk je bil kljub veliki reklami zelo majhen. Od približno 130 udeležencev je bilo dejansko komaj kakih 40 Italijanov. Vsi ostali so bili povabljenci oblasti in pripadniki drugih narodov. Glavni govornik, ki je svoj govor čital ni pravzaprav povedal nič novega, pač pa se opravičeval "materi Italiji",da njihovo delo ni nerodoljubno in da imajo najboljše namene. Znan laški temperament ni prišel prav nič do izraza, nasprotno zdelo se je kakor,da je vsa zadeva improvizirana iz zadrege. Glavni govornik je zopet brez sramu priznal, da je bilo samo ob sebi u-mevno da so se Lahi po prvi svetovni vojni polastili tujega ozemlja in delov tujih narodnosti.Iz vsega je izzvenelo, da bi tudi njihova "nova Italija", če bi bilo količkaj mogoče, z vsem navdušenjem postopala na isti način. - Ponovno opozarjamo vse naše rojakinje in rojake, da se tega gibanja, ki ni naše.izogibajo, ker smo mi vsi po zaslugi Lahov prvi protifašisti in odločni bojevniki proti laški dominaciji v naših krajih. Edino pravo vodstvo Jugoslovanov iz Italije je Jugoslovanski Odbor iz Italije, ki zastopa živijenske interese vseh naših ljudi in celotnega našega o-zemlja, ki je danes še na žalost pod tujčevo peto.
V ITALIJI SO PREPOVEDALI VSE SEJME Prebivalci si tolmačijo prepoved vlade s tem,da je fašizem v stalnem strahu in da se boji vsakega zbiranja ljudi, ki bi se lahko sprevrglo v odkrite demostracije. UGANKARJEM V današnji številki smo morali zaradi pomanjkanja prostora izpustiti nekaj ugank. Po možnosti jih bomo priobčevali v naslednjih številkah. Tudi za rešitve ugank v teh številkah velja rok 20.3.t.l.
/ramoloi oder izdajalcev lo/ibgga rodu
(Nadaljevanje 2 droge strani)
§i|||

ANTON MUSSERT
GENERAL NEDIČ
VIDKUN OUISLING
PIERRE LAVAL
dkun Quisling je vse svoje življenje živel na račun svoje domovine, ki jo je tako podlo izdal.Sil je generalštaba! častnik norveške armade,vojni odposlanec v Rusiji,odpravnik poslov poslaništva na Finskem. Ko je bil v Moskvi, je prejel celo angleško odlikovanje. Ko se je vrnil v domovino je leta 1933 ustanovil neko vrsto fašizma, ki pa je kmalu propadel. V sedanji vojni je pripravil udar nemških hdrd na svojo domovino.Za plačilo so ga nemški razbojniki postavili na čelo vlade, ki jo sestavljajo sami izdajalci. Kralj Ha-akon ga je proglasil za veleizdajalca. V zgodovini izrodkov človeške družbe ne bo pozabljen.
.erre Laval. Najbolj za-sovražen človek na Francoskem se piše Pierre lava! . Zmeraj ni nosil bele kravate, kakor so ga slikali časnikarski fotografi. Bil je nekdaj zelo rdeč in kakor mnogo drur-gih, tako se je tudi on sčasoma "pobelil".Kot odvetnik je zaslutil, da se denar služi najlažje pri državnem koritu. Kmalu je postal predsednik francoske vlade.- laval je e— den najspretnejših spletkarjev v zgodovini držav— nikov.Njegova zasluga je, da so splavale po vodi sankcije Društva narodov nasproti napadalcem Abe— sinije. On je najzvestejši podrepnik tretjega raj-ha - Pavel Colette ga Je obstrelil.
Anton Mussert je nizozemski kvisling, ki je bil visok državni uradnik in se danes bori proti državi,ki ga je plačevala. Je zagrizen sovražnik Judov, čeravno je judovskega porekla. Njegova žena.teška milijonarka je 18 let starejša od njega.Tudi kvisling je postal zaradi denarja. Z nemškim denarjem je naravnost vzorno organiziral peto kolono na Ni-zozemskem.Ustanovil je že nekaj let pred vojno nacistično stranko po nemških navodilih. Pri prvih volitvah je dobil 8# glasov, pri zadnjih pa komaj 45&.Anton Mussert je navaden pruski plačanec in njegova domovina bo z njim obračunala po nemških receptih.
Nesrečna naša Jugoslavija ki so jo Nemci,Lahi,Madja ri in Bolgari napadli in razdelili kakor Judje oblačila Kristusova, je rodila dva kvislinga:Paveliča na Hrvaškem in Nediča na Srbskem.Miljutin Nedič je človek,v katerem so Nemci našli svojega zaupnika. Kot vojni minister pod re gentskim svetom je izkoristil svoj položaj,da izda svojo domovino. Zakaj je Nedič, ki je bil česttt človek to napravil,ni mogoče soditi danes.Bno pa je gotovo: Za vse gorje, ki danes vlada v nesrečni Srbiji, nosi polno odgovornost Miljutin Nedič. Pred nekaj tedni je Nj. Vel. Kralj Peter II odvzel Miljutlnu Nediču generalski čin.
___btna in podlaitali-
janska država je vso povojno dobo špekulirala,da pridobi nekega razbojnika, s katerim bi podminirala Jugoslavijo, najmočnejšo državo na evropskem jugu. Za svoje peklensko delo ni mogla najti niti enega poštenega Srba, Hrvata a-li Slovenca. Dr.Maček, na katerega je vrgla zločinski pogled, jo je z vso odločnostjo zavrgel. Zato pa je sprejela kriminalno figuro Paveliča,ki je bil s kopico kaznjencev in poklicnih zločincev že davno v plačani laško - germanski službi. Z laškim denarjem je ta ubijalec organiziral umor bl^opok. kralja Aleksandra. Pomoril je na stotisoče Jugoslovanov. Visel bo!
.-omunski kralj Karo_, ___
je pripeljal nemške vandale v svojo državo,je izgubil med narodom sleherni ugled, zato jo je pravočasno popihal v Ameriko. Hitler ni mogel najti v Romuniji kvislinga po vzorcu Laval—a,Mussert—a, Paveliča ali pa Degrella, potem ko so v Romuniji temeljito počistili z Železno gardo. Našel pa je generala Antonesca duševno in telesno bolehnega, zato pa zelo domišljavega Tudi on je Nemcem izročil vsa bogastva Romunije in je danes zadnji sluga Hitlerja. Prebivalstvo je osrečil s šestimi brezmesnimi dnevi v tednu.Rus-ke stepe - -je pognojil s stotisoči romunske mladi-
Belgijski kvisling je že davno pred sedanjo vojno poskušal v Belgiji uvajati nacistična in fašis-tovska zločinska načela. Med narodom ni imel sreče, ker so vsi belgijski domoljubi s prostodušnim zasmehom opazovali njegov politični program. Ker si je Degrelle med moškim svetom polomil zobe,se je vrgel na ženski svet.Tu je r- uspeval v mnogo večji meri zaradi svojih kavalirskih lastnosti kakor pa saradi idej svojega programa.-V najtežji uri belgijske zgodovine je kvisling Degrelle na široko idprl vrata pruskim razbojnikom, s katerimi je že pred vojno vzdrževal najtesnejše stike. Belgijci bodo tudi z njim pometli.
Iraški pustolovec Rašid
po vsej sili uvrstiti med Hitlerjeve hlapce.V Iraku je organiziral pred prihodom zavezniških čet peto kolono, za kar je prejel od Hitlerja milijonske nagrade. Narod je odklanjal z vso silo prusko "prijateljstvo" in Rašid Ali el Kilani se ni ustrašil največjih zločinov, da bi državo izročil pruskim razbojnikom. Nemški poslanik v Ankari von Pa-pen je že pripravljal kov-čeke, da prevzame v imenu firerja oblast v " svoje roke. Nemške račune pa je prekrižala zavezniška akcija, ki je pognala novega kvislinga preko meje. Po vojni bo tudi ta izdajalec moral dajati račune.
Po želji naših fantov uvajamo z današnjim dnem rubriko za zabavo ob dolgih urah. Rubriko urejujejo fantje sami in tudi "orehi" so njihov "pridelek". Prijatelj naših fantov, ki je zvedel za novo rubriko je bil tako navdušen, da je ponudil iz lastnih sredstev nagrade za najboljšega reševalca. Vsaka uganka dobi oceno po točkah.Kdor prvi doseže/število 100 i-ma pravico do nagrade. Pravilne rešitve morajo biti v uredništvu "BAZOVICE" najkasneje 20.marca, V slučaju večjega števila dobitnikov odloči žreb. Dobitek znaša .200 cigaret in steklenico viskija.Uganke bomo-priobčevali vsak mesec enkrat. Takrat bomo objavili-tudi pravilne rešitve in imena reševalcev,ki so pravilno uganili. Obilo sreče!
KRIŽALJKA (L.S.15 točk)
Vodoravno:l.rastlina, 5»moško ime, 9»samoglasnik, 10. latinski pozdrav, 12»človeška potreba, 14. srbohrv. izraz za sedanjost, IS.srbohrv. naziv kraja,20.človeški organ, 21.slaba lastnost,22.potreba vojske,26.nagovor, 27. plezalka, 28. ptica, 30. bivališče prvih ljudi, 51.ruska reka,33»hiš-
____ na priprava,35.barva,37.
vas pri Ljubljani, 40.stvar,ki smo jo veseli, 42.živalski proizvod, 44.pečenka,45.skupni oče, 47.potreben predmet, 49.stvar za tekočino, 51.za na pot, 52. domača žival, 53.krstno ime.
Navpično: 2. moško ime, 3.žensko ime, 4.vzklik za konja, 6.vzklik, 7.spovedna zadeva, 8.gledališka potrebščina, 11.žensko ime, 13.gibanje, 15.rečeš mesto "če", 16.država na bližjem vzhodu, 17.deško ime, 19. kralj živali, 23.pritrdilni znak, 24.potrebna stvar pri vratih, 25. številka v srbohrvaščini, 27.otroško veselje, 29.šport, 31.Čas, 32.obrtnik, 34.moško ime, 35.neprijetnost v solati,36.čolnarska oprema,38.plazilec, 39.ptica, 40.veselje, 41.vodna ptica, 43. začimba, 44»del posestva, 46.orožje, 48.domača žival, 50.vzklik za konja.
) P0...B	10)	PET..	19	1 KI...VINA
VA..TI	11)	RE«e»A	20	1 SLO...EC
) PE..LIN	12)	DO..Čl	21	1 PAGLAV..
0....ITI	13)	SV0..Da	22	1 Š0..RI
) NA...	14)	HO..TI	23	f SI... 1 ..DOČNOST
) ....I0VANI	15)	ZA«•»JO	24	
) . . „INA	16)	ZA«••«MUJE	25	f S . .K
) PE..K	17)	OD..LEČ	26	1 0..BN0ST
) ,...CI	18)	• • o BE[R	27]	1 PO....ITI
DOPOLNILNA UGANKA
(L. Š.)
15 točk
1 2
3
4
5
6
7
8 9
Vstavite na vsako s točkami zaznamovano mesto skupino črk, ki s tem dajo neko določeno besedo. Iz pravilno stavljenih črkovnih skupin boste po vrstnem redu dobili štiri stavke, ki jih vsak Slovenec čita s spoštovanjem in ponosom.
KRIŽALJKA (A.K.30 točk)
V&doravno: 5.pesem,8» zakrament, 10.revež, 11. jesensko delo, 12. rokodelec, 13. dan razprave, 14.slovenska gora v Italiji, 16. geološka tvorba, 17.pripadnik bivše ruske stranke,19»bodeča stvar, 21.denar, 24.poroka, 26. mnogoparkljar, 29.jamec, 30.pokrivalo,31.kem.element, 32.dalmatinski polotok, 33.kuščarica, 34. glas. Navpično: 1.glasbeno orodje, 2.vrsta vina, 3.angleška kolonija, 4.breme, 6. sorodnik, 7.igra, 8.najvišja točka, 9.angel, 15.oblačilno blago, 16.rimsko oblastvo,18.livada,20.pesnik,21.cerkveni dostojanstvenik, 22.popust, 23.samosilnik, 24. prenočevališče, 25.gonilo, 27.orodje, 28.vojak.
I VZikael Zoicenko	1
Jim navade
Nikoli nisem bil v tujini. Prav za prav bi torej skoraj ne Imel kaj povedati, kako je tam.Tovariš Andrejev,ki se je nedavno vrnil domov, pa mi Je pripovedoval tako čudne stvari, da si ne morem kaj,da vam jih ne napišem.
Najhujša stvar Je seveda kapitalizem. Tujina je kar okužena z njim. Če nimaš denarja, ti ne pustijo dihati.Še,če se usekneš, moraš plačati bakren novčič Pri tem rad priznam, da je tudi pri nas danes, denar važna zadeva* Kamor greš, moraš vtikati roko v žep* Ampak, kljub temu Je pri nas ta stvar veliko bolj e-nostavna. N.pr., natakarjem ni treba dajati napitnine. Nič se ti ne bo zgodilo, če mu ne rečeš niti piši me v uho in greš. Natakar bo napravil sicer kisel obraz, ali pa ti bo prevrnil stolico ali dve,tako,da ti vsaj ena pade na nogo, toda to Je tudi vse.Hujšega se ti ni treba bati. In če je natakar resen mož, ti niti stola ne bo prevrnil na nogo, pač pa bo malo zakašljal ali pogodrnjal, ko boš capljal mimo njega, da ti s prstom pokaže, kaj misli o tebi.
Toda v tujini lahko pride do neverjetnih zaplet-ljajev, če ne daš napitnine.MoJ prijatelj je potoval po Italiji.To je bilo takrat, ko je še živel Želel ga je obiskati, ali nikdar ni prišel leč.Na poti se je tako razjezil, da se Je
M.Gorki, tako da-naravnost
vrnil v Rusijo.In vsemu temu je bila kriva napitnina.
Ne vem, ali moj prijatelj ni bil posebno dobro založen z denarjem,ali pa vprašanje napitnine ni odgovarjalo njegovim načelom. Z eno besedo, napitnine ni dajal nikomer. Načeloma ni dajal napitnine niti natakarjem, niti slugam, niti vratarjem.Zdelo se mu Je, da Je teh ljudi v tujini mnogo, preveč. V naših hotelih sedi pri vhodu vratar, ki te niti ne pogleda niti ne nadleguje. Po navadi ga niti ne opazite, ker atalno zakriva obraz v časnik. Ali v tujini! Najmanj trideset ljudi se zakadi k vratom, da vam jih odpro.
Samo poskusite jim dati napitnino, jamčim vam, da se boste vrnili domov brez srajce.
In zato moj prijatelj ni dajal napitnine nikomer Ko Je prispel v prvi hotel, so ga zelo 1jubeznjivo sprejeli. Ko Je odhajal ni nikomer dal niti pol lire Ko Je v drugem mestu zopet prišel v hotel, so se vsi nekam čudno obnašali. Nihče mu ni pomagal sleči suknje in na vsako vprašanje so mu odgovarjali z vidno nevljudnostjo.Natakarji so se obračali od njega, kadar je hotel nekaj naročiti. Na vsako stvar je moral čakati« . .
Mislil si je sam pri sebi: "Tukaj so strašno nevljudni" in preselil se Je v drugi hotel. Toda tudi tam ni bilo boljše. Kmalu je opazil, da se osebje tu še slabše obnaša, kakor v prvem hotelu. Vse mogoče sitnosti in neprilike so mu delali in manjkalo je samo še, da ga kdo sklofuta. Kovčeke so kar metali po stopnjicah, pri mizi so ga vedno zadnjega postregli; ko je zvonil ni bilo nikoli odgovora in kadar je nekoga kaj vprašal, so mu odgovorili suhoparno in nevljudno. Koma J je vzdržal dva dni. Strašno ozlovoljen Je odpotoval v naslednje mesto« Tu bi ga bil vratar kmalu pobil na tla z vrati,tako strašno se mu Je mudilo jih zapreti za njim. Dali so mu sobo nad kuhinjo, tako da so vsi slabi duhovi zastrupljali zrak. Pred sobo pa so natakarji stalno delali tal trušč,da Je moj prijatelj že po dveh dneh bil na robu živčnega zloma.Nič čudnega ni, da Je opustil namero,da o-bišče svojega ruskega prijatelja in s prvim vlakom jo je pobral nazaj proti Rusiji.
V vlaku je srečal tovariša,ki ga je poznal še iz šolskih klopi. Ta Je več časa živel v Italiji in moj prijatelj mu je zaupal svoje težave.
"Vem, kaj je na stvari", mu je odgovoril tovariš "Gotovo nisi dajal dovolj napitnine.Iz maščevanja so pa ti potem na kovček narisali minus.Takšna je navada v tej deželi.Tistim, ki dajejo zadostne napitnine narišejo plus, onim pa, ki dajo malo ali celo nič,pa minus".
Moj prijatelj Je pogledal na kovček in v resnici je našel na svojem velikem kovčku v levem gornjem o« glu tri debele minuse.
-8-
OC9C3 CD© (?©o9eo
26.2.1942.,
Rfi A 7A
BBAUftbR hi|€m mmm/


'4*

/ ,/
/ k A
|e puj/k
Trije pujaJci ao ae zbrali, da Dl vea svet požlampali-Prvi Dolfe petelinček, drugi duče Muaaollnček.
K njima mali je Japonček tud’ priatavil mal' evoj lonček.
Prvo prase Jemal’ zavoha, da na Ruakem raate moka.
Že'krog Moakve glasno kruli, v Kremel krmižljavo buli.
Al* tedaj ga^medved kresne in koati zrahlja mu preane
Drugo nič ni boljše preae vrag v Slovenijo ga neae.
V Dalmaciji tud* rije, smrad povsod za njim ae vije. Fant slovenski apred’ ga mlati Lujo pa po zadnji plati!
Tretje preae tud’ ae klati in se a švabako svinjo brati.
Ga žgečkajo 'merikanci en mal’ tud’ Avatralijancl. Kasno je zvonit’ po toči, ali šiba že se moči!
Svinje tri naš svet zdaj futra strada kruha, nima putra!
Mal' počakaj, dobri mož že se brusi kiovčev nož!
Že nam špine botra dela, to bo fina mortadela!
oj/o ronaano
Al passo romanc korakamo mi, pred nami pa duče naš glasno kriči; Bilo nas nekdaj je milijonov devet, tako je veaj trdil ta Ciano proklet!
Sedaj nas je manj,
~	to gvišno drži,
šestkrat atotisoč Anglež jih krmi. Petkrat atotisoč jih v morju leži; nekaj v Sibiriji tud* jih čepi!
Al pasao romano korakamo mi, pred nami naš duče kislo se drži.
Hrbet pred Hitlerjem udano krivi, za nami-GESTAPO
Trnr vri Vt + i I

"HIHELHER GO TN AHAMOL -POTRPEŽLJIVOSTI BO KMALU KONEC"
/-.'S