PoSMrti (ЯйШ yofrtvln' Lefo X, £1 e Lfubffana, nede'j i S f^inuarfa 1829 Cena 2 Din Naročnina епаба mesečno 26 Din, sa inozemstvo 40 Din._ Uredništvo! Ljubljana, Knaflova ulica 5. Telefon it 8122, 8128, 8124 8128 in 812ft Maribor: Aleksandrova ceeta 13. Telet it 44a Celje: Kocenova nlica 2. Telefon it 190. Rokopisi se o« vračajo, _ Oglasi po tarifo. _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UprarniStro: Ljubljana, Prešernova ulica 54 Telefon it 8122. 8123, 8124, 8126 in 812& (nseratni oddelek: Ljubljana. Preier. nova ulica 4 Telefon SL 2492. Podroftaica Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon M 4». Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon it 190. Računi pri poit. ček. zavodih: Ljubljana It 11.842. Prah* {Ulo 78.180; Wie» Nr. 106.241. Kralj se je odločil za izvenparlamentarno rešitev krize Kraljevska pisarna sporoča v posebnem komunikeju, da so konzultacije političnih voditeljev pokazale nemožnost parlamentarne rešitve krize. — General Pera Zivkovič pozvan v avdijenco Beograd, 5. januarja, p. Dočim se je sinoči po ponovnih avdijencah Velje Vukičeviča in Ljube Davidoviča smatralo, da so konzultacije na dvoru v glavnem končane in so kleroradikali že za danes napovedovali vzpostavitev režima trojke, je krenil danes dopoldne razvoj dogodkov v popolnoma novo smer. Giavna pozornost beograjskih političnih krogov je bila posvečena stališču, ki sta ga v razpletu krize zavzela oba predstavnika KDK dr. Maček in Svetozar Pribičevič. Pod vplivom beograjskega tiska so tudi ostali beograjski politični krogi pretirano tolmačili komunike o dr. Mačkovih pred'ogih glede preureditve države, češ da HSS, od-nosno KDK zahteva federizacijo ali celo konfederacijo in razpad države. V javnosti se je ustvarilo s tem precejšnjo nerazpoloženje proti vsaki preureditvi države. Posvetovanja radikalov in demokratov V takem razpoloženju sta se danes dopoldne sestala radikalski in demokratski klub. da zavzameta svoje stališče k predlogu KDK. V radikalskem klubu se je vršila samo konferenca navzočih poslancev, ker ni bilo prisotnih do voljno število klubovih članov. Vukičevič je podal kratko poročilo o raz- • pletu krize, nakar je bilo brez debate sklenjeno, da se predlogi KDK odklonijo. O tem je bil novinarjem izdan kratek komunike, podpredsednik in tajnik "kluba pa sta o stališču radikalskega poslanskega kluba obvestila Aco Sta-nojeviča s prošnjo, da o tem obvesti kralja. Istočasno se je sestal k svoji seji tudi demokratski poslanski klub. Navzočih je bilo 38 poslancev. Uvodoma je podal Ljuba Davidovič obširno poročilo o poteku krize. Razvila se je diskusija, v kateri so vsi govorniki izjavili, da so zahteve KDK v tej obliki, kakor so bile včeraj iznešene v javnosti sicer nespremenljive, da pa je treba nadaljevati razgovore za dosego sporazuma ln najti platformo, ki bi omogočala sodelovanje med KDK in demokrati. Za nobeno ceno pa se ne sme opustiti stikov, ki so pričeli s konzultacijami na dvoru. Ljuba Davidovič je bil pooblaščen, da sporoči to mnenje demokratskega poslanskega kluba kralju, za javnost pa je bil izdan sledeči komunike: »Na današnji seji demokratskega kluba ie predsednik Ljuba Davidovič obrazložil potek krize in sporočil stališče KDK. Klub se je solidariziral s predsednikom v mišlieniu, da demokratska stranka, vstraiajoč na politiki sporazuma ln pri svoji izjavi za revizijo ustave, ne more sprejeti stališča ln postopanja za njegovo izvedbo, kakor sta iih predlagala predsednika KDK. Pač oa se demokratski klub nadeja, da bi nadaljevanje razgovorov o tem vprašanju zbližalo obojestranske poglede.« Аса Stanojevič in Ljuba Davidovič na dvoru Med tem sta končala radikalski in demokratski klub svoja posvetovanja, nakar sta Аса Stanojevič in Ljuba Davidovič prosila za avdijence, da obvestita kralja o sklepih svojih klubov. Prvi je bil ob 11. sprejet Аса Stanojevič, ki je ostal pri kralju pol ure. Takoj za njim je sledila polurna avdijenca Ljube Davidoviča. Iz avdijence se je Davidovič vrnil v demokratski klub, kjer so ga pričakovali člani vodstva demokratske stranke. Današnja dvojna avdijenca dr. Mačka Dr. Maček je prispel zjutraj iz Ze-muna v Beograd ter je imel daljši sestanek s PribičevLčem. Nekaj pred 10. uro se je podal v dvor, kjer je bil takoj sprejet v avdijenco. O tem je bilo izdano sledeče službeno sporočilo: «Predsednik dr. Vladko Maček je bil danes ob 10. ponovno spreiet v avdl-jenci, ki ie trajala pol ure. Ko ie dr Maček že odhajal in ie že vstopil v svoj avtomobil, ga ie krall ponovno pozval nazaj ln ostal z njim še četrt ure v razgovoru, ki se je nadaljeval ▼ zvezi z včerajšnjim] razgovori v BEOGRAD, 5. januarja p. Ob 8. zvečer je bil izdan iz dvorne pisarne naslednji komunike: »Povodom ostavke kraljeviče vlade je Nj. VeL kralj na predlog predsednika parlamenta konzultiral predstavnike vseh političnih strank in parlamentarnih skupin. Rezultat teh konzultacij je pokazal, da obstojajo med parlamentarnimi skupinami popolnoma nasprotna stališča glede rešitve sedanje krize in da se razhajajo ta stališča celo v oceni državne ureditve. Radi tega ni možnosti za kakršnokoli parlamentarno rešitev krize, ki bi dala garancijo za popolno ohranitev narodnega in državnega edinstva.« jenco generala Živkoviča, ie nujno sklical konferenco šefov trojne koalicije. General Živkovič pri kralju Avdijenca generala Živkoviča ob 9. zvečer še traja. V političnih krogih se ie bliskoma raznesla vest, da bo nova vlada morda še nocoi sestavljena. Med kandidati se imenireio general Kalafa-tovič, dr. Uroš Kruli. dr. Milan Srskič, ki so baje že tudi pozvani v dvor. Te vesti se zaenkrat ne dato še kontrolirati. V vsem mestu vlada ogromna napetost in ulice okrQ% dvora in predsed-nlštva vlade so polne publike. Nova vlada že sestavljena? Beograd, 5. januarja ob 22.30. Vedno določnejše se vzdržuje vest, da je nova vlada že sestavljena in da se novi ministri že nahajajo v dvoru. Imenujejo se imena dr. Alaupovič, Radi-vojevič, dr. Srskič, dr. Štampar, Boža Maksimovič. Točnega pa še nihče ne ve. istem smislu, pravcu in na isti osnovi, to je na podlagi sklepov z dne 1. avgusta 1928. Pri tei priliki se je razgovor dotaknil tudi vprašanja in načina postopanja in ie dr. Maček predlagal kralju sestavo nepolitične vlade, kj bi Imela zaupanje kralja in ki bi po svoji sestavi prožila garancijo za uspešno izvedbo predlagane državne preureditve.» Ta dvojna avdijenca dr. Mačka Je situacijo popolnoma spremenila. Dočim se je pred tem govorilo, da je stališče, ki ga zastopa KDK, absolutno nesprejemljivo, so zlasti demokrati popoldne naglašali, da bi z veseljem pozdravili izvenstrankarsko vlado, kakor $o predlaga dr. Maček. Prof. Jovanovič pri kralju Istočasno so se razširile verzije, da bo pozvan v avdijenco univ. profesor Slobodan Jovanovič. znani strokovnjak za. ustavno pravo. Res je bil prof. Jovanovič ob 1. pozvan na dvor. Njegova avdijenca je trajala nad 2 uri. Kakor se izve tz poučenih krogov, ie Imela ta avdijenca pred vsem namen s strokovnega stališča pojasniti sklepe KDK z dne 1. avgusta in vprašanje revizije ustave. Razburjenje med kleroradikali Ta preokret v razpletu krize je izzval v vrstah trojne koalicije, ki je s sigurnostjo računala, da bo njej poverjen mandat, pravcato razburjenje. V vladnem predsedstvu so se ves popoldne vršite mrzlične konference in posvetovanja. Vuikičevičevi in Koroščevi kurirji so švigali na vse strani, telefon je bil popolnoma okupiran. Dr. Korošec je odšel ob 4.30 popoldne na dvor, kjer je ostal do 5. Zatrjuje se, da je bil na posvetovanju pri ministru dvora Dra-gomiru Jankoviču. Tam se ie mudil od б. do pol 7. tudi prosvetni minister Milan Grol. Demokratski ministri in člani vodstva demokratske stranke so se med tem sestali v kabinetu prosvetnega ministra, kjer so se dolgo posvetovali. Radikalski glavni odbor je imel zopet svoje ločene konference na stanovanju Асе Stanojeviča. Tudi v teh krogih vlada razumljivo razburjenje. Komunike vlade o rezultatu konzultacij Vladni komunike o rezultatu konzultacij Zvečer proti 7. uri je bil iz ministrskega predsedništva izdan sledeči komunike: »Ob priliki avdijenc. ki sta jih imela dne 4. in 5. t. m., sta dr. Vladko Maček in Svetozar Pribičevič v imenu KDK izjavila: da je treba izvršiti popolno revizijo ustave, s katero naj bi se vzpostavile zgodovinske dežele z lastno zakonodajno in eksekutivno vlado. V to svrho naj bi bila imenovana nepolitična vlada, ki bi uživala zaupanje kralja in ki bi s svojo sestavo prožila jamstvo, da se bo začelo z reševanjem gor! navedenih vprašanj. Na ta način nai bi bila skupščina takoj razpuščena in .azpisane volitve za ustavotvorno skupščino. Ko so predstavniki ostalih političnih strank in klubov doznali za te zahteve KDK, so izjavili, da jih ne morejo sprejeti.« Senzacijonalnl večerni dogodki Splošno se je smatralo, da so s komunikejem vlade dogodki za danes zaključeni in govorilo se je. da je nadaljnjo reševanje krize odgodeno preko pravoslavnega božiča, ki pričenja jutri. Kakor strela z jasnega neba ie zato učinkovalo oflcijelno sporočilo, ki je bilo proti 8. zvečer izdano od kraljeve pisarne (in ki ga objavljamo na čelu lista, op. ur.) V tem komunikeju se službeno naznanja, da se je kralj odločil za izvenparlamentarno rešitev krize in da je s tem postala obnovitev četvorne koalicije. odnosno etabliranje režima trojke nemogoče. Kraljev komunike je v stvari ostro desavuiranje tendence vladnega komunikeja, ki je hotel situacijo prikazati tako, kakor da so na eni strani neiz-polnjive zahteve KDK, na drugj strani pa patrijotična pripravljenost dosedanjih režimskih strank. Kraljevo sporočilo temu nasproti z vso jasnostjo ugotavlja, da hegemonističn) režim ni sposoben očuvati državno in narodno edinstvo in vsebuje torej s strani vladarja najhujšo obsodbo Koroščeve vlade. Panika v vrstah trojke Kraljev komunike je izzval v vrstah trojne koalicije pravcato paniko, ki se je še povečala, ko se je izvedelo, da je bil takoj po objavi komunikeja pozvan v dvor general Per? Zivkovič. Го se je splošno tolmačilo kot dokaz, da gre za ustanovitev izvenstrankarske vlade pod predsedstvom g. Živkoviča. V ministrskem predsedstvu je vladala prava konsternacija. Ko je dr. Korošec izvedel za komunike in za avdi- Svetozar Pribičevič o predlogih KDK Pribičevičeve izjave o včerajšnji popoldanski situaciji. Zahteve KDK niso v nasprotju z načelom državnega edinstva. - Prekrižani računi trojne koalicije Beograd, 5. januarja p. Svetozar Pribičevič je podal novinarjem danes dopoldne naslednjo izjavo: »Konzultiranja očividno še niso končana in je verjetno, da se bodo nadaljevala preko Božiča. Najprej je bila tendenca od strani predstavnikov trojne koalicije, da se konzultacije zaključijo in vlada imenuje že pred Božičem. Trojna koalicija je bila prepričana, da bo ona dobila oblast, kar je tudi lansirala po vsem tisku. Brzojavki, s katerima sva bila jaz in g. dr. Maček pozvana, sta bili tako stilizirani in tako podpisani samo zaradi tega, ker so predstavniki trojne koalicije verjeli, da ne bova prišla in da se bodo potem avtomatsko vrnili na oblast, ker Ljuba Davidovič ni pristal na podaljšanje četvorne koalicije. Po dosedanjih avdijencah se je položaj izpremenil, čeprav so se predstavniki trojne koalicije izjavili za nadaljevanje sedanjega režima in čeprav še niso bili zaslišani predstavniki manjšine, ki so ostali v sedanjem parla-metu, sestavljenemu deloma z nasilnimi volitvami. Davidovičev klub sicer ni sprejel propozicije KDK, vendar pa je Davidovič svetoval kroni nadaljevanje razgovorov. Zahteve KDK, ki so bile pazljivo sestavljene, se niso mogle a limine odbiti, ker bj v tem slučaju padla vsa odgovornost na one, ki bi jih odklonili. Naravno je, da se iz dosedanjega poteka avdijence še ne more ničesar sklepati. Vendar pa je značilno, da je bil v avdijenco pozvan tudi ugledni učenjak Slobodan Jovanovič, ki je znan kot avtoriteta v državnem pravu. Iz tega je razvidno, da se predlogi KDK nameravajo pročiti tudi od znanstvene strani ter preceniti s stališča teorije državnega prava, in mogoče je morda celo, da se g. Slobodanu Jovanoviču poveri tudi kaka politična misija. Gospod Jovanovič je brez dvoma človek širše koncepcije, ki gleda dalje od plota bivše kraljevine Srbije in ki obsega s svojim pogledom vso državo. Jaz kljub temu ne morem biti optimist glede rešitve krize, ker tukaj če-sto v poslednjem trenuiku prevladajo činitelji, ki niso prijateljsko razpoloženi napram upravičenim težnjam naše- ga naroda po enakosti in ravnopravnosti. Tu se strašno razburjajo zaradi izjave dr. Mačka o saboru in viadah, četudi ta izjava ne vsebuje ničesar, kar bi bilo nevarno za-državno edinstvo. Mar so nevarni sklepi KDK od 1. avgusta, da se ustvari več edinic, ki bi prilično odgovarjale zgodovinskim, političnim, nacijonalnim in kulturnim individualnostim? Ali je državi nevarna zahteva, naj imajo te edinice v vseh poslih, ki niso potrebne državi, svojo legislativo in eksekutivo? In samo to je vsebovala izjava dr Mačka. Ali se bo ta eksekutiva imenovala vlada, sabor ali kako drugače, ni važno. Ne gre za ime. marveč za stvar samo. Jasno je. da bi n pr Vojvodina sama brez vmešavanja Srbijancev in Črnogorcev najpametneje rešila vprašanje svojega poljedelstva, svojih vodnih zadrug, svojih cest in svojih prometnih sredstev. Ali bo nesreča za državo, če Vojvodina vsa ta vprašanja reši s svojo lastno eksekutivo in legislativo? Ali ne bi parlament vse države, ki bi bil na ta način razbremenjen, hitreje in pravilneje reševal visoke naloge, ki so mu namenjene? Ni se treba razburjati zaradi besed, marveč je treba vedno premisliti jedro vsakega vprašanja. Kar se tiče mene in mojih prijateljev, bomo ostali zvesti HSS v vseh fazah borbe, ki bo potrebna do zmage načel KDK izraženih v sklepih z dne 1. av^ta 1928. Če pa bi «e sedanja kriza pokazala samo kot manever, če bo rešena s povratkom stanja, se bomo borili z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. S tem je Svetozar Pribičevič zaključil svojo izjavo in ?e pristavil, da bo nocoj s svojo rodbino odpotoval v samostan Fenek, kjer bo prebil božične praznike, nato pa se bo najbrže vrnil v Zagreb. Rumunska kraljica Marija na poti v Ameriko Bukarešta, 5. januarja, s. Kraljica mati Marija bo prihodnje dni odpotovala v parit in London, odkoder bo aadaijevala potovanje v Ameriko. Potovanje je, kakor se 7/di, v zvezi z nameravanim rumunskim državnim posojilom. Dr. Maček odpotoval v Zagreb Beograd, 5. januarja p. Dr. Maček se je po konferenci s Pribičevičem in potem ko je pri Pribičeviču obedoval podal v Zenrun, odkoder je z večernim brzovlakom odpotoval v Zagreb. G. Pribičevič bo preživel praznike s svojo rodbino v Feneku v Vojvodini, nakar se tudi on vrne v Beograd. Protest Svetozarja Pribiče-viča proti vladnemu komu« nikeju Beograd, 5. januarja p. Iz vladnflt krogov se je nocoi trdilo, da je komunike o rezultatu konzultacij objavljen v sporazumu s predsednikoma KDK, kar se v takih važnih prilikah v ostalem smatra za samo po sebi umevno. Za to vzbuja tem večje presenečenje iziava Pribičeviča, ki je nocoj rekel novinarjem: »Predsednik ministrskega sveta ni pooblaščen od nikogar, pa tudi ne od mene izdajati komunikeje o mojih izjavah in predlogih, najmanj pa brez mojega znanja ln sodelovanja.« Ta izjava g. Pribičeviča se tolmač! kot nekak demanti navedb vladinega komunikeja o stališču KDK. Komunike o seji radikalskega kluba Beograd, 5. januarja r. Dopoldne je bila v radikalskem klubu konferenca, ki se je je udeležilo 15 do 20 poslancev. Po konferenci je tajnik kluba Stepo Kobasica izročil novinarjem naslednji komunike: »Na poziv g. Velje Vukičeviča. predsednika radikalskega poslanskega kluba, se je danes ob 10. dopoldne vršila konferenca prisotnih poslancev v radikalskem klubu. Po poročilu predsednika kluba je bilo soglasno sklenjeno, da se predlog dr. Mačka o novem preustroju naše države odkloni brez razprave. Za tem ie bilo sklenjeno, da se ta sklep sporoči predsedniku NRS g Aci Sta-nojeviču im da naj storita to predsednik kluba g. Stevan Jankovič in tajnik kluba Milan Kostič < „Politika" o zahtevah dr. Mačka Beograd, 5. jam. r. Današnja «Politika» poroča, da je dr. Maček zahteval na svoji avdijenci, naj se izpolnijo pogoji, ki so po* trebni za razčiščenje položaja. Trdi se, da je dr. Maček insistiral na tem, naj se določi način, po katerem se bo začelo z re» sevanjem vprašanja odnošajev s Hrvati in preureditve države, kar se stalno povdarja« Zato je dr. Maček zahteval, naj se vzpo* stavi avtoritativna vlada, ki bo pripravila vse potrebno za preureditev države. Sele tedaj naj bi prišla na dnevni red ostala vprašanja glede katerih obstoji pri KDK prepričanje, da se bo lahko sporazumeti. KDK bi morala imeti v to vlado zaupanje, prepušča pa se kralju, da izbere ljudi svo« iega osebnega zaupanja. Ta vlada bi bila naravno volilna, sestavljena iz parlamenta ali izven njega. Zahteva se samo, da ima polno avtoriteto Kar se tiče skup-я troj« ne koalicije (Vukičevič, dr Korošec, dr. Spaho), jih KDK v vsakem oziru izkliu« čuje. KDK zahteva ljudi, ki se za doseda* nji režim niso angažirali. Dunajski glas o naši krizi Dunaj. 5. januarja r. »Neue Freie Presse« se bavi na uvodnem mestu s krizo v Jugo-slavri in naglasa, da ie to ena naitežiih državnih kriz in da se država nahaia na razpotju. Velik vtis je naipranln dejstvo, da sta predsednik Maček in Pribičevič odšla v Beograd in razložila kralju svoje stališče. »Neue Freie Presse« smatra, da bo s po-močio razborite politike na obeh straneh prišlo do končne pomiritve in ureditve Ju« gnslavije. Proslava kraljičinega rojstnega dne Beograd, 5. Januarja r Notranje ministrstvo je iz>dalo odtok vsem podrejenim oblastem, naj se kraljičin rojstni dan 9. t. m. proslavi na običajni slovesni način s cerkvenimi službami božjimi. Angleški kralj na potu okrevanja London, 5. januarja. Dana$nie uradno poročih o zdravstvenem stanju kralja se glasi:' Nocojšnjo noč }e kralj dobro prebil. V njegovem stanju je zaznamovati lahno zboljšanje. KeDegoov pakt pred ameriškim senatom Kelloggov pakt naj bi otvoril pot k splošni razorožitvi« — Zaenkrat pa mora Amerika ohraniti močno mornarico za očuva- nje svoje trgovine. — Washington, 5. januarja. Po sporazumu med predsednikom senatovega odbora za zunanje zadeve Borahom in predsednikom mornariškega odbora Haltjem se Je včeraj pričelo posvetovanje o Kol-loggovi pogodbi. Senator Hale je obrazložil v svojem govoru v senatu položaj Amerike glede oborožitve na morju in naglašal, da je bila Amerika Po washingtonski pogodbi iz leta 1931 demontirala vojnih ladij v skupni tonaži 465.800 ton. ki so se gradile In za katere je izdala že 150 milijonov dolarjev. Razen tega je poudaril, da se ženevska konferenca v letu 1927 razbila vsled odpora Anglije. Aemrika potrebuje velike kri-žarke z veliko prostornino za gorivo, ker Ima zelo maJo pomorskih oporišč. Anglija obvladuje s svojim) moran-rš' imi postojankami vso trgovsko pot v Afriko, ves indijski Ocean, dalje vodna pota v Južno mor- je, v Avstralijo In Vzhodno Azijo. Zgradila je oporišča v Južni in Severni Ameriki, iz katerih obvladuje vso vzhodno obalo Severne Amerike. Amerika potrebuje velike križarke. da bo lahko ščitila svojo trgovino, ker so izkušnje pokazale, da zavisi čuvanje pravic nevtralnih držav v vojnem času od sile nevtralne države. Po Halejevem govoru Je tolmačil senator Borah bistvo in pomen Kelloggove pogodbe. Ugovarjal le očitkom, ki jih navajajo nasprotniki pogodbe. Pogodba ničesar ne spreminja na tradicijonelni ameriški politiki in služi samo za organizacijo svetovnega miru Država, ki se bo pregrešila proti čl. 2. bo lahko v bodoče pokazala svojo dobro voljo in svoje postopanje v samoobrambi in polagoma bo nastala atmosfera zaupanja, v katerj je izvedljiva razorožitev. Do tedaj je tudi govornik za primerno mornarico. Odkritja Hanauove v finančnem škandalu 61 anonimnih računov. — Njih imetniki so znani parlamentarci, med njimi celo dva bivša ministrska predsednika. — Sleparji so tujci, njih pomočniki in žrtve pa domačini. Pariz, 5. jan. Danes je obtožena Hanau» ova javila preiskovalnemu sodniku, da mu fma razodeti nekatere silno važne etvsri. Gre najbrž za odkritja, ki jih je obetala in napovedovala. V poslovnih knjigah «Ga» zette du Franc» je preiskovalna oblast na» fla 61 anonimnih računov, o imetnikih teh računov pa Hanauova doslej ni hotela iz» povedati ničesar. V zvezi z možnostjo, da preiskovalni sodnik končno vendar odkri» je tajinstvene komitente sleparske finanč» ce družbe, poroča «Liberte», da ima Ha» sauova v notesu napisana imena 61 parla» tnentarcev, ki so prejemali denar od «Gaz» zette du Franc». Med temi parlamentarci sta dva bivša ministrska predsednika in komunistični poslanec Vaillant^Conturier, ki v «Humanitč» vsak dan udriha po ko» rupciji. Iz anonimnih računov je razvidno, ila so podkupljenci prejemali skupno 300.000 do 1,200.000 frankov na leto. Fran» coski listi povdarjajo izredno zanimivost o udeležencih korupcijske afere. Voditelji in začetniki sleparskih manipulacij so tujci: Bloch, Hanauova in Amard. Slednji je še» le par tednov francoski državljan. Je begu» nec iz Turčije in je popoln analfabet. Dru* go kategorijo tvorijo ugledne osebe viso» kega plemstva grof Breteuil, vojvoda d' Ayen in minister Klotz ki so služili za nekako etiketo gnilemu podjetju. Nato pri dejo denarja lačni parlamentarci in ravna» tel ji listov, kot zadnji pa so oškodovanci, ki bodo težko prišli do izgubljenega de« narja. Pariz, 5. jan. s. Po vesteh iz Bayonna je tamosnja komisijska tvrdka vložila proti senatorju Klotzu obtožbo zaradi izdaje ne» kritih čekov v višini 265.000 frankov. Mussolini in prijateljski pakt z Jugoslavijo Oficijozna rimska »Tribuna« smatra, da je treba počakati razvoja dogodkov v Jugoslaviji katerega bi njena neodvisnost, kakor tudi Rim, 5. Jamarja, t. Današnja polslužbena »Tribuna« se bavi z informacijo londonskega lista »Times« o italijansko-jugosloven-skiih pogajanjih za zaključi tev novega pakta prijateljstva kakor tudi s trditvijo lista »Echo de Paris«, da pada odgovornost za dosedanji neuspeh prijateljskega pakta na Italijo in da je zaradi tega treba pred za-fcjučitvijo novega pakta razčistiti odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. »Tribuna« se zlasti vznemirja, ker ugotavlja »Echo de Paris« odgovornost in daje z visokega mesta nasvete. »Tribuna« poudarja, da ne drži trditev, da bi Italija v Sofiji in Budimpešti vodila kako protijugoslovensko politiko. Z& Itadijo ne obstoji niti zapreka z ozirom na Albanijo. Jadian pa ne spada v geografsko sfero Prancije, ki Je izpostavljena težkim naporom za ohranitev svojih kolonijalnih posestev in ne more na drugi strani trositi svojih moči četudi v obliki izpostavljanja za Jugoslavijo. Mussolinijeva politika ie vedno težila za razčiščeniem in odstranitvijo sporov, ker je njen cilj zagotoviti mir in stabilizacijo sveta To se je zgodilo tudi z Albanijo, ki je končno dobila režim, brez Preokret v manjšinski politiki Društva narodov Manjšinski problem postaja tudi za Pruštvo narodov vedno aktualnejša zadeva. Zadnji manjšinski kongres v Ženevi je izrekel na to mednarodno institucijo javen apel, dosti obložen z očitki. poživljajoč jo, da vzame reševanje manjšinskega vprašanja v svoi program resneje in ga tudi resneje izvršuje. Dalje se Je na zadnjem zasedanju Društva narodov ogiasil sam nemški vnanji minister Stresemann ter je jasno nastopil za nemško manjšino na Poljskem, očitajoč Poljakom, da ne spoštujejo manjšinskih pravic, kar pa je poljski vnanji minister Zaleski dovolj ostro zavrgel. V zvezi s tem se je med poljskimi in nemškimi časopisi, tudi j oficijoznimi, razvila huda polemika o tretiranju narodnih manjšin. Po'jaki so sistematično navajali podatke, iz katerih je razvidno, da Nemčija sama ne daje manjšinam onih kulturnih pravic, ki jih zahteva, da bi jih druge države dajale nemškim manjšinam. Moramo si pravilno predstavjlati socijalno, ekonomsko, kulturno ter politično stanje poljske manjšine na Nemškem in nemške na Poljskem; uvideli bomo. da je med njima precej ista razlika kakor je med slovensko manjšino na Koroškem ter nemško v Sloveniji. Na osnovi tega nam ne bo težko razumeti diskusije, ki boče žonglirati s tako različnim ocenjevanjem pravičnosti in brige za manjšine. Paralelno s tem se je vršila tudi diskusija med Čehi in Madžari: Cehi so mogli z uspehom pokazati Madžarom, da se ravno v Madžarski narodne tnanišine zapostavljajo, v ČSR pa se manjšine ne morefo Drftoževati. Stresemann je v Lnganu zapretil. da bo sorožil na Dom'adanskern zasedan'u Društva vprašanie narodnih manjšin in dolžnosti Društva narodov napram manjšinam. Ta napoved je vzbudila se- priznanje nienih mej od strani Evrope bila samo jalova formula. To se dogaja tudi z vso albansko politiko, v katero ie treba_ to ie najvažnejše — všteti tudi odnošaje med Italijo In sosedno Jugoslavijo. Zato Italija kljub vsem nizkim intrigam, ki se ji še vedno podtikajo, ni storila ničesar, da bi izkoristila težko krizo, ki se Je pojavila v državnem in ustavnem Življenju Jugoslavije. Treba je omeniti, da je ta prikrita kriza nastala v najakutnejši obliki baš ko se j«, italijanski politiki pripisovala namera, da podpihuje neslogo v Jugoslaviji. Italijansko-jugoslovanski odnošaii se moreio tudi danes podvreči vsestranski proučitvi, pri kateri se bo moglo ugotoviti, da se Italijansko-iugoslovenski pakt prijateljstva poudarja baš v času. ko je v Jugoslavifl nastala 25 ministrska kriza, ki nima več parlamentar. nega pač pa organičen značai za to novo državo Pri tem je treba naglasiti. da je fa-šistična Italija tndi sedal brez vsake aro-gance, ki bi mogla zbuditi sum. da hoče zares kaj profkirati. ker povsem mirno Ca« ka na razvoi dogodkov. veda veliko pozornost in izzvala diskusije. Sedaj se javlja, da mislijo oni sosedje Nemčije, ki imajo istorodne mnajšine na Nemškem kot odgovor na Stresemannovo pretnjo v Ženevi spraviti na razgovor načiTt, kako ravna Nemčija sama s svojimi manjšinami. Ako se vse to izvede, se nam obeta, da se prične manjšinsko vprašanje zares v velikem stilu obravnavati pred Društvom narodov, kar bi pomenila novost ogromnega pomena. Vendar vloga Društva narodov v problemu manjšin ni tako • enostavna stvar, marveč pravno in po svojih posledicah silno komplicirana zadeva. Pravkar se je vršila zelo instruktivna javna diskusija med beigijskim vnanjim ministrom Beelarts van Bioklandoai in dr. Osuskim, češkoslovaškim poslanikom v Parizu, ki sta oba govorila o manjšinskem problemu v Luganu. Belgijec je tamkaj sprožil misel, da bi Društvo narodov ustanovilo stalni manjšinski odsek v svrho varstva narodnih manjšin, slično odseku za kolo-nijalne mandate. Osusky je zavzel k temu predlogu svoje stališče, ki so ga nekateri smatrali toliko kot za odklonitev, proti čemer pa se sedaj oglaša ta s posebnimi razmotrivanji. Osusky opozarja na to. da ima Društvo narodov pravico in dolžnost brigati se za varstvo narodnih manjšin, toda ne morda na osnovi paktu o Društvu narodov, ki ga je sprejela in priznala vsaka država, ki ie vstopila vanj, marveč na osnovi posebnih pogodb, ki so se sklenile in podpisa'e na mirovni konferenci v Parizu. Iz tega sledi, da so države zelo različno vezane glede manjšinske zaščite, nekatere sploh niso vezane, kar ve'ja n. pr. glede Italije, druge pa so v Parizu prevzeel prav posebne obveznosti v tem pogledu. Iz te razlike sledi da bi bile države gleds projektiranega manjšinskega odseka v Ženevi zelo razHČno vezane in bi nekatere nastopale faktično kot tožitelji-ce. druge pa kot tožene ali vsaj pri- zadete, dasi bi imele vse opraviti z manjšinami. Spričo tega zahteva Osusky, da morajo veljati določbe manjšinskega odseka, ako se ustanovi, za vse čane Društva narodov, v enaki meri, zakaj Društvo nima pravice deliti svoje člane v dve kategoriji, pri čemer bi prva tako rekoč privilegirana kategorija sklepala zakone in pravila za drugo. Izvajanja dr. Osuskega so gotovo povsem pravilna in posebno mi se zavedamo. kako aktualna so. Iz navedenega pa se tudi razvidi, da se pripravlja v Ženevi važen preokret v manjšinski zaščiti in da stopa pred našo diplomacijo naloga ogromne važnosti, uveljaviti naše nacijonalne interese pred mednarodnim forumom. Rusija je predlagala Kellog-gov pakt tudi Jugoslaviji Paris, 5. januarja, е. V diplomatičnih krogih se govori, da je moskovska vlada stavila tudi Jugoslaviji in Češkoslovaški sličen predlog, kakor Poljski Sovjetska vlada je predlagala obema državama neposredno uporabo Kelloggovega pakta. «Echo de Pa-ris> meni, da bo poljski zunanji minister stavil moskovski vladi protipredloge. Poljski je po pogodbi z Rumunijo prepovedano skleniti z Rusijo nevtralitetno pogodbo. Prevelika obzirnost do Italije Split, 5. jan. n. Za jutri v nedeljo je bilo v ljudskem vseučilišču v Splitu napoveda» no predavanje oblastnega poslanca Nika Bartuloviča o italijanski propagandi v Dal« maciji, odnosno o sredstvih in motivih te propagande. Toda splitska policija je v po» slednjem trenotku prepovedala predavanje, češ da je političnega značaja in da je ljud» sko vseučilišče s prireditvijo tega preda» vanja prekoračilo svoj delokrog. Ta prepo» ved j- med občinstvom vzbudila veliko ne» zadovoljstvo in ljudje se zgražajo nad pre» tiranim obzirom naših oblasti do Rima. Volitve v sovjete v Ljeningradu Moskva, 5. jan. V Ljeningradu je doslej izvoljenih 187 članov osrednjega sovjeta in 178 članov krajevnih sovjetov. Med ia» voljenimi je окоЦ 200 komunistov. Neka» tera industrijska podjetja so izvolila poli» tike Stalina, Rykova, Kalinina ia Buharina ter vojaškega komandanta Vorošilova in Budjonega za častne člane ljenmgrajske» ga sovjeta. Udeležba volilnih upravičencev je rekordna, znaša namreč povprečno 90 do 100 odstotkov. Volitve se bodo nadaljeva» le do 5. februarja. V industrijskih vele» podjetjih Putilova podjetja, Rdeči triog^l* nik. Rdeča zarja in Boljševik se vrše veli» kanski volilni shodi, ki se jih udeležuje de« lavstvo korporativno. Preiskava v Tukovi aferi Bratislava, 5. januarja, g. Danee dopoldne je preiskovalni sodnik ponovno tri ure zasliševal Tuko. Iz krogo slovaške liudske stranke se doenava, da se nahaja med zaplenjeno korespondenco Tulce tudi šest pisem na Dunaju živečega Jehlicske. Eno teh pisem je Tuka že večkrat pokazal svojim prijateljem. To pismo vsebuje nastopno mesto: «S Čehi ne boste izhajali, ker ne nastopajo odkrito. Zaradi tega bi bilo priporočljivo, da se drugače orijent'rate. Sem vam na razpolago.> Iz kopij odgovorov ki so bile priložene zaplenjenim pismom, izhaja, da je Tuka odklonil ponudbo Jehlicske. Bratislava, 5. januarja, g. Slovaška ljudska stranka zahleva, naj se vršijo razprave proti Tuki javno. Dalje zahteva, da bo pri otvoritvi zaplenjene in zapečatene pisalne mize Tuke prisoten tudi zastopnik stranke. V krogih ljudske stranke protestirajo proti temu, da je preiskava proti Tuki poverjena 251etnemu sodniku dr. Linhartu. Pravni zastopnik je bratislavski odvetnik dr. Ivan Galla. Voditelj stranke monsignor Hlinka je včeraj objavil v «Slovaku» članek, v katerem se sam in vsa stranka sodalizira s Tuko. Politični prijatelji dr. Tuke predlagajo sodišču visoko kavcijo Za izpustitev Tuke iz preiskovalnega zapora. Sodišče je kavcijo odklonilo, ker je nevarnost, da bi Tuka svojo svobodo izrabil v to, da se sporazume s pričami in vpliva na njih izpovedbe. Podrobnosti o poteku preiskave sodišče ne d& v javnost. Maniu o notranjem položaju Rumunije Bukarešta, 5. januarja, s. Ministrski predsednik Maniu je izjavil napram novinarjem, da so zadnje volitve dokazale ne samo priljubljenost narodne kmečke stranke, temveč tudi politično zreloet rumunskega naroda. Pri popolnoma svobodnih volitvah je narodna kmečka stranka dobila velikansko večino. Antisemiti in komunisti niso dosegli najmanjšega uspeha. Primanjkljaj preteklega leta v proračunu je krit, tako da je novi proračun popolnoma izenačen. Računati je celo na precejšen probitek. Ruska ponudba protivojnega pakta Bukarešta. 5. januarja, (be.) Rumu.iski zunnanji minister je izjavil, da Rusija ni stavila Rumuniji nikakih ponudb za sklenitev protivojpega pakta. Resnično je le. da se je Polivka obrnila na rumunsko vlado z vprašanjem, kako stališče bi zavzela napram ruski ponudbi. Tukajšnji politični krogi pozdravljajo ponudbo ruske vlade s pripombo, da bi morala Rusija staviti to ponudbo vsem svojim sosedom, ako naj se njena ponudba smatra za odkritosrčno. Kakor poroča poljsko časopisje, bo Poljaka ponudbo ruske vlade odklonila. Nov atentat kleroradikaiov na slovensko pravosodje Te dni je Sla po slovenskem časopisju okrožnica odvetniške zbornice, v, kateri protestira proti docela nezadostnim kreditom proračuna ministrstva pravde za slovenska sodišča. Kleč oradi kali so v proračunu brisali dober dej kreditov za kurjavo v slovenskih sodiščih in posledica je polovična ustavitev pravosodja — evropski škandal, kj je menda tudi v Albaniji nemogoč. Moralna in gmnta škoda takih pojavov ni sporna. Slovenija kot gospodarsko, pravno in kulturno najbolj razvita pokrajina naše države predpostavlja docela točno funkcij oniranje našega pravosodja, sicer nastanejo lahko v, gospodarstvu, trgovini itd. nedogiedne posledice. K tem materijalmm atakam na naše sodstvo so se v poslednjem času pridružili vsega obsojanja vredni napadi na moralno nedotakljivost in politično neodvisnost vsega našega sodstva. Absolutna integriteta naše justice je bila dedščina neprecenljive vrednosti, ki smo jo prinesli v novo drŽavo in je spadala med prve znake visoke kulturnosti slovenskih dežel. Žal, je SLS posegla tudi po tej vrednosti in v poslednjem času zagrešila več činov, s katerimi hoče otrovatj dosedanjo nedotakljivost našega sodstva ter tudj v to idealno korporacijo zanesti strupeno ozračje partizanske anarhije. Primer imenovanja sodnika Fišingerja, ki ga je minister pravde postavil na zahtevo klerikalne stranke in proti jasnemu temo predlogu pristojne sodniške instance, je polnovreden dokaz tega klerikalnega početja. Sedaj pripravljajo klerikalci generalni naskok na slovensko pravosodstvo. Po novem zakonu o sodnikih bodo imela poleg kasacijskega sodišča okrožna ln apelacij-ska (pri nas dosedanje višje deželno sodišče) posebne pravice pri postavljanju novih sodnikov. Za vsako iapraznjeno mesto sreskega in okrožnega sodnika bodo okrožna in apelacijska sodišča postavljala am-bopredloge po dveh kandidatov, na katere je minister vezan. Za vsako mesto predsednika okrožnega sodišča, nadalje apela-cijskega sodnika in predsednika odnosno podpredsednika apelacijskega sodišča ima poleg kasaoijskega sodišča pravico predlagati Po dva kandidata tudi apelacijsko sodišče. Tudi t» ambopredk«! so za ministra pravde obvezni. Imenovanja sodnikov bodo torej v bodoče, ko stopi novi zakon o sodnikih v veljavo, t. j. 1. aprila 1929., v mnogo večji meri odvisna od predlogov, pristojnih sodnih zborov, kakar do sedaj. SDS je svoječasno vodila v zakonodajnem odboru veliko borbo, da prepreči partizansko poseganje v imenovanje sodnikov. Določbe, ki omejujejo pravice ministra pravde v tem pregledu, so v glavnem njena zasluga. Zakon o sodnikih Je s svojimi odredbami o volitvl in postavljanju sodnikov potisnil močan zapah pred že široko otvor-jena vrata partizanske koruprije v naše pravosodstvo. Kleroradikali so sedaj z vso vnemo na delu, da po možnosti preprečijo blagodejni učinek novega zakona v tem pogledu. Ker po 1. aprilu minister pravde ne more več po milj volji razpolagati s sodniškimi mesti, je treba hiteti, da se vpliv klerora-dikalskih partizanov na justico osigura na drug način. Treba si je v sodnih zborih, dokler je še čas, zasigurati partizansko večino, pa bodo v bodoče po zakonu predpisani ambopredlogi za imenovanje sodnkov zanesljiva garancija za očuvanje strankarskega vpliva na zasedbo sodniških mest. To za naše pravosodstvo žaljivo in ponižujoče stališče so si v polni meri usvojili naši klerikalci Sedaj so z vso vnemo pri delu, da si v ljubljanskem višjem deželnem sodišču ustvarijo zanesljivo klerikalno večino. Način, kako se prj tem postopa, je dokaz klerikalne neskrupuloznostl in preziranje te visoke sodne institucije ter njenih članov. Nedavno tega sta dobila višjesodna svetnika g. Peterlin in Perschč na zahtevo klerikalcev iz ministrstva pravde poziv, da naj zaprosita za penzijo. Ta poziv se sklicuje na odredbo ČJ. 112. ustave, kj določa kot splošno starostno granico za sodnike dokončano 65. leto. Oba imenovana gospoda sta to granico res dosegla, g. Peterlin menda le par dn. prej, preden je prejel poziv ... Ta ustavna določba pa do sedaj še nima izvršilnih odredb (novi sodnijski zakon jih vsebuje, toda ta zakon stopi v veliavo šele 1. aprila) in poleg nje stoji tudi odredba istega člena ustave, ki pravi, da se sodnik ne sme iz nobenega kakršnegakoli vzroka odstaviti od službe proti svoji volji, brez razsodbe sodišč ali disciplinarne razsodbe kasacijskega sodišča. V Sioveniji velja do novega zakona o sodnikih glede sodnikov, še stari avstrijski zakon, ki tudi Izključuje upokojitev sodnika brez njegove prošnje odnosno disciplinske razsodbe. Do sedaj se Je tudi Pri nas ta pravni dejanski stan v polnem obsegu respektiral in ministrstvo pravde se je tudi v primeru gg. Peterlina in Perscheta očividno čutilo vezano, kar je dokazalo s tem, da ie najprvo oba gospoda pozvalo, naj zaprosita za upokojitev. Ministrstvo je torej samo smatralo, da nasilna upokojitev ni mogoča. Oba višjesodna svetnika sta duševno In telesno še v polni meri sposobna, da vršita svoj^n dolžnost, in spadata med naj-odličnejše slovenske sodnike. Mesto, da bi se njima to priznalo s tem, da se ju pusti služiti do uveljavljenja novega sodnijske-ga zakona, ki kakor znano, izboljšuje tudi materijalne prilike sodnikov, sta dobila na način ki mora vzbuditi ogorčenje, consi-lium abenndi. Naravno je, da sta oba gospoda ta poziv odklonila. A kaj se je zgodilo? Minister pravde je na pritisk naših klerikalcev, krat-komaio dal podpisati ukaz, s katerim je v. s. sv. Peterilna in Perscheta nasilno uj>o-kojill S tem so si klerikalci o tvorih novj dve mesti pri višjem deželnem sodišču in ka«-kor nam poročajo, so si tudi že izbrali dva kandidata za te visoke položaje, prj katerih je glavna kvalifikacija, ne juristično znanje, ne moralične in osebne vrline, ne vestnost in sposobnost, temveč klerikalna odločnost. Poklicane sodne instance naj le vlagajo svoje ternopredloge, imenovana bosta tista dva kandidata, ki ju predloži tajništvo SLS, kakor se je to zgodilo v slučaju g. Fisdhingerja Z Imenovanjem dveh izrazitih klerikalcev bi bila po mišljenju SLS osigurana klerikalna večina v višjem deželnem sodišču odnosno poznejr šem apelacijskem sodišču in s tem bi bilo osigurano tudi izigravanje čl. 13. novega zakona o sodnikih. Gre torej za nečuveni atentat na naše pravosodje, v katero skušajo hegemonisti in njihovi klerikalni hlapci tik pred uve-ljavljenjem sodnijskega zakona zanesti partizansko korupcijo. To je pravo podiranje stebrov pravne sigornosti tudi v Sloveniji, zažiganje zadnjih ostankov zaupanja v državo in njene funkcije. Klerikalna nakana mora vzbuditi splošen odpor ta uverjeni smo, da se bodo postavjlj v bran ne le neposredno prizadeti, temveč z njimi vsi, ki jim je na srcu neodvisnost ta čistost ter do sedaj neokrnjena avtoriteta na&ih sodišč. Grozeče poplave v Bosni Sarajevo, 5. Januarja r. Dočim vladajo v enem delu Bosne in Hercegovine snežn! zameti, ki zelo ovirajo promet, grozi drugins pokrajinam poplava. Ker je nastopilo to. Plejše vreme, se je začel sneg naglo tajati. Zaradi tega so vse reke in potoki naglo na-rastii. Vrbas ograža s poplavo vso pokrajino od Lasaca do Bosanskega Svinjara. Tudi Fojnica je narasla in ie pri Visokem porušila most. V tamošnji tvornici usnja je odplavila del skladišča. Reka Bosna je zelo narasla ln donaša ogromne množine lesa, ki ga je odnesla v višje ležečih krajih. Neretva je v spodnjem toku prestopila bregove in ograža posebno Novi mosi Drina je v okolici Foča poplavila vsa polja, odnesla več lesenih mostov ta porušila tudi nekaj žag in mlinov. Človeških žrtev doslej nI bilo. Nemška križarka v Dubrovniku Dubrovnik, 5 januarja n. Davi je prispeta v gruško luko nemška križarka »Berlin« Щ se zasidrala v pristanišču. Križar ki poveljuje komandant vojnega broda Kolbe. Nemška križarka ostane v Dubrovniku 12 dnL Dopoldne je komandanta Kolbeja na kri-žarki »Berlin« obiskal nemški konzul iz Sarajeva, nakar se je komandan* Kolbe v svojim adjutantom napotil v mesto, kjer jt obiskal predstavnike civilnih in vojaških oblasti, ki so mu te obiske še tekoan popoldneva vrndi. Razjasnjen umor milijonarja pri Sarajevu Sarajevo, 5. jan. n. Policija in žandarme» rija sta po desetdnevnem intenzivnem za* sledovanju našli sledove za morilci armen» skega veletrgovca in znanega milijonarja Tahvoriana, ki je bil umorjen na svojem domu v Alipašinovem mostu. Policija je davi aretirala znanega ekonoma Aco Ku« kiča in njegovega slugo. Aretirani Kukid je veljal za težkega milijonarja in se je pred leti vrnil iz Amerike, odkoder je pri* nesel veliko premoženje. Aretirani sluga se piše Franc Vincu in je nedavno tega pobegnil iz rumunske vojske ter prišel v Sarajevo. Žandarmerija je vrhutega areti* rala še več drugih oseb, o katerih domne« va, da so sodelovali pri umorstvu trgovca Tahvoriana. Kakor znano, je policija po odkritju umora razpisala nagrado 100.000 Din za one, ki bi izsledili morilce. Izstopanje iz katoliške cerkve na Dunaju Dunaj, 5. januarja. Vse tukajšnje časopisje se peča z izvestji statističnega urada me9ta Dunaja, ki izkazujejo, da je v devetih povojnih letih izstopilo iz svojih oerkva -»koli 140.000 oseb. Letno odpade tedaj na dobo od L 1919. do 1927. povprečno 15.560 izstopov. Ta številka je tem pomembnejša, ker je število izstopov v letih pred vojno znašalo povprečno le 2264. Od vseh izstopov jih odpade na rimsko - katoliško cerkev vsega 120.000. «Reichspoet», glasilo krščanskih socijalcev, priznava, da od dobe reformacije in protireformaciie na Dunaju ni bilo večjega verskega gibanja nego »o izstopi iz vere zadnjih devet let Širjenje epidemije v Berlinu Berlin, 5. januarja. Gripa se še vedno širi in so vse bolnice ter sanatoriji popolnoma prenapolnjeni z bolniki. Ker so se tej bolezni pridružili бе mnogoštevilni shičaji pljučnega vnetja, davice in ošpic, je kriza tem večja. Zdravstvene oblasti nimajo niti dovolj vozov in oeobja za prevoz obolelih. Vsak dan se izvrši okoli 250 prevozov in 28 voz reševalne postaje ni v stanu zado-voliti vsem potrebam. Velikanski požar v Pireju Atene, 5. januarja, g V Pireju je v taborišču barak izbruhnil velik požar, ki je vpe» pelil 250 malih trgovin in malih stanovanji Par tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Pri izbruhu požara je nastala velikanska panika. Požarna bramba ni mogla ničesar opraviti proti požaru ter je samo reševala ogrožene prebivalce iz nevarnosti. Škoda znaša; 50 milijonov drahem, Naši h raji in ljudje Vsej slovenski javnosti v svobodni domovini! Naši zatirani bratje pod fašistično Italijo krvave iz neštetih ran. Dan za dnevom zapuščajo politični in gospodarski bedneži nesrečno grudo in se zatekajo k nam po pomoč in podporo. In tu začenja za nje nov križev pot Slovenska javnost ne pozna niti v najtrših obrisih strašne tragike, ki jo preživljajo na naših tleh vedno nove trume teih bednih brezdomovincev. Brez sredstev, strehe in dela tekajo navadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih dcmiov. Sila je prikipela do vrhunca, pomoč J« nujna. To žallostno spoznanje je Izsililo ustanovitev meddruštvenega odbora za pomoč primorskih emigrantov, ki ®a sestavljajo po svojih delegatih: »Jugoslovenska Matica«, »Slovenska Straža«, »Organizacija jugoslovenskih emigrantov«, »Soča«, »Kolo jugoslovanskih sester«, »Klub primorsikih Slovencev« in »Klub Primork«. Odbor se zaveda, da bo nspela ta podporna akcija le v koncentriranem prizadevanju vse slovenske javnosti in najboljših njenih sinov. Kot prvi svoj korak smatra za potrebno, da se obrne z gorečo prošnjo na vse naše no» vlne, da otvorijo v podporo nesrečnih beguncev in v znak narodne manifestacije takoj stalno kolekto, kjer naj se tedensko izkazujejo vsi došli prispevki v lajšanje bede in trpljenja tega najbolj preganjanega dela našega naroda. Vsak najmanjši dar pomenja gmotno in moralno pomoč ter izraz solidarnosti našim trpinčenim bratom. Meddruštveni odbor za pomoč primorskih emigrantov. V spomin Janezu Čadežu- * Vidmarja Kratek donos k šubičevi stfkl »Božično kajenje«, PoHane, v januar ju V božični številki »Jutra« smo objavili Яапек in spomine na pokojnega našega rojaka, umetnika Juri a Šubica, kjer je omenjen in deloma tudi opisan Janez Ča-dež, po domače Vidmar, tedanji gospodar hiše, kjer ie bilo »kajenje« posneto Danes objavljamo sliko tega zavednega pode- friskega rodoljuba. Že po portretu spoznaš. da je bil mož Impozantna oseba, a Ьй ie tudi naobražen in vseskozi odločen v svojem naprednem mišljenju. Imel je mnogo iskrenih prijateljev, ki smo m nekaj že navedli v božični številki, gorela se ga bo še spominja: tudi Josip Türk v Ljubljani, ki je bil v mladih letih večkrat po več dni v tej hiši in v njegovi prijetni družbi večkrat tudi v Ljubljani. Kako narodno odločen in zaveden mož je bil Janez Cadež. svedoči naslednji dogodek: Neka oficirska družba ie kosila v Čade-fevi gostilni v majhnem salončku na vrtu. Na steni so vise e v okvirih slike vodij bosansko-hercegovske vstaje 1875. Med njimi je bil tudi naš prvi kralj Peter Mr-koniič Te slike so oficirje silno bodle v oči. Jeli so godrnjati in zabavljati, da v taki hiši vise slike puntarjev. razbojnikov Itd Slučajno nj bilo Vidmarja doma in žena Lenka ie res dala v svoji nevednosti sneti slike s stene Kmalu nato se vrne go-sipodar Čim zapazi, da so slike snete jih ukaže takoi obesiti na prvotno mesto, češ: »Tu odločam iaz in komur ni prav, s? lahko pomaga drugam!« Slike so ostale na steni in imele mir še dolga leta. Drugi primer. — Pri Čadežu so zopet kosili oficirji. Med nj'mi sta bila dva, ki sta zavrnila kosilo in zahtevala le skodelico mleka, češ: Kaj bo kosilo na kmetih! Ko po ledi vprašata za račun, pa je Vidmar za samo mleko računal toliko kakor za vse kosilo. Na vprašanje, če ie pri njem mleko tako drago, ie odvrnil: »O, ne! Z njim krmimo celo prašiče, sekatura oa «je draiga pri meni! Jed je bila pripravljena, pa bi se ie bila gospoda poslužila.« In vsi drugi so mu pritrdili, onima se ie pa po- besil nos. Pri nekem manevru ie vojaštvo t oficirji prenočevalo v Poljanah. Vidmar le b;l tedaj župan Oficir, preskrbovalec stanovanj. je zahteval na vsak način za generala dve sob'. Vidmar mu ie dokazoval da ie ob taki priliki na deželi to nemogoče, češ. da bosta tudi po dva oficirja morala prenočevati v eni sobi Oficir pa le ni odnehal in še zahteval za generala dve sobi. Tedai se Vidmar razjezi in pravi: »Dobro! Da bo vaši kaprici ustreženo prav bo pa imel eno sobo v tei hiši. eno pa v oni!« Še več takih dogodkov in nastopov je ime! Vidmar s temi in drugimi naduteži tedanie dobe. ря ie vse znal kaj hitro ugnati s svoiim odločnim in možatim nastopom ter pridobiti tudi pri večini teh spoštovanje in respekt. Vidmar jeva hiša ie slovela za Jako gostoljubno. Te naklonjenosti so bili Je posebno deležni tedanji dijaki v dolini in tudi od drugod Ni mala Vi dinarje va zasluga, da se ie pričela širiti po Poljanski dolini napredna zavednost. Možu rodoljubu in dobrotniku, naj bodo posvečene te vrstice v skromen spomin. Vladni svetnik Ignacij Fajdiga f dolgoletni ravnatelj kranjske gimnazije, ki so ga včeraj popoldne v Novem mestu položili k večnemu počitku. Poslovanje ljubljanskega ■ • |»vv okrajnega sodisca Ljubljana, 5. januarja. Ljubljansko okrajno sodišče je po terito» rijalnem obsegu in po številu prebivalstva (nad 100.000) eno največjih v Sloveniji. Jasno, da je z vsemi sodnimi posli preoblo* ženo, vendar je kljub restrinkciji sodnikov in sodnih uradnikov dosledno ekspeditivno m rešuje promptno vse tekoče sporne in nesporne zadeve. Statistika o raznih vogah nam kaže prav zanimivo sliko. Okrajno sodišče je lani prejelo do 20.000 raznih vlog. Najbolj je bil obremenjen ekeekucijski oddelek. Tudi pri tem sodišču »e pojavlja dejstvo, da so se eksekucije, kakor drugod v Sloveniji, silno pomnožile, kar je zgovoren dokaz o gospodarskih težavah v naših krajih. Lani je bilo vloženih 8430 izvršilnih predlogov. Eksekucije naraščajo od leta do leta. Dočim je bilo namreč 1. 1926 pri tem sodišču vlo« ženih 6235 izvršilnih predlogov, jih je bilo leta 1927. že 6664 Preobremenjeni izvršilni oddelek je vodil en sam sodnik, dodeljen pa mu je bil pomožni sodnik. Pisarniško osobje tega oddeleka je reducirano na skraj» ni minimum. Oddelek je imel n* razpo» lago 5 izvršilnih organov, katerim so v po» trebi priskočili na pomoč sluge deželnega sodišča. Nujna potreba je pokazala, da bo treba eksekucijski oddelek razdeliti, kakor so že razdeljeni oddelki za civilnopravdne zade» ve, ki jih rešujejo trije sodniki. Tudi trije oddelki za sporne zadeve nad 150 Din do 6250 Din so biii z delom pre» obloženi. Lani je prišlo na te oddelke 4642 tožb (dočim 1. 1927. le 4599 in 1. 1926. le 4244). Bagaitelnih tožb pa je okrajno so» dišče prejelo lani le 98. Tudi kazensko sodišče je imelo mnogo opravka. Dobilo je 3929 ovadb, odnosno tožb zaradi raznih prestopkov Sodišče je bilo razdeljeno v dva oddelka. Okrajno sodišče je prejelo dalje ogrom* no število raznih nespornih zadev Zapuščin je bilo nad 1700 Povprečno je ta oddelek prejel dnevno 30 vlog, včasi pa tudi do 70. Z novim letom so se izvršile nekatere personalne izpremembe in so sodna opra» vila za 1929 po posamnih oddelkih raz* deljena naslednje: 1. oddelek: vodstvo so» dššča, nesporne zadeve za mesto, pridrže» valno postopanje za Slovenijo, razen okolice Ljubljane vdss. Oton Vidic; II. oddelek: civilnopravdne zadeve črke A do I po ime* nu tožečih strank, odškodninske tožbe iz avtomobilskega obrata sodnik dr. Bogdan Petelin, namestnik okr. sodnik Ferdinand Merala; III. oddelek: civilnopravdne stva« ri začetnic K do O ter Z in Ž in odpove« di: sodnik Rajko Lederhas, namestnik okr. sodnik Ferdinand Merala; IV. oddelek: ci* viilnopravdne stvari začetnic P do V sodnik Ferdinand Merala, namestnik sodnik Rajko Lederhas; V. oddelek: izvršilne stvari, zem« Senzacija! Višek poguma in bravur! HARRY PIEL v njegovem najnovejšem Ufa-flmu Njegovo najjaeje orožje !*ot Izumitelj, konstruktor motornega vozila, s katerim je padel o: priliki snimanja filma v globočino, kar bi ga kmalu stalo življenje Zavojevalec ženskih src! N Vedno galafltni kava?- Popolnoma novo! Predstave ob 3., pol 5., 6., poi 8. in 9. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. ljiška knjiga in pravna pomoč okr. sodnik Srečko Verbič, sodnik Makso Petrič in sod» nik Franjo Gorečan, namestnik: sodnik dr Bogdan Petelin; VI. oddelek: kazenske stvari za mesto in deželo na levem bregu Ljubljanice in Save, razen Medvod, Št Vi« da, Ježice, Ljubljane MI m Ze Šiške sod» nik dr. Ivan Bizjak, namestnik dr. Mirko Kresnik; VII oddelek: kazenske stvari za mesto in deželo na desnem bregu Ljublja® niče in Save ter Ljubljana VII, Žgor. Šiška, Moste, Ježica, Št. Vid in Medvode okr. sod» nik dr Mirko Kresnik namestnik dr Ivan Bizjak, VIIL oddelek: zadeve nespornega sodstva okr sodnik Adolf Hudnik, na* mestnik vdss. Oton Vidic; IX. oddelek: in« validske zadeve vdss. Oton Vidic, namest» nik okrajni sodnik Adolf Hudnik. Za pomirjevalno besedo -razbita glava Št. Janž, 5. januarja. Pred dnevi je popivala v neki tukajšnji gostilni večja družba mladeničev, ki so je» mali slovo od svojih prijateljev, odhajajo« čih k vojakom. Ob slovesu pa se je vinje» na družbo nekaj sprla, prišlo je do bese« dičenja in ravsanja. Nekaj raztogotenih mladeničev se je prav resno spoprijelo. Te« daj pa je stopil med nje 50 letni Ivan Ma» ver, ki je hotel s pomirjevalno besedo raz» dvojiti nemirno družbo. «Fantje, pamet in miri» S temi besedami se je spustil Maver med pretepače. Toda miroljubna interven» cija je bila zanj usodna. Zgodilo se je, ka» kor običajno, da so medsebojni nasprotniki z združenimi močmi udarili po pomirjeval» ou. Pobih so ga na tla in ga šele po kon« čanem pretepu zvlekli v gostilno vsega po» hojenega in z razbito glavo. Maver je dobil pri pretepu silno opasne poškodbe in je ležal par dni v popolni omotici. Domači so poklicali bližnjega zdravnika, ki je uvidel kritično stanje ra» njenca in odredil prevoz v ljubljansko bol« nico. Mavra so odpel iali z današnjim o p ob danskim vlakom v Ljubljano, kjer ga je že čakal rešilni voz. V bolnici je sicer upati, da se bo Mavrovo stanje obrnilo na bolje, vendar pa bo moral pripisati zgolj sreči v nesreči, če bo brez posledic prebolel po« škodbe, ki jih je prejel pri usodnem fan« tovskem razstanku. Ne dajte se zapeljati po drugih »čudežnih sredstvih«; »GAMMA« je edino sredstvo, ki Ima uspeh pri vseh lasnih boleznih. Mož, ki je lani prehodil 9060 kilometrov Litija, v januarju Ali le kaj čuda, če se je v dobi Nurmi-ja, Lindberga, najrazličnejših svetskih pot-tv&ov i*i globetroterjsv pojavila tudi med nami Slovenci visoka številka, ki se morda z upravičenostjo prišteva k rekordu za 1. 1928? Izvršilni organ litijskega okrajnega sodišča g. Marko Voiavčaiik je prehodu lani uradno dokazanega m priznanega pota v skupni dolžini 9000 km. Hribovit je litijski sodnj okraj in nad vse obsežen, pa ga menda nj rezen našega rekorderja g. Marku, ki bi bolje poznal ves okoliš. Ni je najskritejše globeli, najsamot- | nejše kočice ta najbolj strme bližnjice in i stezice, ki je ne h poenai g Marko On je Jiva zsmjepiMia knjiga litijskega okraja. Kakor pozna on vse ljudi v okraju, tako poznajo vsi ljudje njega in je prav Imenitno pogledati n pr. na litijskem sejmu, kamor se nagromadi na stotine lijudi, pa vsi zadovoljno pozdravljajo g. Volavčnika, svojega prijatelja in znanca. Razen zunanje službe od stranke do stranke opravlja g. Volavčnik še notranjo, pisarniško. Pa čujmo njegovo statistiko: 200 dni je bilo zunanje službe. V tem času Je naredil uradno priznanega 8311.9 km pota aH na posamezen dan 41.759 km. Prav nobeno vreme ga ni zadržalo, da ne bi opravil svojega službenega pohoda, mnogokrat je šel še v temi na pot, pa se je vračal pozno ponočj domov, ali pa 1« jstal v hrib'h zdržema po dva ali celo več dni Kljub svoji iežki služb a.'i ravno zato je Marko zdrav korcn;ak. Korošec po rodu je izvrsten humorist Hoja mu kajpak povzroča prav zdrav apetit, ki ga običajno tolaži s suho svinjino, domačim kruhom in vodo Kadar je na poti, povžije dnevno pol ali pa celo kilo svinjine — prazen stroj ne more s hriba v hrib Pa si пз^ d^čni Marko г vso upravičenostjo privošči imenitno pojedino, ker ga dr?ava tudi imenitno plača za težak posel, saj ima kar po 50 para r>d kilometra Litijski Marko pa Щ samo eden Izmed slovenskih prvakov x pešačenju, ampak fe gotovo tudi prvj med onimi, ki se vozijo vsak dan v službo. Litija boleha na hudi stanovanjski mizeriji, katere žrtev je tudi g Volavčnik Litija nima za njegovo dru-žinico primernega stanovanja, dobil ga pa je zimaa v okolici, na periferiji Litije, nič dalj kakor v — Celju Predstavljajte si tedaj vsakdanji napor takšnega državnega uslužbenca: poleg vsakodnevne vožnje po železnici na progi Ceije—Litija in obratno, kar znaša dnevno 110 km, še v,sakdanje ogromno pešačenje po hribih s službeno torbo ob boku. Rekoder Marko Volavčnik stopa letos v drugo polovico stoletja. 2elimo mu, da bi ЬИ tudi v novi polovici član kluba »Kilo-metrožercev«. Bo« mu daj zdravje, država pa večjo kilometrino! Obup zaradi službenih razmer Kranjska gora, 5. januarja. Sinoči se je tu odigrala krvava tragedija. Sodni sluga Anton Muhič je ob pol 19. skočil pod vlak, ki ga je razmesarii Vest o njegovi tragični smrti se je takoj razši* rila po vsem okolišu in ob splošnem soču» stvovanju vzbudila razne komentarje o nje« govem obupnem koraku. Pokojnik je bil samec, rodom iz Kočev« ja. Našli so njegovo poslovilno pismo, v katerem izjavlja, da je šel v smrt zaradi službenih razmer. ZA VOLNOH Ga. Slava Korbarjeva f soproga uglednega gostilničarja v Zagorju in mati štirih otročičev, ki je v duševni zmedenosti končala svoje mlado življenje v valovih Save in so njeno truipžo našli pri Radečah, pokopali pa v torek v Zagorju. Po delu - pokoj Starostno zavarovanje delavstva v naši državi, najbrž še dolgo ne bo tako urejeno, da bi nudilo pTimerno oskrbo radi starosti onemoglemu delavstvu Tega dejstva se za* vedajo razne strokovne organizacije, ki zbi» rajo posebne fonde za svoje onemogle čla* ne, zavedajo pa se že tudi mnoga podjet» ja, ki upoštevajo dolgoletno zvesto delo» vanje svojih uslužbencev. S 1. januarjem sta stopila v pokoj usluž« »enca Učiteljske tiskarne v Ljubljani, čr» costavec Oton Tutta in pomožni delavec 'ernej Novelli. Prvi ie bil uslužben v pod« etju v zadnjem času 19 let, drugi pa ne» pretrgoma 39 let. Ko sta se na Silvestrovo »roslavljala od svojih delovnih pr »štorov m svojih tovarišev, se je zbralo v stavnici vse delavstvo podjetja s predsednikom g. Gan» glom in drugimi člani upravnega sveta. Predsednik se je prisrčno poslovil od obeh uslužbencev in se jima je zahvalil za nju» no zvesto sodelovanje. Izročil jima je lepi spominski darili ter ju pozval, naj se tudi v bodoče zglašata -vsako soboto pri vod» stvu podjetja, kjer bosta redno dobivala prispevek za lažje preživljanje v starosti. V imenu uslužbencev se je poslovil od obeh odhajajočih tovarišev obratni zaupnik proseč ju, naj ohranita v čhn lepšem spo» minu tovariše, s katerimi sta sodelovala tako dolga leta. G^. Tutta in Novelli sta se ginljivo zahvalila tovarišem, zlasti pa vodstvu podjetja, ki je s svoj im lepim so» cialnhn ukrepom pokazalo, da zna ceniti ie lo svoj ih uslužbencev. Drznosti mladega rokovnjača Ljubljana, 5. januarja. Po okolici Dol in Sv Križa v litijskem okraju se je klatil že nekaj časa sumljiv mladenič. Nobena stvar ni bila pred njim varna. Iz dimnikov je kradel klobase in svinjino, v kaščah se je zalagal tudi z dru* gimi dobrotami Pred njim tudi ni držala nobena ključavnica, ki je čuvala novce. Kljub vsej pozornosti pa ljudje in orožniki tatu dolgo niso mogli dobiti v pest. Šele pred dnevi so mu prišli na sled zgolj po naključju. V dolskem župnišču je bila med jutranjo mašo samo dekla doma, vsi drugi pa v , cerkvi Ko je stopila dekla v zgornji del j hiše kurit peči, je čula v župnikovi sobi stopinje. Z vso previdnostjo je odprla vra« župnikovi pisarni. Dekla je tedaj naglo za« ki ©nik vrata in stekla v cerkev. Povabila je s seboj nekaj krepkih mladeničev, ki so odšli na lov za drznim potepuhom. Pre» iskali so vso hišo, a tatu že ni bilo ved nikjer. Izginil je kakor kafra. Po maši se je hitro razširila novica o čudnem obisku v župnišču. Domov grede je skupina mladeničev srečala majhnega, precej čokatega neznanca, ki je bil povsem sličen opisu, kakor ga je prej podala žup« nijska kuharica Fantje so kar pograbili za kolce in navalili na sumljivega tujca. Ta pa je ročno potegnil dva samokresa in ju nameril na dolske fante. Ti pa so bili u,r< nejši. S kolci so mu zbil iz rok orožje, po» drli g na tla, ter ga po kratki borbi zve« zali in odvedli v eno uro oddaljeni sv. Križ. Svetokriški orožniki so takoj preiskali neznanca in pri njem našli tri revolverje in cel šop vitrihov, s katerimi je vlamljal zadnje čase po svetokriški okolici, več no» zev in še nekaj drugega orodja. Sploh je bil fant za svojo profesijo izborno oprem« ljen. Našli pa so pri njem tudi ves denar, ki ga je bil zjutraj pobasal v župnišču, vse« ga nekaj nad 1000 Din. V četrtek zvečer so orožniki prignali vlo» milca, po imenu Antona Springerja, doma iz Ponikve na Dolenjskem, v litijske zapo« re. Že po enodnevnem bivanju v zaporu pa je Springer pokazal svojo podjetnost. Neki sodni organ je slišal iz Springerjeve celice votle udarce, kakor bi kdo sekal drva. Vod» ja jetnišnice je takoj sumil, da poizkuša novi gost izpodkopovati zid. Pregledal jo njegovo celico, pa ni opazil ničesar sumljiv vega. Ko pa je dal odmakniti osumljenčevo posteljo, mu je zazijala nasproti že pre« сејбпја luknja, ki jo je izkopal nazado« Impozantna nova šolska palača v Novem mestu V Novem mestu gradijo novo osnovno šolo. Načrte za njo je izvršil ljubljanski stavbenik Angelo Battelino, stavbna dela pa izvršuje Ljubljanska gradbena družba. Celotni stroški zgradbe bodo iznašali okroglih "5 milijonov Din. Vsekakor bo to dvoje: odstraniti odnosno preprečiti kon* kurenco samostanski meščanski soli v Šmi« helu, obenem pa dobiti novo poslopje v svoje roke. Šele na odločno grožnjo, da no* vomeška občina ne bo žrtvovala niti vinar« ja, i novo poslopje ne ostane njena last, ena najmodernejših šolskih poslopij, kan se jih jc zgradlo po vojni. Občinski odbor pod župan oran jem dir. Režka se je zavedal ogromnih žrtev, ki jih pravzame z zgradbo novega šolskega po« slopja, vendar se v interesu mladine in prosvete odločil k temu velikemu podjet» ju Doslej je b^la ljudska deška šola na« staniena v sitarerr. gimnazijskem poslopju, dekliška prvotno v Narodni čitalnici, kasneje v neki zasebni hiši, po pravratu pa se ie tudi ona nastanila v stari gimnaziji. Obstojal je namen, da dobi Novo mesto г novim šobkim poslopjem tudi meščansko šolo. proti čemer pa so takoj nastopli kle» rikalci. Ustanovitev meščanske šole ni bila dovoljena z izgvorom. da ima Novo me sto že itak gimnazijo. Razen tega so kle« rikalci vztrajali na tem, da mora novo po» slopje postati last šolske občine, dočim je župan zastopal stališče, da Sola ostane last mestne občine. Klerikalcem je pač Slo ra je oblastna šolski odbor razpisal razpravo o izdaji stavbnega dovoljenja, pri čemer je prišlo do naslednjega kompromisa: novo poslopje ostane last mestne občine, zahteva po meščanski šoli pa se opusti. Novo poslopje bo sicer zgrajeno za dve oeemrdzredni osnovni šoli (deška in dekM» * ška), toda po zaslugi klerikalcev je Novo mesto pomaknteno na nivo podeželja Do« čim imajo vsi večji kraji meščansko šo'o, je Novo mesto ne sme imeti in meščani bodo morali še nadalje pošiljati svoje otro« ke v Ribnici ali Krško. Pa še tole: Čim se je novo poelopje z»« čelo graditi, so se klerikalci v «Slovencu» pohvalili, da se gradi na njihov pritisk, do» ifim so prej povzročali največje ovire No« vomeščani bodo ponosni na svojo novo šolsko poslopje, toda obenem ne bodo po» zabili, kakšne nazore imajo klerikalci o ljudski prosveti in požrtvovalnosti zanjo. voljni areetant. Springer je nato prostoduš« »o priznal, da je nameraval pobegniti iz zaporov. Star je šele 20 let, pa je že v vseh rokovnjaških poslih silno Izvežban. V notranjosti peči je odomil neki kavelj, ki ga je nato uporabljal za kopača. Fant je ssnal f-udi zelo previdno luščiti zid in ka« m en je in je potem ves izkopani materijal tako lepo zakril, da ni biio opaziti prav nič sumljivega. Razkrinkan ega in bega željnega Springer» ja so danes г močno orožniško eskorto in z železnimi zaponkami na rokah prepeljali v zapore ljubljanskega deželnega sodišča, ki bo vršilo sedaj vso podrobno preiskavo o njegovem rokovnjaškem življenju zad« njih mesecev. Izredni priložnostni nakup! Po poročilih o zimskih kupčijah zadnjih treh mesecev, simo med drugim izvedeli, da se splošno znana »IKKOLJ« pletena oblačila v Jugoslaviji tako zelo kupujejo, da lahko trdimo, da je znamka »IKKOLJ« z dvema zajcema doživela pravcato zmagoslavje. Vso zalogo, ki je preostala od zimskih l&uipčij, nameravajo podjetja »IKKOLJ« po znatno znižanih partijskih cenah v ljubljanski zalogi tvrdke GRIČAR in MEJAČ Šelenburgova ulica odprodati. Priložnostna partijska prodaja se vrši od 8. do 19. januarja. Priporočamo p. t. občinstvu, da ne zamudi izredno ugodne prilike za nakup pletenih oblačil. Še besedo o našem tujskem prometu Zadnji občni zbor Zveze za tuflski promet je jasno pokazal, da od lani v svojem ozko-srčnem ki čudno komodnem mišljenju nismo napredovali niti za korak, ampak stojimo še vedno na tisti malenkostni stopnji kakor lani Ves napredek, ki ga je dosegla dežela, je bil nam od Zveze takorekoč vsi-tjen in gre mimo nas omalovaževan in skoro ga niti videti nočemo. Tega žalostnega dejstva pa je kriva samo napačna orijenta-cija, ki je v nas vkoreninjena glede dejan skega položaja v našem tujskem prometu. To krivo orijentacijo pa imajo na vesti samo naše najvišje državne ustanove, ki v svojem popolnem nerazumevanju tujskega prometa bagatelizirajo vsak smotren pokret, pa raj se pokaže ta od strani posameznika ali pa od katerekoli korporacije. Zveza za tujski promet je v tujskopromet-nih zadevah naša najvišja institucija, ki vzdržuje tesne zveze z inozemstvom in dirigira vsako leto armado tujcev v naše kraje, ker uživa tam soliden ugled in velik kredit. Inozemski listi prinašajo simpatične kritike o njenem delovanju doma in v tujini, bodisi v kulturnem, bodisi v narodnogospodarskem pogledu. Naše ljudstvo in izobražen s t vo pa smatra to institucijo samo kot nekako podrejeno železniško bilveterko, ki ji je država koncedirala pravico, da prodaja v njenem imenu bogatim tujcem železniške ugodnosti in ima seveda pri tem mastne prof i te. To naziranje je splošno razširjeno med ljudstvom in tudi večina našega izobraženstva je orijientirana prav v tem smislu. Naša materijalistična doba vidi in sumi v vsakem socijalnem in gospodarskem pokretu denarno špekulacijo in noče nikjer več verjeti v idealne nagibe. Zato pa oma-Jovažuje tudi Zvezo za tujski promet in z njo vse njej sorodne in alilirane ustanove po deželi in je prekomodna, da bi se vsaj površino informirala o dejanskem delovanju in л pravem ustroju naše tujskoprometne institucije. V njenih prostorih se res prodajajo vozni listki za vse železniške proge, a doniček Od te prodaje je tako malenkosten, da Zveza Z njim ne more plačevati naibkromnejšega čtevila uslužbencev, ki jih rabi pri prodaji. Za evoje požrtvovalno in nainesebičnejše delovanje bi Zveza zaslužila vsaj to priznanje, da bi vsi naši ljudje brezpogojno kupovali na udoben način vozovnice pri Zvezi, mesto da se drenjaio in prerivajo uro za uro pri železniških blagajnah. S tem bi marsikaj doprinesli v blagor skupnosti in eplošnoeti in bi zvezo olajšali za marsikatero bridko breme. Če je državna "r"-,va tako velikopotezna, da ji poklanja visoko subvencijo prav v takem znesku, kakršnega dobi za novo leto marsikateri uslužbenec od svojega gospodarja, bodimo vsaj mi malo nase ponosni, pa jo podprimo, kakor zahteva od nas najskromnejši blagor naše dežele! In ne bo se nikoli dogodilo, da mora izginiti že v prvem in žalostnem početku na-ža najlepša propagandna revija, ki širi prav naš ponos in našo. med nami toliko hvaljeno lepoto po tujem svetu. V modernih prilikah bi Slovenija težko dihaja brez tujskega prometa, da, tretjina naše pokrajine bi popolnoma propadla, ker jo more preživljati edinole tujski promet. Zato pa je institucija, koje smoter je edino propaganda naših kraj/ev, za nas naravnost življenskega pomena in za+o v narodnem pogledu brezpogojno potrebna in nenadomestljiva. Lahi so dobro epoznali važnost tega življenskega momenta v naši državi in eipajo milijone za propagando svojih krajev na račun naše nerazsodnosti in ohlapne brezbrižnosti. Kaj tedaj, če se jim vse to posreči? In po logiki naše čudne mentalite-te bomo metali kamene na Zvezo za tujski promet, namesto da bi jo danes pripoznali v polnem obsegu in jo podpirali vsaj toliko, kolikor zahtevajo naoi narodni interesi. Nemci nas v tujsko-prometni kulturi visoko nadkriljujejo, a vendar so v zadnjem fesu v svojih listih odkrito priznali, da jih v propagandi prekašamo. Uspeh te naše / emotrene propagande pač nI izostal in Nemci sami priznavajo spoštovanje onim, ki se jim je posrečilo, da so pričakali na svet v tako kratkih letih eno najbo1 i cvetočih tuj sko-prometnih industrij Evrope. Ce že Nemci izrekajo toliko priznanja, mislim, da je že skrajni čas da se v svojem mišljenju in še bolj delovanju vendar enkrat prem jentiramo m se lotimo dela prav na polju. Jki ga je zorala Zveza za tujski promet. Ce pa se nam roke upirajo delu. pa vsaj pod primo zvezo tam, kjer stojfita ob nji nacijo-nalna čast in naša klavrna gospodarska roi-aerija! Josip Vandot. PRETRESLJIVO! PREMUERAt Pekel Itubaui (ftlar er der (.lebe) Krasna filmska drama o materi, Id Je zgubila svoje dete v viharnih voindb dneh Trpljenje ia obupno Iskanje otroka po vsem sveto ta svidenje i njim ob novo porajajoči se sreči. V slavni vlogi OLGA ČEHOVA Najlepša vsebina. Divne slike! Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8., 9. Najnižje cene I KINO IDEAL Precü sodn ki Srečno novo leto! »Srečno novo leto želim«, je govoril po trgovinah berač Jože ш vesel sproii ugotavljal, da se mu precej pridno nabirajo dinarji v žepu. Ko ie taku prišei v neko trgovino in želel veselo novo leto, ie sta; za njegovim hrbtom naenkrat stražnik, ki je Joži tudi želel srečno novo leto. »Hudiča, to bo pa sreča, uh!« ie zagodei Jože in žalostno pogleda stražnika, sai ie vedel, da ie zdai konec njegovega prosja-čenja. Tudi pri sodniji je voščil vsem novo leto im ie bil povabljen za 14 dni na are-stantovsko malico. Srce za srce Dolenjski Miha ie pogumen in vesel fant. Dekle ima. katero mu mar ^kateri tovariš zavida, saj ie Mihova Lizika prava kmečka lepotica zdrava, rdečelična. sladko se smehljajoča devoj a. Miha to vodi poleti vsako nedeljo po Dolju in oba sta ž:dane volje. Pa se je vendarle zgodilo, da ga le Lizika pustila na cedilu in izbrala drugega. Ko jo ie Miha vpraša^ zakaj ga zapušča, mu je odvrnila naj vpraša svojega očeta, j kj jima še vedno ni dovoHt, da bi se poročila Lizikin novi izvoljene*, pa ie fant z sosedni e vasi in komaj sta se spoznala, ji je že obljubil, da io bo kmalu poročil. »Srce za srce«, ie kriča Miha. ko ie naslednjo nedeljo sedel v vaški krčmi in jezen praznil kozarce. »Kako misliš, srce za srce,* ga vpraša prijatelj Kozma. s katerim sta skupaj hodila na vasovanje. »Kako mislim.« ie odrvoH Miha in žalostno pogledal tovariša »Takole mislimi Meni je Tilen ukradel srce moje Lizike, zdaj naj pa da za njeno srce svoje.« je zavpil Miha in udaril s pestjo po mizi, da so kozarci zazveneli. Koama nemo prikima in brez besed se razumeta. Spet pride nedelja. V vaški krčmi sede fantje iz sosednje fare. tudi Tilen je zraven: Miha in Kozina pa sedita pri svoji mizi. pred njima stoji kar Štefan vina. »Srce za srce!« zakriči Miha in njegove besede odmevajo po nizki krčmi in tudi Tilen iih sliši, da mu kar tesno postane v dušL »Srce za sroe! Čakajte. hud?3i. nocoj bomo videli, kdo je močnejši,« ponovi Miha, seže v žep in v njegovi desnici se za-bliska dolg oster nož Miha ga zavihti nad svojo glavo in zasadi v mizo. »Tako bomo klali.« zavpije in hoče ves divji napasti sosednjo mizo. »Pri meni se ne boš tepel!« zavipije krepki gostilničar Rožman in pograbi Miho tako spretno, da fant sam ni vedel, kdaj se ie znaše pod kapom. »Ni lepo, oče. da tako delate s svojimi gosti,« se huduie Kozma. pa tudi on se znajde kmalu zunaj, saj je oštir Rožman znan kot najmoaneiši mož v okolici. »Počakaiva jih.« predlaga Miha in Ko-zma skoči takoj k bližnji drvarnici im prinese debel kol. Kmalu pridejo fantje lz gostilne. »Srce za srce!« zakriči M ha in že tiči v Tilnovih prsih nož, я Kozina mlati okoli sebe z gorjačo. da si nihče ne upa blizu. Mihov nož pa k sreči ni pogodil srca. pač pa je ranil Tilnova pljuča, a so mu jih v bolnici pozdravili, doč:m bo Miha zdravil svojo srčno bol rn kruto maščevanje sedem mesecev med tatovi in pretepači. Sport Smučanje po ravnem Se v.edno je meti »-dolinskimi« smučarji mnogo taiiih, ki vsled nezadostne vežbe in pomanjkanja treninga niso pozneje na gorah deiežni po.nega užitka, ki ga nudijo deske dobro izvežbancmu smučarju. Zato ni odveč, če »-mestne« smučarje, ki sedaj lahko vežbajo sKoraj pred domačim pragom. opozorimo na važmost smučanja po ravnem, ki se v splošnem mnmzo preveč zanemarja. Prve smuške vežbe se vrše običajno na položnih obronkih kjer drče smuči same in se vozač briga za vse drugo kot za premikanje. Polagoma, toda stalno pa prodira spoznanje, da ie treba smučanju po ravnem, t i hoji na smučeh posvečati večjo pozornost kot doslej. Premoč se\ernia-kov na smučeh izvira v veliki meri odtod, ker goje na Švedskem ;n Norveškem, kjer prevladuje položno gričevje, te vrste smučanje v najpopolnejši obliki. Po pravici primerjajo hojo na smučeh z ahko atletiko. ker ravno v tej disciplini odloča sistematična izvežbanost vsega telesa mnogo bolj kot pri alpskih vožnjah. Slog dobrega smučarja na ravnem se na prvi pogled loč? od povprečnega vozača; dočim ie slednji trd in se premika celo s stegnjemm kolen, se dob.г smučar po ravnem gblje mehko, s skrčenimi koleni, postavlja palice daleč pred sebe. in roke opravljajo dober del posla Pravilno smučanje po ravnem so prav dobro imenovali tudi »hojo пя štirih nogah«. Iz odsekanih in negotovih kretenj začetrrka se je razvilo ritmično g:b nje, k' nudi telesu — ker se napetost njegovih sij stalno menja — poseben užitek. Korist dolgih drsaiočih korafkov stopnjujejo bolj izvež-bani smučarji ? uporabo dvo- ali trotakt-nega koraka, pri katerem postavljajo palice v posebnem ta' tu istočasno v sne« in z rokami — dočim noge počivajo — v zamahu potegnejo telo za seboi. Vade v takem smučanju po ravnem zelo ojačujejo mišičevje, ki ie za večje izlete velikega pomena Sedaj nam jf narava pokrila najbližjo okolico z debelo plastjo dobrega snega, tako da ie prüike dovolj, da že za mestnimi hifš^m! navežemo smuči. Tu je najlepša prilika, da se «mučarski »naraščaj« dnbro irvežba v hoi: po ravnem. kar ga šele popolnom? usnnv b'ja za izlete in vožnje v veliki smuški naravi Pravo presenečenje. »Rada bi napravila kakšno presenečenje Emilu za god.« »Povejte mu svojo starost.« Patrijotičen šofer »Daily Mail« pripoveduje naslednjo anekdoto: Neki londonski trgovec je najel tak» si, da bi se popeljal k buckinghamski palači pogledat na bulletin, kako je s kraljevim zdravjem. Ko se je vrnSl, je opazil, da kaže taksameter manjšo vsoto, nego bi moral za čas, ko je avto čakal. Opozoril je na to šoferja, a ta mu je odvrnil: »Sam sem ga ustavil, gospod. Kralj je isto tako moj kralj kakor vaš in ne boste resno hoteli, da bi plačali za čas, ko ste builetin brali. Samo to mi povejte, kako je s kraljevim zdravjem.« Razpis tekem v umetnem drsanju Pole« včeraj objavljenih tekem razpisuje SK Ilirija Se sa vezno tekmo senlorjev skupine II. v nedeljo 27. januarja. JZSS raaptsuje nadalje ter nalaga po določilih tekmovalnega pravilnika v izvedbo SK Iliriji: senlorsko tekmo za prvenstvo Jugoslavije v nedeljo 27. januarja in da ms ko tekmo za prehodno darilo JZSS v nedeljo 27. januarja. Tekma senlorjev skupine II. Je otvonjena za vse verificirane drsalce saveznih klubov, kd v sezoni 1928-29 ne startajo za prvenstvo Jugoslavije ta niso startah za prebodnd pokal dr. Fuhsa. Nagrade se podelijo po § 6. tekm. prav. Prijavnima znaša Din 20.— Dosegljive točke kaikor pri tetami za darilo dT. Fuhsa. Obvezni Skd: 1. loikii v osmici št. 3 (nz v); 2. loki v osmici št. 4 (nz n); 3. trojka št. 10 (np v + nz n prKenši z desmo); 4 trojka št 11 (kot št. 10 pričenši z levo); 5. protiokret št 35 (pričenši desno np v); б protiokret št-36 (pričenši levo np v); 7 zanka St. M (np v); 8. vijuga - dvojna trojka St. 55 (pričenši d np v); 9. vijuga - dvojna trojka &t 56 (pričenši levo np v). - Prosto drsanje 3 minute. Tekma za prvenstvo Jugoslavije je otvorjema za vse pri IZSS verificirane drsalce, ki so Ju-goslovemski državljani. Zmagovalcu prlttče naziv »Prvak Jugoslavije v umetnem drsanju za 1939«, s a vezna prevensfrvena kolajna in diploma. Nadafim eaerade se podelijo po § 6. tekm. prav. Prijavnina znaša Din 25.—. DosegBfvo štev#o točk za obvezne like 156, za prosto drsanje 96, skupaj 252; razmnože valeč 8. Razpisan Je celotni olimpijski program 1938 in sicer: 1. loki v oemici št. 4 (nz n); 2. okret št. 33 (pričenši d np n); 3. okret ät. 34 (pričenši 1 nj> n); 4. protiokret št. 35 (pričenši d np v); 5. protiokret št. 36 (ipričenši 1 np v); 6. trojka —vijuga—trojka št. 75 (ipričenSd d np v); 7. trojka—vijuga—trojka št. 76 (pričenši 1 op v); 8. zanka—vijuga—zanka št. 85 (d nz v); 9. zanka—vijuga—zanka št. 86 (1 nz v); 10. pirotitroj-ka—vijuga—protrtrojka §t. 89 (d nz v); M. pro-citroika—vijuga—protitrojka š>t. 90 (1 nz v); 12. dvojna trojka—vijuga—dvojna trojka št. 81 (d nz v); 13. dvojna trojka—vijuga—dvojna trojka št. 82 (I nz v). — Prosto drsanje 5 mireirf. Damska tekma JZSS Je otvorjena za verificirane članice vseh saveznih khibov. Darilo postane last tekmovalke, ki zma®a v dveh zaporednih tekmah. Do tega časa ostane darilo v varstvu SK Ilirije, vsakokratna zmagovalka pa prejme častno kolajno. Nadaljne nagrade se podelijo po § 6. tekm. prav. Prijavnina znaša Din 25.—. Dosedanja zmagovalka: 1927 ga. Gizela Kadrnka (Hašk, Zagreb). Razpisan ie celotni olimpijski program 1928 m sicer: 1. trojka šit. 9 (d np v + 1 np v); i. okret št. 31 (d np v);3.okret št. 32 (1 op v); 4. protiokret št. 37 (d np n); 5. prottokret Št. 38 (1 np n); 6. vijuga v osmici št. 24 (d nz v n); 7. vijuga v osmici št. 25 G nz v n); 8. dvojna trojka —vijuga—dvojna trojka št. 81 (d nz v); 9. dvojna trojka—vijuga—dvojna trojka St. 82 (j nz v); 10. zanka—vijuga—zanka št. 83 (d вд> v); 11. zanka—vijuga—zanka št. 84 (1 np v). — Prosto drsanje 4 minute. — Dosegljive točke za obvezne like 132, za prosto drsanje 84, skupno 216; razmnože valeč 7. Splošna določila: Tekmuje se po pravilniku JZSS. — Vse tekme se vrše na športnem drsališču SK Ilirije v Ljubljani Ob Celovški cesti ter se prično ob 8. zjutraj, tekma seniorjev skupine И («tekma 4.) eventualno v soboto 26. jan. otb 15. uri. t izvajanjem obveznih likov, katerim sledi približno ob 11. uri prosto drsanje. Drsalna ploskev meri 40 m X 60 m. Zaključni rok za prijave Je za vsako tekmo dva dni pred določenim terminom tekme opoldne. Prijave se naslove na Športni klub »Ilirija«, Ljubljani Knsni-kova nI. 3-Й v rekomandiranem dopisu, kateremu Je treba priložiti pridavnino. V prijavah mora biti navedeno: a) tekma, na katero se prijava nanaša, b) ime prijavljajočega kluba, c) ime m državljanstvo pršjavljeneiga tekmovalca — Pismena pojasnite daИ»»И1<ММ»»»ШММ»ММНМИИ 1 feb uara m v Un onu * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manutak-tura is« ITO — zobna pasta najboljša. * Dobra metoda za pobijanje katara v grlu. Kadar pride hladna jesenska doba. se često dogaja, zlasti pri ljudeh, ki žive često po mestih, da sprememba temperature povzroča prehlad. Posebno pogosti so katarl v grlu. Znaki te bolezni so splošno znani, tako da je nepotrebno govoriti o njih: naj-markantnejši so: hrapavost v grlu, bolečine v vratnem jabolku ter hripav glas. Kako se naibolje odkrižamo teh težav? NajboijšJ uspeh bomo dosegli s takimi preparati, ki v objektivni smeri odstranijo vnetje, a v subjektivni ublažijo bolečine. Vsem tem zahtevam zadostijo n. pr. pastile »PAN-FLAVIN«. 192 * Ljudem, ki trpe na potrtosti, splošni onemoglosti, delanezmožnosti povzroča naravna grenčica »Franz Josef« živahno kroženje krvi in tako osveži vsakega bolnika. Vseučiliški profesorji in znanstveniki trdijo, da pripomore grenčica »Franz Josef« zaradi svoje lahko odvajajoče učinkovitosti k splošnemu osveženju duha in veselju do dela. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. »GAMMA« je Izven konkurence zakaj je edino sredstvo, čigar zdravilni učinek je znanstveno ugotovljen. * Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1929. bo v kratkem docela razprodan. Stare naročnike opozarjamo, da si ga pravočasno nabavijo. Cena za člane 16 Din, za nečlane 20 Din. Naročila sprejema Jugoslovenska Matica v Ljubljani. Šelenburgova ulica 7-II. * Obleke kemično čisti barva, pllslra hi lika tovarna JOS. REICH * Pralnica • svetlolikanica Rakuia, Slovenska ulica 15, zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča. 276 * Darujte »Podpornemu druStvn slepih« ▼ j Ljubljani, Woifova ulica 12. 186 I u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11, je izposodila decembra 1928 na 3543 strank 13.981 knjig Knjižnica posluje vsak delavnik od 15 do do! 20.. ob nedeljah in praznikih tudi ob 10 do 12. dopoldne in izposoja slovenske, srbsko - hrvatske. češke ruske, poljske, nemške, francoske, angleške italijanske, esperantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni imeniki kniig. ki rih priporočamo v nakup. Knjige se pošiljajo tudi po pošti. u— češkoslovenska Obec v Lubljanl V nedeli dne šestega ledna o čtvrtč hodine odpoledni na Taboru loutkove predstaveni »Krejči. švec a Kašparek« u— Zanimivo planinsko predavanie. Opozarjamo na velezanimivo skioptično predavanje «Mont Everest», ki ga bo priredilo Slovensko planinsko društvo Predavatel' g. Finch nas bo povedel s ротосю 1000 m dolgega filma in mnogoštevilnih skioptičnih slik po najvišjih ledenikih sveta. Predavanje bo v nemškem ieziku Vstopnice se prodajajo v predprodaji v pisarni SPD. Frančiškanska ulica 10-1 (dvorišče) in na večer predavania nri blagajni. u— Šentjakobski pevski /.bor. Pevska vaja jutri v ponedeljek zaradi koncerta UJU odpade. Pozivam pevce, da se koncerta polnoštevilno udeleže Predsednik. u— Koncert violinistke Marije Mihailovi-čeve se bo vršil v petek 18. t. m. v Filhar-monični dvorani in ne. kakor Je bilo pomotoma javljeno 7. t. m. u— Dijaška kuhinja »Domovina« Je kakor običajno tudi ob zadnjem božiču priredila božičnico. Odbor »Domovine« se toplo zahvaljuje vsem darovalcem, posebno še go-spem dr. Pucovi. prof. Mašekovi in ravn. Jugovi. u— Koncert pevskega zbora UJU bo v ponedeljek 7. t. m. ob 20. v Unionu. Na sporedu najmodernejše vokalne skladbe novejše literature. u— Ljubljanski Sokol bo imeil občni zbor danes 6. t. m ob pol 10. dopoldne v društveni sejni dvorani v Narodnem domu. u— DrugI materinski večer bo ob 20. v predavalnici Zavoda za zdravstveno zaščito mater m dece. Lipičeva ulica. Vstop prost. Predaval bo dr. Zalokar o snovi: »Od deklice do žene«. Po predavanju bo diskusija. u— Mont Everest. Opozarjamo na današnje filmsko predavanje ZKD ob 11. v piostorih elitnega kina Matice. Na sporedu bo film izredno po-iinega značaja, ki nam kaže v krasnih slikah izredno naporno ekspedicijo na najvišjo točko naše zemlje. u— Plenarna seja JZSS bo v ponedeljek 7. L m. ob 8.30 v damskem salonu kavarne Emone. u— Opozarjamo interesente na oglas tvrdke Novak, Kongresni trg 15, ki nudi zaradi inventurne prodaje pri nakupu blaga od 7. do 20. t m. cene. s katerimi prihranite do 40% gotovine 193 u— Prostovoljno gasilno društvo Spodnja Šiška bo priredilo v nedeljo 6. t. m. ob 16 svojo običajno predpustno zabavo s plesom in prosto zabavo v salonu gostilne D. Dolničar (prej Ant. Keršič). Cenjeno občinstvo in prijatelji gasilstva najvljudneje vabljeni. 47 u— Redna plesna vaja bo drevi v veliki dvorani Sokolskega domu na Taboru. Pri-četek ob 20. 49 u— Danes predpustna zabava. Godba, ples. »Pri Jerneju«, Sv. Petra c. 85. 48 u— Najzabavnejša In najzanimivejša bo današnja plesna prireditev Društva policijskih nameščencev in upokolencev, ki bo v hotelu Unionu. Začetek ob 20. Vstopnina 10 Din. Cenjeno občinstvo se najvljudneje vabi, da se te dobrodelne veselice v največjem številu udeleži. 50 u— Novi galerijski prostori v Narodnem domu so odprti od desete do štirih Narodna galerija vabi vse, da sa ogledajo njene zbirke umetnin in prenovljeno notranjščino Narodnega doma n— Slovenska pridiga v evangelskl dvorani. Danes 6 t. m. zopet slovenska pridiga kakor vsako nedeljo ob 15. v dvorani evangeiske cerkvene občirt m (tnsmw.i ski cesti 9 Vstop prost vsakomur brez razlike veroizpovedi. n— Sokol v štepanji vasi vabi svoje članstvo na sestanek, ki bo v četrtek 10. t. m ob pol 20 pri bratu Novaku v svrho sestave kandidatne liste za bodči društveni odbor. Društveni redni občni zbor se bo vršil v nedeljo 13. t. m. ob 14. v društveni telovadnici. Pridite vsi! u— K prireditve Rdečega križa, ki bo 11 t. m ob pol 20. v dramskem gledališču, nam sporoča krajevni odbor Rdečega Križa: Menda je nepotrebna razlaga o smotru in delu. ki ga vrši Rdeči križ. š:rokn zasnovana organizacija stremi le za dobrobitjem našega naroda. Zato si odbor Rdečega križa prizadeva pridobiti čimveč gmotne podpore, da mu bo možno izvesti svoje načrte. Svest si visoke, a težke naloge. se odbor Rdečeea križa ni ustrašil dela 7. nekaterimi drugimi požrtvovalnimi podporniki se mu ie posrečilo sestaviti za-nimlv program, ki bo gotovo ugata! vsem Predvsem omenjamo gdč. Marijo Grošlje-vo. ki s priznano spretnostio skrbno pripravlja svolo iero zasnovano po angleških virih. Kljub veliiki zaposlenosti se je takoj odzvala vabilu in sta-»b vso svoio pomoč dobri stvari na ram ' Drugo igro pripravlja režiser g. Fran Lipah Njegovo sodelovanje nam Je porok da bo prireditev uspela kar najbolje Poleg teh dveh iger so na t>T>grarru orkestralne in pevske Pristne francoske pa&tilje Vaida proti škodljivim učinkom megle ki vsem boleznim d;hal. Prodajajo ve« lekarne in dro-zertie. Dane« velika novosti Misterjozna cirkuška atrakcij*: Leopard Lady Qran nič sli no pasjemu latfež« Drvarji domnevajo, da se je priklatil v njihovo okolico volk. Na neljubega gosta so opozorili domače lovce, ki so odšli iskat sled. Res so našK v snegu stopinje, kd so popolnoma stične odrtiskom volčjih tac, volka samega pa še niso izsledili. Pomenki z laško lepotico Iz popotnih zapiskov Ljubljana, v januarju. Tja čez ne hodim, da ne vidim muk na» šib bratov, ampak pomenil sem se z njo v nekem brzovlaku. Kdaj, kje in kako je bilo, ne bom razlagal, da je navsezadnje ne iztaknejo in ne pošljejo na kak mala« ričen otok... Tedaj, naila sva se v brzovlaku. Bil je mrzel in deževen dan, da ni bilo vredno gledati skozi okno na pusto pokrajino, ki je tonila v lužah. V oddelku sva bila sa» ma. Ona v kotu pri oknu, jaz pri vratih nasproti. Lepo glavico je stresala od časa do časa ter si tako uravnavala goste črne kodre. Po postavi gracijozna, po obleki ele» gantna, po očeh vražja deklica. Zdaj ona mene, zdaj jaz njo, tako »va se gledala precej časa. Slednjič ji je bilo tega dovolj m vprašala je, koliko' je ura. Razume se, da sem ji brž odgovoril, in tako sva poča> si začela. Ona je bila pri svojih sorodnikih tam nekje — sedaj se vrača. Naša, sicer .«isti dan deževna in pusta pokrajina ji je bila všeč, zlasti so ji ugajali gozdovi. Od gozdov sva prehajala na življenje, cene in tudi na politiko. Slučajno sem imel v tor» bici časopis, kjer je bil naslikan «duce». O j, kako je pogledala! «No, kaj pravijo vaši listi o njem?» je vprašala. «Duce govori o bodočnosti,» ji povem in prestavim na nemški njegove besede. Ni ji šlo v glavo, da ne zabavljamo Čezenj. Jaz sem ga hvalil na vse pretege, da ji je bilo preveč tega. «Kaj pa, če pride do vojne?», me vpraša kar iznenada. «Ne verujem,» sem dejal, «danes ni Ča» sa za vojevanje. Če pa bomo napadeni, se bomo pač branili še vse drugače kakor do leta 1918. na Soči.» Ugriznila se je v ustnico. Zanimila se je za Sokole in vprašala, če Še nosijo rdeče srajce. Potem je vprašala po Orjuni, ki je «takšna» kakor fašizem. Obžaloval sem, da ji ne morem pokazati takšnega «strahu» od blizu. Dalje se je zanimala, kako izgle» dajo naši vojaki, ker nikogar ne vidi? De» j al sem, da ni potrebe za nas, da bi po» stavijali na vsako postajo vojake kakor pri njih in pošiljali cele kolone za nadle» govanje potnikov po vlakih. Videlo se je, da ji to celo doma preseda in začela je to» žiti, koliko stane pri njih dvojna armada, kraljeva in ducejeva, kako težke so razne takse in kako težki časi se jim obetajo. «(Tudi pri nas se mora nekaj izpremeniti, sicer ne bode mogoče več živeti,» je rekla slednjič. «Karnevali, ki so bili stara nava» da laških mest, so odpravljeni in to lz var* nostnih ozirov... Naš pridni duce je na« pravil to in ono dobro, ampak tudi dovolj gorja,» je rekla slednjič. Naši in-adni ljudje so ji všeč, ker so vljudni in snaga se ji zdi večja kakor do» ma. Ko ava dobila sopotnike v oddelek, je utihnila. PriSla je moja postaja. Prav lepo sva se poslovila. Mene je čakal voznik. Preden se je vlak premaknil, je hitro od» prla okno in mi pomahala ie v zadnji po« zdrav. Potujočim agentom in trgovskim potnikom Davčna administracija v Ljubljani raz« glaša: Potujoči agenti, trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, so zave» zani k plačevanju davka na dohodke od podjetij, obratov in poklicev po čl. 42, 2. skupina, točka 1 zakona o neposrednih da v* kih z dne 8. februarja 1928 in pravilnika k temu zakonu. Nezavieno od čistega dohod« ka plačujejo navedeni ta davek pred začet» kom poklica v letnem iznosu 1000 Din (čl. 52 in 59 omenjenega zakona o neposrednih davkih). Davek se plača pred začetkom izvrševa» nja poklica v prvi polovici leta v celem let* nem Iznosu po 1000 Din, če se pa poklic prične izvrševati v drugi polovici leta, pa v (polovičnem) znesku 500 Din, člen 148 pravilnika za izvrševanje zakona o nepo» srednih davkih. Če se potujoči agent m tr» govski potnik ne more izkazati s potrdilom o plačanem davku, mora poleg rednega dav« ka plačati kot kazen še enkratni iznos red» nega davka. Potujočim agentom m trgov» skim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (karta), katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno (člen 157 omenjenega zakona o neposrednih davkih). Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pri» dejo iz inozemstva radi nakupa, prodaje m sklepanja trgovskih poelov v obče v tu» zemstvo, plačajo ta davek na obmejni ca» rinarnici ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v členu 148, točka II 5. pravilnika za izvrševanje zakona o nepo» srednih davkih. Vsi potujoči agenti in tr» govski potniki, ki niso izključno v službe» nem razmerju, se poživljajo, da izpolnijo svojo davčno dolžnost in plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledi» cam, predvidenim v členu 139 omenjene« ga zakona o neposrednih davkih. Lak za nohte na dkg samo v drogeriji A. Kane sino va, Ljubljana, Židovska ulica. 15574 PREMOG DRVA KOKS »ILIRIJA« Vlttiarlevs cesta za gla» kol. Kralla Petra trs 4. ttlkioMčeva cesta 4 Tel 282« Čemu? čemu 5isti gospodinja parkete? — Ali zato, da moža že pred vrati napada, kako mora stopati po cunjah, da se ne bo poznala peta po tleh? Čemu imajo cvetlice na oknih? — Da radi njih ne moremo odpirati oken? Čemu so preproge po tleh? — Mar li zato, da se radi njih ne upamo stopiti v sobo? Čemu so knjige lepo vezane? — Da para-dirajo v zaklenjeni omari ali na visoki polici? Čemu imamo blazine na divanu? — Ali zato, da se radi njih lepote nihče ne upa sesti na divan? Čemu so naslonjači in zoie lepo tapecirani? _ Da jih skrivamo in pokrivamo z neokusnimi prevlekami? Čemu imamo jedilnico? — Da jemo v kuhinji? Čemu ima mož otroke? — Da beži pred njimi v gostilno, ker mu uničujejo živce? Čemu ima žena otroke? — Da daje zaslužka dojilji, guvernanti in šivilji? Čemu vse to in še drugo, Čemu? Po »Ženskem svetu«. p— Odlikovan. Möns. Faidutti bivši goriški deželni glavar, rodom beneški Slovenec, ie nameščen sedai v oaoeški diplomatski službi v litvanski državi. Te dni га ie odlikovala litvanskav lada z nalvišiim redom »Gerdiminas« Goriški orošt ie Faidutti še vedno u— Družinam s številno deco so izDlačali za praznike podpore po 150 do 500 lir Mussolini ie ukazal razdeliti med take družine v Italiji 2.883.000 lir. V Primorhi so dobile po vseh pokraiinah nekatere družine omenjeno Doduoro. Razdelievanie se ie izvršilo pač tako. kakor so odredili fašistični tajniki in kier ie več fašističnih Drivržencev tja le padlo več lir. Tako ie Božidar Kompare v Dutovliah oriskrbel oodoore kar 22 družinam « p— Tri pluviiale in dve tuniki, ki sta ori-padali stolni cerkvi v Gorici, ie kupil neki Bacchi v Milanu od dveh starinariev v Benetkah in Padovi. Vrhovna intendanca za starinske vrednote ie orišla temu na sled in ugotovila kakor ardiio poročila da so bili dragoceni predmeti «s strani unrave stolne cerkve prodani »samovol'no« Oblast uvede oostoppnip nroti krivcem p— Nesreča na lovn. Nad Desklami sta bila na k>vu znani posestnik Edmund K oni ed.i с in njegov 221 eitnii sin, ki se tudii zove Edmund. Strmo Je tam gori in trd led. Sinu Edmund« Je spodrsnilo na ledu in padel Je v bližnjo glo-bočtoo. Puška se mu Je pri padcu sprožila in Edmund Je obležal težko ranjen v trebuh Oče mu Je pomagal, kolikor Je bilo mogoče, potem Je hitel v dolino po ljudi, da so spravili nesrečnega mladeniča na dom. Nato so ga odpeljali v sanaitorij sv. Justa v Gorici, kje.r so zdravniki izvršiti potrebno oipe.raci:jo. Ranjen-čevo sitanje je težko. p— Skrajno lahkoverni so našii kimečkii 1 indije ipo večini. V Trstu prežijo na nje rastni sleparji, katerim se skoro vedno posreči, da jih obrnažrik) za težko prishižene Иге. Martin Banko in Ivan ŠtefanU, dva Istrana, sta prišla v Trst. da se izselita v Ameriko. Na ulici se Jima je pridružil neznanec, ki ju je spravil v kavarno m jima obetal, da Uma bo pomagal, če zadeneta na kake težkoče. Izvabil je h Banka ln štefamiča par sto lir, potem pa se Je na-gloma odstranil. Ce Vam lasje Izpadajo ali če so Poln! prhliaja Vam bo zdravnik priporočil »GAMMA«. Neki gospod fe bil naročil svoio sliko na veselje svoji materi, ki si je želela tega spominka. Slikar je prinesel platno k starki in naznanil* »Tu je portret vašega sini.« / »To je zares on!« vzklikne ženica. In medtem, ko z naočniki motri podobo, se umetnik spričo tolikega uspeha ojunači in plaho pove: »Plačal ga ni.« »Tcrje zares on! ponovi še enkrat mamica. Kupujte! Citajte! ,Princesko Zvezdano' Skrivnosten jezuitski zaklad v Boliviji Nad tri milijarde dinarjev v zemlji 2e desetletja se govori in piše o jezuit» skem zakladu v Braziliji, ki so ga jezuiti zakopali v Boliviji, ko »o bili izgnani leta 1778. Kakor so izpovedali poznavalci raz» mer, je bil zaklad ogromen in je predstav» ljal vrednost 300 milijonov švicarskih fran« kov, v našem denarju nad tri milijarde Din. Ta velikanska vrednost je že od nekdaj privlačevala ljudi, da bi poiskali in skušali najti in odkopati jezuitski zaklad. Slednjič se je v Londonu ustanovila družba «Sacam» baya Exploration Су» pod vodstvom ru» darskega inženjerja dr. Edgarja Sandersa in je odrinila v Bolivijo ter je začela iskati zaklad Kakšne doživljaje je imel dr. San» ders, o tem priča njegovo poročilo v an» gleških listih, ki se je mženjerju samemu videlo tako čudno, da ga je objavil pod prisego. Ko se je bližala vojna nevarnost med tfolivijo in Paragvajem, je Sanders ustavil delo in je svoje sotrudnike pri ekspediciji poslal domov na Angleško. Tudi sam se je bil pripravil na odhod, кат dobi nekega dne povabilo od prefekture v La Pazu, da se mora javiti pri policijskem ravnatelju, ker je obdolžen. da je vtihotapil v Bolivijo stopetdeset pušk, dvajsetštiri mitraljeze, sto funtov strupenih plinov in več ton mu» nicije. Vse to da je storil zategadelj, da bi zrušil vlado prezidenta Silesa. Dr Sanders je na policiji pojasnil, kako stoji zadeva. Povedal je, da je pripeljal s seboj v Bolivijo dvajset pušk, dvajset Brownigovih pištol, dve strojnici in nekaj streljiva — ampak samo zato, da se bo s tem lahko branilo delavstvo, ki ga zapo« sluje njegovo podjetje. Vse te predmete je carina preiskala in dovolila njih uvoz v Bolivijo. Policijski ravnatelj je to takoj utajil; vrgel je Sandersu v obraz, da laže. Policija je zapretila Sandersu z ječo, za* enkrat pa mu je dovolila, da se je vrnil v hotel, a pred njegovo sobo je postavila stražo. Kmalu nato je obdolženec zvedel, da je postal žrtev ovaduha v osebi nekega Jua» na Godefroya, prijatelja bolivijskega pred» sednika senata Ramona Paza. Ta je stvar nemudoma sporočil naprej predsedniku dr» žave Siksu, ki je takoj velel, naj se dogo* dek temeljito preišče. Nekako dva mseca pred tem pa se je zgodilo tole: Godefroy je prišel v Sacam« bayo, poiskal Sandersa in mu sporočil na» ročilo predsednika senata Ramona Paza, ki baje zahteva zase primeren «dar», če ho« če, da se vlada ne bo vmeševala v stvar, ampak ga bo ščitila. «Dar» pa naj bi zna« šal «najmanj» pet tisoč bolivianov, t. j. stotisoč Din. Sanders je odslovil Gode« froya precej neprijazno; povedal mu je, da ne da nikomur nič in je poslal vse ljudi, ki mu jih je Godefroy navajal, k vragu. Nato je ostal Godefroy v Sacambayi in hotel dobiti v^e mogoče informacije o an» gleški ekspediciji Dr. Sanders je kmalu čutil, koliko je ura m se je zatekel po pomoč k angleškemu konzulu v Boliviji. Ta mu je dal priporo» čilo za bolivijskega zunanjega ministra Pa» laciosa, ki je obljubil, da se bo zavzel za resnico in pravico. Se preden pa so oblasti tanile z mezincem, je policija zaplenila andersu puške, municijo in drugo. Sam policijski funkcijonar je ukradel Sandersu motocikel, dva tovorna avtomobila pa je inženjer komaj rešil. Prišla je nova inter« vencija, ki ni zopet nič zalegla. Sdles je ostal trdovratno pri svojem stališču. Ra« mon Paz je imel tolik vpliv na njega, da niso vsi zagovori izdali nič. Zdaj so tudi njegove zahteve po denarni nagradi posko« čile. Zahteval je preko svojih agentov od Sandersa ne več 5000, »mpak 10.000 bolivi» janov, t. j. celih 200 tisoč Din. Slednjič je Sanders izjavil, da ne zmore tolike vsote. Ram on Paz mu je sporočil, da naj plača nemudoma vsaj 5000 bolivijanov, kar se je zgodilo, in sicer ne v obliki menice, ampak v gotovini. Sanders se je potem javil na pristojnem mestu, a ni mogel doseči nič. Ramon Paz mu je sporočil, da ne more storiti ničesar. Angležu se je to tako zamerilo, da je Paza opsoval. Dobro uro po njunem razhodu je bil že v rokah policije Prijeli so ga na ukaz samega državnega poglavarja Silesa! Sandersov odvetnik se je na vse pretege prizadeval, da bi osvobodil klijenta. Prišel je v stik z nekim uglednim bolivijskim par« lamentarcem in mu je obljubil tisoč boli» vijanov nagrade, če spravi inženjerja na prosto. Poslanec je prosil za razgovor pri Silesu in je res izposloval osvoboditev jet« nika. Denar pa je prejel šele potem, ko je bil dr Sanders že na varnem. Takšna je torej ta zadeva z jezuitskim zakladom v Boliviji. Sanders je poročilo o svojih doživljajih publiciral v angleških listih. Ni dvoma, da bo angleška vlada, ta» ko javno opozorjena na stvar, podvzela primerne korake v Boliviji. Z jezuitskim zakladom pa ni zaenkrat zopet nič. Enkrat sem, enkrat tja... Shimmy: ena — dve, ena — dve, obrat, ena — dve, ena — dve, tem—po ena — dve ena — dve. In če bobna k temu veliki bo» oen in droblja mali in če zavija saksafon in joče flavta in so hrbti goli in noge za« strte — potem je videti, ko da se je uve« ljavil mnogo kritizirani, a obenem hvaljeni tempo časa tudi v plesni dvorani. Toda to je le navidezno. Za pri tangu je očitno: tako počasi niso plesali že 200 let. Valček je napram njemu divje norenje. Komaj da se kdo izmed starih gospodov odloči zanj. Za tango pa so zelo navdušeni in takisto tudi stare dame. Seve se je tudi v plesni dvorani, pred« vsem zaradi ženske mode, marsikaj spre» menilo. Vsa dinamika zakrivanja in odkri» vanja je postala drugačna Tempo časa se je ustavil pred plesno dvorano, ne pa ar» hitektura časa: gladko zidovje brez okra» skov, oglov in stolpičev je tu gladka oble» ka brez ovratnika, čipk in manšet. In ples sam: valček — vrtinec, ki vas nepremaglji» vo vabi, da planete vanj in utonete v njem; moderni ples — poln kompromisov, enkrat sem, enkrat tja. . Plesna ura Vsak začetek je težak. Tesno združeni, s pogledi obrnjenimi v tla, si stopajo pari na gladkem parketu na prste: enkrat sem, enkrat tja... Rezko velevanje plesnega mojstra jih loči narazen. Gospodje se zavedajo resnosti položaja in kritike. Čimbolj si prizadevajo, da bi hnponirali, tembolj so komične njihove fi« gure. Predvsem ne vedo, kaj naj bi počeli z rokami Dame so pri istem Številu plesnih ur mnogo bolj zamozavestne nego gospodje^ ki se jim pozna, da se puste prav radi vx» teti po «večno ženskem». Dame volijo Med odmorom. Dame stoje pred zrcali, otipkujejo si obraz, popravljajo lase, iz« ravnavajo obleko in brišejo madeže s čev» ljev Gospodje so ртсгеј nemirni Nervoznoet se jim pozna na . kah, ki se tresejo, po hitrem kajenju cigaret, po pogledih, s ka* terimi motre dvorano in s katerimi se raz» burjeno vračajo h kravati Trenutek je, ko volijo po odmoru dame. Dame, ki so si meiern uredile toaleto, fromenirajo po dvorani mimo gospodov, 'udi njihovo šepetanje je razburjena Po« samezne skupine se začno organizirati ia deliti gospode med seboj. Ko se razburjenje nekoliko poleže, gre pianist h klavirju, a plesni učitelj na sredo dvorane. «J>ame volijo!» je čarodejna be« seda, ki povzroči sprva kaos. Čeprav gospodom ni treba vstati, zapuste svoje pro« store. Večkrat bi prišla prava k pravemu, če je ne bi prehitela tekmovalka. V takih trenutkih se lahko uverite, da je ženitev več ali manj vprašanje naključja. Slednjič se kaos uravna v plesne pare. Godba zaigra valček. Pri materah in tetah, ki sede, sedaj lahko opazite, da niso zato tu, da bi čuvale svoje 151etne ali 161etne hčere in nečakinje, ki so čez dan zaposle» ne v uradih, temveč, da so se prišle pre* pričat, če plešejo m če ne plačujejo тяг stonj plesnih ur.... Zbudi se Evropa! Rosita Forbesova. Ko sem bila zadnjič v Ameriki, sem či-tala lepake v cestni železnici z napisi: »Zabavajte se sami in ne menite se za zabavo drugih!« _ »Ne podcenluite samega sebe!« — »Bodite neodvisni in spoznavajte svoje sposobnosti!« Američani razsipajo taka eeocentrična načela in ker so zgovoren narod, se ne morejo premagati, da ne bi notom lenakov širili svojih nazorov. Amerika kratikomalo zahteva, da vsak mož. vsaka žena in vsak otrok stremi za tem da doseže v življenju kar moči mnogo. V Evropi pa čaka — ra®en majhnega števila društev ki si sami delaio reklamo in ki so prepričani, da iim ničesar ne manjka — večina ljudi na jutrišnji dan in hoče doseči uspehe brez vsakega truda. Moje trditve morda niso povsem upravičene. zakaj v Ameriki ie večia možnost, da nekaj dosežeš: vendar pa si Američan tudi to možnost sam ustvaria^ med tem ko mi čakamo, da pride kar sama od sebe. Naše podnebje morda ni tako ugodno a vendar ie v Evropi тпого več individualnosti. tako da bi morali biti. kar se tiče individualnih idei. sposobnejši od Američanov. Starši, ki mislijo, da rlh moralo otroci spoštovati in ceniti, imajo malo upania. da to dosežejo. Dekle, ki trdi. da ii morata roditelja omogočiti »dober start«, naibrže ne bo sama nikoli ničesar dosegla. Žena. ki misli neprestano Ie na dolžnosti moža. bo končala z deficitom. Današnja generacija hoče imeti vedno nekoga, da io spodbuja in da se vobče pripravi do kakega dela. To ie velika škoda, zakai baš začetek ie nekai tako lepega. Dosebno če si ga ustvarimo sami. V Ameriki dobi lahko vsak mladenič in vsako dekle v banki denarno oosoiilo. če ga potrebuje za študije. Navadno plačajo ta dolg še preden so dovršili študije z denarjem. ki ga zaslužijo ob nedeliah in praznikih. Poznala sem dekle, ki si ie zaslužilo šolnino s šivanjem v večernih urah in drugo, ki ie plačevala večerne kurze z denarjem. ki ga ie zaslužilo tekom dneva. Vsak Američan si ie popolnoma svest. da je on sam najboljša investicija. Svojo sposobnonst zaslužka zadolži do skraine meje. ker ie trdno prepričan da se bo oo-večala. Ako ie trgovec, si kuoi avtomobil, da imponira svojim odiemalcem Takoi. ko se Američan poroči, prične zidati svoio hišo razume se z izposojenim denarjem. Istotako ie tudi z dekleti. Če se Američanka poroči to ne pomeni, da se ie odoo-vedala samostojnosti. Investirala ie dovoli-no vsoto v svoio osebo da lahko omogoči svoi nadaljni razvoj. O dolžnostih moža nasproti njej. premišljuje tako malo. kakor je 17-letna dijakinja premišlievala o dolžnostih svojih staršev. In tako nameduje vsaka, ne da bi čakala kakršnekoli pomoči. Mi v Evropi stalno čakamo sreče. Čakamo. da vlada pade in da nam božja previdnost pomaga. Naše živlienie deJimo na dva dela: delo in zabava. Torei vendar tudi zabava V Ameriki živi mož svoiemu ooklicu. Živi z delom in za delo četudi ima le začasno službo Ko vidi. da v eni stroki ne more doseči mnogo usoeha. oDusti delo katero ie opravljal že nekoliko let in začne znova prav od začetka V Ameriki ne poznajo »ubiiania časa«, zakai vsak Američan se trud!;, da oodališa svoi delovni čas. ne pa da bi ga še krajšal. V Ameriki ie sposobnost glavna etiketa. Vsako delo zadovolji če ie dobro izvršeno. Tekom štirinajstih let svoiega notovania sem se udeistvovala kot kuharica v taborišču. novinarka, bolničarka, maseika. po-štarica na železnici voditeljica ekspediciie. uradnica anončnega zavoda, lektorka. politična asritatorica. perica na kanadski farmi. dekoraterka stanovanj oskrbnica, ka-petanka majhne ladje in kot sooroea. Zaposlena sem bila v hišah кјет nisem imela absolutno nikake oostrežbe in povsod sem bila zadovoljna. Edino enega izkustva si nisem pridobila in to ie bil osem-urni delovni čas. Ako ne postanemo to. kar bi тогН postati. te krivda le v tem. da nismo onrav-haiij svoiega dela tako kakor bi га bili morali. Splošno govoriio da ie urva senca ali prva skrb na obrazu meinik v živlieniu ženske Nezmisel! Prvi meinik ki zasluži nozornost ie tisti moment ko ženska reče: »Meni le vse eno!« To stališče te tako rekoč začetek konca. Na tem !e vse Niso me hoteli ousti+i v Meko ker si nisem bila umila noz tako kakor domačinke Preoblečena sem bila. tako da ni nihče slutil v meni tuike a vendar nisem dovoli pazila na obred umivania. tako da so me osramočeno odsloviti. Ako smo žene ali matere če delamod o-ma ali oa v trgovini če ooravliamo dolžnosti tajnice ali kakršnegakoli ©oklica, to vse ie le detail. Vsako delo ustvaria in navadno ie to kar imenuiemo zabavo, mani privlačno od dela. Dogaia se. da sta deio in zabava tisto: to ie vselei dokiz. da м naše spoznanje za korak napredovalo. \ HE/i Razdelitev 30 nagrad med 8324 malih reševalcev božične naloge 8324 malih prijateljev m prijateljic »Jutra« nam je poslalo rešitve naše božične mladinske naloge; 745 rešitev so nam poslali samo »Jutrovčki« izven Slovenije. V petek zvečer smo iz tega ogromnega števila izžrebali 22 imen, katerim je sreča naklonila po eno izmed razpisanih nagrad. Ker je žreb poslal samo eno nagrado izven Slovenije, čeprav je tudi iz drugih krajev prišlo tako ogromno število rešitev, smo povišali števi-ilo nagrad na trideset in naknadno izžrebali še 8 imen izmed onih 745, ki so nam poslali rešitve iz raznih daljnjih krajev. Kako se je vse to vršilo, je dal svojim ljubljencem naš Stric Matic spodaj vse podrobne napisati. Darila pa je žreb razdelil tako-le: L darilo: velik gramofon s ploščami: 1. Ivan KRUŠIČ, Jesenice. II. darilo: pet najlepših mladinskih knjig iz zaloge »Tiskovne zadruge« 2. Marija LIPOVŽ, Smederevska Palanka, Srbija. III. darilo: deset malih gramofon čkov s ploščami: 3. Malči MLINAR, Motnik pri Kamniku. 4. Anton ŠPAN, Hrastnik, Dom upokojenih rudarjev. 5 Ivana HORVAT, Moškanjci 90. 6. Albin ZUPANČIČ, Kranj, pri Val. Šturmu 7. Adalbert HORJAK, Rečica pri Laškem. 8. Brigita MIKLAVČIČ, Sv. Križ pri Litiji. 9 Slavi ZUPANČIČ, Trbovlje I., Loke 351. ;0 Vladko BFKŠ. Ljubljana, Švabičeva ulica 15. 11 Justin KRISTAN, Vače p-i Litiji 12 Marija VEBER, Studenci pri Mariboru, Kralja Petra cesta 25. IV. darilo: po ena lepa mladinska knjiga iz zaloge »Tiskovne zadruge« v Ljubljani: 113. Vida ŠPACAPANOVA, Podlomk, p. Železniki. 14. Neža MALI, Goriče. 15 Anton JERANKO, Konjice 28. 16 Brigita JORDAN. Vevče 58. pri Ljubljani. 17 Drago BRADAČ, Celje, Mariborska cesta 1. 18. Mirko WERHOLC, Medija-lzlak e. 19 Marica HRFBERNIK, Grad Ravne, P. Guštanj. 20 Pavel HAFNER, Škof ja Loka 126. 21 Milka MRAVLJE. Podpeč 2, p. Preserje. 22. Avgusta LAZNIK, Guštanj, Personal 112. Naknadno izžrebam »Jutrovčki« izven Slovenije: 23. Valentin PODGORŠEK, Vendinerville, Pas de Calais. 24. Ivan PELECH, Sokal, republika Poljska. 25. Majda NEJEPSOVA, Roudnice n/L. ČSR. 26. Hardi TROL, Bregenz. Vila Taxis, Avstrija. 27. Herman SUCHY, Niš, Hreljina ulica 34. 28. Ante ŽUN, Sušak, Kvaternikova ulica 30. 29. Vukosava, KUMAR, Zagreb, Kumišičeva ulica 10. 30. Dušan SINČIČ, Kastav 5. Ljubljana, 5. januarja. Tole bom poveaal odkrito, lahko bi dejal, od srca in v imenu vse redakcije: nikdar si človek, zbit od ysakdanjega dela in vprežen v neprestane pripetljaje sirom sveta ne razvedri duše v toliki meri, kakor ob tistih fletriih prigudah, ko pride na vrsto žrebanje nagrad za mladinske naloge »Jutra«. Tu, ob kopici pisem, ki so jih izpolnile, zalepile in »Jutru prinesle aii poslale stotine otroških rok, te pri vsem zadovoljstvu, da ima »Jutro« tudi med mladino toliko zvestih prijateljčkov, prevzema čut posebne vestnosti, da ne bi za božjo voljo nikomur storil krivice in ga prikrajšal za ono, кат mu prisodi že itak izbirčni žreb. Kos otroškega veselja in nestrpnosti je v takih zadevah, zato so žrebanja nagrad za mlade prijatelje Jutra« z vso svojo običajno — cinik bi lahko dejal: naivno — vsekakor pa vedno tudi šaljivo primesjo radostno pričakovan dogodek v redakciji. To gre takole: Rešitve dežujejo.,. »Jutro« razpiše mladinsko nalogo — holaj, že isti dan začno deževati rešitve Med mnogimi mladimi ugan karj i vlada namreč dobra vera. da bo tisti dobil najlepšo nagrado, ki bo prvi spravil svojo rešitev na mizo »Jutrovega« strica. (Prosim: baš pri tem tekmovanju za gramofon se je zgodilo, da nam je neka punčka s štajerske periferije ko j po prejemu božične številke »Jutra« sporočila brzojavno: »Uganka rešena — ne pozabite name!) Ljubljanska mladina prihaja x re- dakcijo z rešitvami kakor odrasli k velikonočni spovedi. Kratkohlačni-ki in drobcane punčke v spremstvu staršev. Odrastli, recimo študentje do šestih šol in dekleta, ki bodo prihodnjo pomlad že gospodične, pa nekam sramežljivo vtikajo svoje velike. kaligrafično naslovljene kuverte kar v veliko poštno skrinjico na vratih. Le kak podjeten vajenček jo veselega obraza po končanem delu primaha naravnost v redakcijo in v rokah suče kapo in pismo: — Tistega strica bi rad, ki ima uganke čez, kakor pišete! . . . — Kar senx kar sem s pismomJ — Ja . pa ne boste zalozmf! Veste, zmero * rešuje pa skoz padem. Za gramofon me pa nikar ne zafurajte! Lej ga pobiča' M da bi ga zafu-rali, kakor pravi! In pismo da bi založili! O tem lahko potoži ta ali oni pri god ni dopisnik, ki nas vsake kvatre gnjavi z dolgoveznim opisovanjem ljudskih veselic, pisem mladine pa nikar in nikakor ne »zalagamo«, marveč jih vestno preštudira- mo in nič ne izbiramo, pa naj jih piše gosposka punca ali podjeten vajenček ali kmečki dečko. — Lepo zahvalim! je dejal pobič za ta odkritosrčni pouk. se še enkrat priporočil za ta šmentani gramofon in odšel veselega obraza kakor je bil prišel. Mali rodoljubčkl z dežele in iz tujine. Poleg malih Ljubljančanov pritisnejo s svojimi rešitvami koj naslednje dni Mariborčani in Celjani, ki oddajajo svoje rešitve pri tamošnjih podružnicah »Jutra« in te nam jih sleherno popoldne pošljeta v Ljubljano ekspresno, v rej enih zavojih. Istočasno prihajajo zapored tudi iz raznih krajev Slovenije številne rešitve Iz vsakega kotička mile ožje domovine, v prav lepem številu, pa tudi iz ostalih pokrajin države in iz tujine, kjerkoli bivajo slovenske družine, ki imajo kajpak otročičke in vsi čitajo seveda »Jutro«. Umrli bi sicer od domotožja! Tile »Jutrovčki^«m. stric Matic, mar ni res? — so nam najbolj pri srcu. Glejte: v Bosni, Dalmaciji, Južni Srbiji, Črni gori, pa dalje na Bolgarskem in tam gori v Nemčiji, Franciji in Belgiji žive naši ljudje in si služijo kruh, ki jim ga domovina ni mogla dati. Oče je uradnik ali orožnik, rudar ali delavec, otroci čujejo domačo besedo samo v družini in si želijo lepih slovenskih knjig. Na Vodnikovo družbo se je oče že naročil, tudi Jutro« zvesto prihaja v hišo, — kaj če bi v tujino priromal še gramofon s slovenskimi ploščami?! Na to veselje smo mislili, ko smo prebirali pisma naših otročičkov izven ožje domovine. V kolikor jim nismo mogli ustreči, je tega kriv preklicani žreb. Ali eno pa je gotovo; pisma vseh slovenskih otročičkov, ki se nahajajo izven ožje domovine, shranjujemo v posebnem predalu. Prišel bo čas, ko bo »Jutro« z istim zaupanjem kakor nam ga izkazujejo ti malčki, storilo svojo dolžnost in se njih vseh spomnilo s primernim darilcem. Okrog gramofona. Naj takoj poudarimo: tako ogromnega števila rešitev kakor za božično pot v Betlehem, doslej še nikoli nismo prejeli. Res da naloga ni bila težavna in jo je vsaka brihtnejša glavica lahko rešila na ta način, da je namesto od vhoda skozi zapreke raje od jaslic nazaj romala po edini poti in jo debelo začrtala z rdečim svinčnikom. Nikaka modrost! Saj pa tudi nismo hoteli mladini ob božičnih dobrotah kvariti dobrega teka z zmešanimi kolobocijami, marveč je bil naš namen samo ta, da z mičnimi darili oslajšamo božično razpoloženje slovenske mladine. Da nam je to uspelo v izredni meri, svedoči 8324 rešitev ki smo Jih prejeli v šest;h dnevih, koliKor je samo trajal rok reševanja. Razstavili smo pisma prve dni ! v izložbenem oknu inseratnega od- i delka v Prešernovi ulici, kjer je kmalu začela popuščati š'pa Mla dina in o cev zagotovljen pomočnemu osebju 36urni nepretrgani tedenski odpočitek. Za pekov» ske delavnice ostane navzlic novi naredbi vprašanje delovnega časa odprto in bo na* loga inšpekcije dela. da čuva nad obrati v pogledu izpolnjevanja zakonitih določil. Za bančne zavode je kot dosedaj pred» pisano osemurno delo in za posojilnice šest urno delo Brivske, frizerske in kosmetične obratom valnice so po novi naredbi v vsej oblasti odprte po deset ur, dočim so bile dosedaj odprte po devet ur. Novo je v naredbi, da smejo biti v ob* činah Laško, Sv. "rištof. Dol pri Hrast» niku in Trbovljah odprte trgovinske obra» tovalnice ob plačilnih dneh Trboveljske premogokopne družbe za eno uro dlje od normalno predpisanega delovnega časa. Popoln nedeljski počitek predpisuje na* redba za v&s okoliš ljubljanske policijske direkcije in za občine ljubljanske okolice Vič, Glince. Rožna dolina. Zg Šiška (iz^ vzemši vas Dravlje), Jezica. Moste. Dev M. v Polju. Dobrunje. Rudnik in vas Ko» zarje ter za mesto Kran i in njega okolico v razdalji 5 km. Dosedaj so bile obratoval» niče ob nedeljah tudi zaprte v vsem ljub* 1јатоко«окоИ§кет srezu in v občini Trbov» Ije. Novo je v naredbi, da morajo biti mee» niče, mesarske stojnice in barake v okoli» šu ljubljanske policijske direkcije v času od 1. novembra do 1. marce ob nedeljah ves dan zaprte. Zato pa smejo biti v teh mesecih ob sobotah odprte od 5. do 19. ure. Stara naredba je predpisovala, da mora* jo biti poleg državnih praznikov zaprte tr» govinske in obrtne obratovalnice še na 10 verskih praznikih. Nova naredba ukinja za pet verskih praznikov popolni počitek in predpisuje, da se na te dni dek do opol» dne. V krajih, kjer je bil dosedaj uveden po* poln nedeljski počitek, je stara naredba določeno predpisovala, kateri dve uri eo lahko odprte trgovinske in obrtne obrato» valnice. V novi naredbi je določeno, da so ob nedeljah dve uri odprte obratovalnice v krajih, kjer se vrši samo ena božja služ» ba, neposredno po tej božji službi, v kra* jih, kjer se vrši več božjih služb, pa ob času, ki ga določi županstvo dotične obči* ne po zaslišanju lokalnih organizacij trgov cev in obrtnikov. Organizacij nameščencev in delavcev, naredba ne omenja, kar g o» tovo ni v redu. S to naredbo seveda vprašanje delavnega časa ni odstavljeno z dnevnega reda. Kmetijski uestn Ii Važnost apna kot gnojilo Poleg dušičnatih, fosfornih in kalijevih gnojil je apno neobhodno potreo-na hranilna snov za vse rastline, zlasti pa za krmske. 2e desetletja sem se trudijo naši kmetovalci, da bi izboljšali svojo živino, ali to se bo šele tedaj zgodilo, če bomo tej živini pokladaii boljšo krmo, ki se je pridelala na gnojenih travnikih. Kot izredna važna snov pri gnojenju prihaja ravno apno v pošten Izkušnja uči. da ni boljše krmske rastline od detelje, in to dobroto je v veliki meri pripisovati njeni veliki vsebini apna. Ako primerjamo razna krmila med seboj, vidimo, da .ima n. pr. navadno travniško seno 1 odst apna. žito in slama le V2 %, domača detelja 2%. lucerna pa celo 2 У2 %. Navzlic temu dejstvu se pri nas dobe le redki kmetovalci, ki se zavedajo tega in obenem znaio tudi pano ceniti kot izredno važno gnojilo. Mnogi naši kmetovalci mislijo, da imajo naša tla itak dovoli apna v sebi, ker ie skoro ves naš svet nastal na ap-nenih tleh. Resnica je. da kmefruiemo po večini na aonen'h t1 eh ali kaj. ko so se tekom let zaloge apna izrabile iz vrhnje obdelane rodne zemlje. №no?o apna se ie tudi izgubilo v snodnje plasti zemlje kamor koren'ne več ne segajo Znanstveno se je dokaza'o, da se na obde'ani zemlji, in sicer na površini 1 ha letno izoere nič mani kakor 400 do 500 ke apna v spodnja plasti: na neobdelanih travnikih In pašnikih pa po'ovi-00 tega Upnš+evati se mora še nekai drugega Vse rastline тогею uživat1' le v vodi razstopljene rudninske snovi. Kai torei тютаеа če ie tu pa tam trd apnenec, ki ga rast'ine ne morejo izrabiti kot hrani'no snov. Znano je, da se z apnom zemMa izboljša v mnoeih ozirih, n. pr. težka zemlja se rahlja in postane lažja, uničijo se rastlinam škodliive kisline. Važno v gnojilneir pog'edu pa ie da se drnsra gnoji'a po atHiu hitreje razstope ter postanejo boli sprejemljiva kar velja zlasti za vsa dušičnata. fosforna in kaliie-va gnoiila. Je pa še nekaj drugega preko katerega se ne more weit?. Naše živinoreje kot naMinni 5. januarja 1929. Vi8in?> barom"*?"» Я m opazovanja ЦаЫ]апа Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Skoplie Dubrovnik Split larom 64-4 /65"1 /63 9 ti 5 758-8 /563 lemper. -17 -2 v -1 1 -20 4.0 U _• > o as 41 8 8 Q( 90 56 bmei i/eu o in orzina / m 'n sek NEN l SSW 2 WNW 1 ESE 3 Ilirih N 1 NNE 5 с 1 X) O 1С 10 10 10 sneg sneg •«neg dež sneg dež nevihtfc-del b 40 20 6< 0 70 0 1 < Najvišja temperatura danes v Ljubljani + 0.5 najnižja —2.7. VelSkoatlantsika depresija, ki je koncem prejš-ölesa tedna povzročila obilno deževje pri nas in v srednji Evropa, je odšla naglo čez Finsko proti severni Sibiriji. S svojim zadnjim, to Je aapaiclndm sektorjem, je potegnila s Severnega Ledenega morja mrzli zraik proti јвди, da je preplavil Skandinavijo, Finsko in severozapadno Rusijo. V teh predelih je .temperatura silno padla in termometer je kazal ponekod v soboto in nedeljo 20 do 30 stopinj Celzija pod ničlo. Vendar pa se ta mrzla poplava ni obrnila proti našim krajem, marveč v notranjost Rusije. Zaikaj ta čas se je že pojavila na Atlantskem oceanu nova depresija ш se zasidrala v nedeljo zjutraj nad Kanalom in južno Anglijo, kar je predrugačilo vetrovni sistem v toliki meri, da s« je nad vso osrednjo Evropo obnovila fužna zračna struja ter krajem južno od Alp raaMotiila obilno deževje, vse ostale kraje tja do južne Skandinavije pa obvarovala pred severnim mrazom. Za nadaljnje vremenske dogodke pa je postalo odločilne važnosti, da nova depresija nj mahnila kakor se običajno zgodi, proti severovzhodu, marveč je odpotovala čez Francijo na Sredozemsko morje; v jutro novega leta je bito njeno središče med Sardinijo, Španijo in francosko obalo, do srede zjutraj pa se je premaknilo že sem do severnega Jadrana. S tem se je vremenska situacija temeljito eprem-enila. Okrog zapadnega Sredozemskega morja je zaplesal ogromen vetrovni vrtinec. Od severovzhoda, to je od Skandinavije, Baltika ln zapadne Rusije je potegniJ nase hladnejSi zrak, ki je brž poplavil Podonavje, Nemčijo in Francijo ter čez Alpe dosegel §e severno Italijo, čez F'! r ene je pa Španijo ter v kontaktu s toplejšimi zračnimi plastmi povsod povzročil neurje, pred vaem pa velike snežne meteže. V па-Лет predeta smo ЬШ blizu na meinem pasa med mrzlo in toplo zračno strujo; prednja stran depresijsdcega vrtinca je imela, kakor vedno, toplo južno struijo, ki je prinesla balkanskim deželam, na pr. Bolgariji, o kaiterl se je posebej poročalo v časopisih, zelo topJo vreme, prav tako tudi naši Dalmaciji, kjer je imel na pr. Split še v sredo zjutraj 13 stopinj Celzija nad ničlo. Toda mrzel tok je silil na severni Jadran, basa! se pod lažjo južno strujo ter jo dviga/1 od tal. Spričo tega se je ozračje pri nas precej shladilo; dvigajoči se južni zrafe pa je moral spuščati na tla preobilno množino vlaige, kj jo je imel s seboj. Zato je padlo v na&ih krajih, kakor tudi v Avstrijii, Madžansiki in CSR obilo snega. Dinamika depresije pa je na Sredozemskem morju, kakor se pogosto zgodi, pojenjala fn njeno središče je ostalo stocijonarno med severnim Jadranom in Sardinijo. Zato je ostal pri nas v višinah, od srednje Dalmacije dalje pa tndi ob tleh južni veter, dočim je burja vedno znova dovajala podenl hladnejši zraik. Snežiti ni moglo nehati in seveda ne more prestati, dokler se depresija ne oddalji. Zato se tudi shladiti Bi moglo posebno. Niti v srednji Evropi mrzla poplava ni bila znatna; tudi v Nemčiji in Poljski se je temperatura znižala samo do 6—7 stopinj Celzija pod ničlo, zakaj ob Baltiškem morju, od koder doteka zrak, je mfaz prav zmeren, večina Skandinavije pa ima že toplo vreme s temperaturo do 7 stopinj Celzija pod ničlo. Tam se že tmdjavlja nova atlantska depresija z zrakom z Oceana, njeno središče pa le še daleč za Islandijo. Tndi v Norvegiji ob Ledenem morju }e temperatura do 2 stopinj Celzija nad ničlo, dočim ima celo Madrid živo srebro pod ničlo. Dunajska vremenska napoved £5 nedeljo: Oblačenje negotovo, temperatura bo padla. dar Izboljšali, dokler ne bomo pride'o-vali dovolj tečne krme. Izboljšana plemenska živina potrebuje mnogo dobre krme. Mnogo dokazov spričuje, da se pokvari pri nas dobra plemenita živina po večini baš s pokladanjem slabe krme Od nekdaj priporočajo strokovnjaki rabo apna kot gnojila. Važno pri tem ie tudi to. da bo dejanski uspeh le tedaj dober, če se apno kot gnojilo pravilno uporablja, in sicer v zvezi z zadostno množino vseh drugih neobhodno potrebnih gnojil. Apno učinkuje kot gnojilo le tedaj, če se nahaja v zemlji zmleto kot moka. Ako takega nimamo pri rokah, potem se razvozj žgano apno v kosih po njivi v male kupe. katere pokrijemo z zemljo. Cez nekaj tednov apno razpade samo od sebe v prah in potem se trosi. Oosoodarstvo Za 310 miliinnov Din novih obveznosti Vojne škode Načrt za peto amortizacijo. Finančni minister je te dni objavil v »Službenih novinah« načrt za peto amortizacijo 2 in polodstotne državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1928—1929. Ta načrt nam razkriva zanimive podatke o novi izdaji Vojne škode v preteklem Mu. Od skupne vsote natiskanih obveznic v višini 4 milijard 821 milijonov Din nominalnih fe bilo izdano: v 1. 1924 . . . 8983.8 milijona Din v 1. 1925. . . . 272.1 > > v I 1926. ... 44.0 » > v 1. 1927. . . . 154.3 > > v l 1928 . . . 310.3 , > Dočim se je koncem 1. 1926. smatralo, da je izdajanje obveznic Vojne Škode oškodovancem več ali manj končano, что že v po-čefku lanskega leta z začudenjem ugotovili da je bilo 1. 1927 zopet izdanih 154 milijonov, še bolj pa mora vsakega začuditi dej stvo, da je bilo lani na novo izdanih Se za BIO milijonov obveznic, torej dvakrat več. kakor je bilo doslej т vseb 4 letib amorti-»iranih teb obveznic. Vsiljuje ее nam vpraSanje. kako je mogoče, da se je v desetem ietu po voini izdalo oškodovancem iz svetovne vojne še za 310 milijonov Din obveznic. Saj se vendar te obveznice izdajajo le na podlagi razsodb sodišč, И bi morala v desetem letu po vojni vendar že zaključiti svoje prssojevanie in ocenjevanje po vojni storjene škode. Ce bo šlo tako naprej, bo skupna izdana vsota ob vernic kmalu prekoračila peto milijardo. Take nove emisije nikakor ne vplivajo samo na tečaj obveznic, temveč tudi na ves naš kapitalni trg. če pomislimo, da so oškodovanci, ki so sprejeli 'o odškodnino večinoma vrgli sprelete obvsznlce takoi пя trg. tedaj si lai^ko predstavljamo, kako taka pimisifa obremenhije naš že itak tako šibki kapitalni trg. Trpi pa tudi vse naše gospodarstvo. ker se s takim izdalaniem io/ih obve7Jiic ki obremenjujejo kapitalni trg. absorbira znaten del novostvorwne«ra kapitala. kar nedvomno želo neugodno /pliva na razvoi obrestne mere. Od skupne vsot* izdani* obveznic Vojne Škode v višini 4764.4 milijona Din je bilo doslej amorfiziranib 161.9 milijona Din. in sicer 1. 1924___1925. 47.7 milrnna Din. lela 1925—1P2« 374 milijona Din. 1. 19°« 1927. 39.8 milijona Din in leta 19217» '928 3?.0 milijona Din. Po petpm amortizacijskem načrtu m 1. 1928 —1929. p« bo amortiziranih 26.3 miliinra Din. in sicer 25.2 milijona z redno amort:zacik> potom izplačila v potovini in t.l milijona na podlagi reparacijskih dob?v nš'-<^nvancem v zameno za obveznice. Manjjša letošiia amortizacijska kvota izvira iz d^fetva, da le bilo v tekočem proračunskem kitu na podlagi re-oaracijskih dobav amortizirani1! le 1.1 milijona Din napram 10.1 milijona T>in lani Žrebanje za amortizacijo nominalnih 25 milijonov Din (25 *erii odnosno 25.000 komadov) se bo izvršilo 16. t m. odnosno 21. in 24. t. m. (eventualno naknadno žr^ba-nije). Žrebanje za dobitke pa se bo izvršilo 16. februarja odnosno 21. in 23. februarja 'naknadna žrebania). Dobitki bodo letos naslednji: 1 dobitek 500.000 Dim. 2 dobitka po 250.000 Din 5 dobitkov po 100.000 Din. 10 dobitkov po 50.000 Din 20 dobitkov po 25 tisoč Din. 50 dobitkov po 10.000 Din in 100 dobitkov po R000 Din. Kože dMne so narodno premoženje najdražje plačuje za ce povhe, lisice itd. P. Semko, Ljubi ада Miklošičeva cest*. 926.—, 100 drahem 73.50, 100 češkoeL kron 168.50. = Eritje francoskega franka. Po stabilizaciji эе je obtok novčanic v Franciji sicer dvignil koncem pret. leta na skoro 64 milijard frankov, vendar je kritje franka danes tako ugodno, kakor pri malokateri valuti. Zlati zaklad Francoske banke se je do konca pret. leta dvignil na skoro 32 milijard frankov (65 milijard Din), poleg tega pa ima Francoska banka še za 26.5 milijarde frankov deviz, tako da znaša eknpno kritje ▼ zlato in devizah 58.5 milijard frankov alt 91 % obtoka novčanic. Po statutih Francoske banke pa эе računa kritje samo v zlatfl in od skupnega denarnega obtolca (novčanic in žirovnih obveznosti, ki se po moder ni denarni teoriji prav tako smatrajo za d» nar). Zato znaša zlato kritje oficijelno le 384) %. Kritje francoskega franka je ianee precej boljše, kakor kritje angleškega funta Francoska banka ima sedaj za ZedinjenimJ državami absolutno največji zlati zaklad ter nov v Istem razdobju proračunskega leta I z ^2 milijardami franka nadkriljuje Angle-1926—1927. Donos Je bil torej večji kakor v ško banko, ki ima le za 20 milijard frankof Največji učinek se doseže, бе se posipi je apnenčeva moka po preoranih njivah in tudi na travnikih ter pašnikih pomladi, ko se dovolj osušijo. Tedaj se trosi apno le v suhem in nevetrovnem vremenu in se rahlo zavleče. Na 1 ha se potrebuje 10 do 20 q apna. Navadno gnojimo njive in travnike vsakih pet let z apnom. Tudi cestno blato in apneni lapor ter mavec (gips) so dobra apnena gnojila; predpogoj pa je, da so tudi fino zmleta. Zal. se pri nas cestno blato in lapor, ki ga je razmeroma lahko dobiti. tako m a'o cenita kot apneni gnojili. Sedaj je čas misliti na gnojenje travnikov, pašnikov in njiv, če si hočemo zagotoviti za bodoče leto obilen pridelek Fr. K. bilo v tem meeecu plačanih na račun neposrednih davkov 216.5 milijona Din napram 231 milijonom v novembru 1927. V prvih 8 mesecih tekočega proračunskega leta je bilo vsega plačanih 1227 milijonov Din napram 1145 milijonov v istem :azdobju proračunskega leta 1927—1928 in 1210 milijo-istem razdobju proračunskega = Povišanje provizije za maloprodaialce soli. Kakor znano, se morajo maloorodajal-ci soli, odkar je bil uveden nov sistem maloprodaje. boriti z velikimi težkočami. Provizija za maloprodajalce ie tako nizka, da v številnih ргтепЧ če je sedež malopro-dajalea precej oddaljen od veleiprodajalca svojega okraja, pri katerem mora kupiti sol ne zadostuje niti za kritjte režijskih stroškov. Na ponovne predstavke Zbornice za ТОТ v Ljubljani je sedai unrava državnib monopolov z razpisom od 28 decembra pret leta sporočila zbornici, da je finančni minister od 15 decembra dalie povila' nrorizijo za maloproda»« kamene in briketirane soli od 25 na 30 Din za 100 ker mineralne in morske soli pa od 45 na 50 Din za 100 kg. Istočasno je uprava monooolov sooričila zbornici, da morejo maloproda.iplci kupovati sol v vseh okrajih brez ozira na veleproda-jo, pod katero pripadajo, le okraj, kjer kupujejo sol. mora spadati pod okrajni okoliš (revir), v katerem imajo svojo maloprodajo. V Sloveniji tvori, kakor znano vsaka oblast en prodajni revir, le ljubljanski okraj ne spada v noben prodajni revir in se oskrbuje neposredno iz državnega skladišča soli v Ljubljani. Maloprodaialce torej ni več dol-San kupovati sol pri veleprodaji svojega okraja, temveč jo sme kupovati, ako mu to konvenira, pri drugih veleprodajah prodajnega revirja (oblasti) kateremu pripada. = Za nkinjjenje skrajšanega natovornega in iitovornega roka na železnicah. Kakor znano, velja že od 1. septembra pret. leta skrajšani natovorni in iztovorni rok na železnicah, ki povzroča naši trgovini precejšnje neprilike in tudi nepotrebne stroške zaradi plačila ležarine. Ker so sedaj prometne tefkoče, ki ее vsako leto pojavijo v jesenski Izvozni seziji. ie več nli mani odstranjene, bi bil čas, da se ta skrajšani rok od eedanffli 6 ur zopet podaljša na 24 ur. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica je direkciji železnic ie stavila tozadevni predlog. = Neposredni davki т prvih 8 mesecih tekočega proračunskega leta. Kakor vsako leto v jeseni, se je tudi letos plačilo neposrednih davkov v novembru znatno dvignilo. Po izkazu generalne direkcije davkov je obeh preteklih proračunskih letih. = Koliko naših državljanov je bilo lani na letovišča v Karlovih varih. Najdražje letovišče v Češkoslovaški Karlove vari je lani po uradni statistiki obiskalo nič manj kakor 1016 naših državljanov, če ее računa na vsakega posetnika 10.000 Din, kar za Karlove vari ni mnogo, tedaj so naši državljani pustili lani v Karlovih varih okrog 11 milijonov Din. = Beograjska občina bo osnovala mestno hranilnico. Po vzorcu mestnih občin v Sloveniji in deloma na Hrvaškem bo sedaj tudi beograjska občina osnovala svojo mestno hranilnico. Narodna banka je odredila že svoje delegate za upravo te hranilnice. = Tobačna tovarna v Ljubljani dobi nove stroje. Uprava državnih monooolov je odobrila kredit za nabavo strojev za mehanično izdelovanje škatelj in za mehanično polnjenje. Ti stroji eo namenjeni za tvorni ce v Nišu in Ljubljani. — Priglasitev zasebnih žrebcev k licenci-ranju. Veliki župan mariborske oblasti razglaša da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žreboe za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 20. t. m. pri onem ereskem poglavarju (mestnem magistratu), v čigar okolišu se nahaja. Pri priglasitvi, ki se vrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: 1.) Ime, priimek in bivališče lastnika; 2.) pasma in rod, starost in barva, kakor tudi kraj v katerem stoji žrebec. Za žrebce oolnokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzloknne žrebce pod tremi leti se v splošnem ne dajefa dopustila za spuščanje. Svo-iiečasno bo razglašeno kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). = Rožni sejem na Ljublianskem velesej- mu. Glede na težke gospodarske razmere je hvalevredno, da uprava ljubljanskega vele-«ejma roko v roki z Lovsko zadrugo tudi letos prireja kožni sejem, ki se bo vršil v prostorih Liubljanskega velesejma 21. t. m. Težko je bilo lovcem preje, ko so vsled nezadostnega smisla za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej državi svoj pridelek — kože — za ceno ki so jo diktirali drugi in ko so lovce izrabljali razni prekup-ci. dobro zavedajoč se svoje premoči. Rešitev lovcev je baš v organiziranem kožnem sejmu, in edinole tu. Kar iih je. vsi pošiljajo svoie blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljano. Ker je le v skupnem nastopu rešitev, zato naj vsi lovci pošljejo svoi> blago čim prej v Ljubljano. Vsa navodila se dobiio na zahtevo brezplačno od urada Ljubljanskega veleeejma, oddelek «rDivja koža» PVgo se sprejema do 19. t. m. = Upravni odbor beocratske Gostilničar-ske banke, ki je. kakor znano, prišla nedavno v konkurz. je beograjskemu trgovinskemu sodišču predložil ponudbo za lOOod-slotno ooravnavo. Vlagatelji ki imajo manj kakor 10.000 Din vlog bi dobili izplačane vloge 3 mesece po ukintenju konkuranega postopanja, ostali vlagatelji pa v 9 trimesečnih obrokih. = Inozemei v beograjski trgovini po statistiki beograjske trgovske zbornice se ▼ Beogradu bavi s trgovino 651 inozemcev, in sicer 483 Rusov. 36 Čehoslovakov, 27 Grkov. 16 Francozov, 16 Avstrijcev 15 Italijanov, 9 Nemcev, 8 Angležev. 8 Švicarjev in 33 inozemcev drugih narodnosti. т= Kolknjte dopise na naše konzulat« v inozemstvu! Posamezna naša predstavništva v inozemstvu sporočajo ministrstvu za zuna-вдя dela. da se pogosto dogaja da jim naši interesenti pošiljajo vloge v najrazličnejših zadevah brez nlačila takse (nekolkovane). Vsi ti interesenti praviloma žele. da «e jim po izvršeni intervenciji ali poizvedbi odgovori na njihovo vlogo. Ker se nekolkovane ali nezadostno kolkovane vloge polagajo nerešene med spise bi neorijentirani interesenti mogli domnevati, da se njihove vloge niso obravnavale iz katerih drugih razlogov, kar bi utegnilo škoditi reputaciji konzulatov. Da se prepreči neupravičeno oškodovanje ugleda državne administracije, je ministrstvo za znnania dela naprosilo Zbornico ca TOI ▼ Ljubljani, naj opozori vse. ki se obračajo na naša konzularna predstavništva, da vse dopise na naše konzulate zadostno kolkujejo. = V likvidacijo je p-ešla »Oskrba*, reg. zadruga z o. z. v Ljubljani. = V trgovinski register во ее vpisale nastopne tvrdke: Josip Feriin, trgovina z lesom v Konjicah; Karal Jarc. trgovina z delikatesami v Ljublftani; Jos. Pirich, zaloga usnja in nakup sirovih kož v Mariboru; Franc Kikec, trgovina z mešanim blagom v Ljutomeru podružnica v Podgradu; Ivan Kristan, trgovina z mešanim blagom v Vačah. Uradni tečaji za jannar Finančni minister je za januar določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218.60 Din. 1 zlata turška lira 247. 1 angl. funt 276—, l dolar 56.80, 1 kanadski dolar 56.50, 1 zlata marka 13.56 1 poljski zlot 6.38. 1 avstr. Illing 8.—. 1 belga 7.90, 1 madž. pengö 9.90, 100 franc. frankov 222.40, 100 švic. frankov 1095.50. 100 italijanskih lir 298.--, 100 hol. goldinarjev 2285.—. 100 ram. lejev 34.20. 100 bolg. levov 41.—, 100 danskih kron 1519.—, 100 švedskih kron 1523.—, 100 oorv. kron 1518.60, 100 špauftih peaet zlata. = Pred svetovnim petrolejskim kartelom. Iz Ne'wyorka poročajo, da so se končno vse večje petrolejske družbe odločile za pristop k ameriškemu ekspertnemu kartelu petroleja. Ta dogodek se tudi v Evropi komentira kot prvi korak k svetovnemu petrolej* skemu kartelu, zlasti ker so se v zadnjem času nasprotja med ameriško skupino Standard Oil in evropsko Royal Dutch - Shell več ali manj izravnala. Po najnovejših podatkih krije koncem Standard Oil 43% svetovne potrebe, koncem Royal Duteh-SheÜ pa 25 Borze Položaj na naših borzah Položaj na naših borzah. Znatnejša okrepitev Vojfcie škod». Ljubljana, 5. januarja. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi zelo velik. Čeprav je borza poslovala le 4 dni, je skupni devizni promet dosegel 26.4 milijona Din napram 12,13.3, 28.4 in 24.9 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji deviz so se napram zadnjem tednu večinoma nekoliko dvignili in sicer Berlin od 13.525 na 13.54, Dunaj od 8.0054 na 8.0Ц London od 275.75 na 276.08, Newyork od 56.63 na 56.70 in Praga od 168.38 na 168.55. V naši številki od 2. t m. smo objavili višino celoletnega deviznega prometa z vsoto 960.3 milijona Din. Ker pa je bil promet dne 31. decembra večji kakor pa smo ga prvotno ocenili, se je definitivna vsota deviznega prometa ▼ letu 1928. dvignila na 953.8 milijona Din. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda v preteklem tednu znatne okrepila. Dočim se je koncem zadnjega ted-ia trgovala po 431 — 432 je včeraj dosegla že tečaj 444. Okrepila se je torej kar za 12 točk. Čvrsta tendenca v Vojni škodi prihaja z beograjskega tržišča, kjer se jie včeraj trgovala celo po 445. Veliko povpraševanje v tem papirju je pripisati dejstvu, da stojimo tik pred letošnjo amortizacijo odnosno pred žrebanjem za dobitke. Velika pa je tudi potreba po tem papirju za kavcije. Tudi investicijsko posojilo se je v tem tednu nekoliko okrepilo, vendar je bil zabeležen samo en zaključek po 86. Za bančne vrednote je trenotno malo zanimanja. Nekaj prometa je bilo v preteklem tednu v industrijskih vrednotah, in sicer v Šečerani po 480 — 490 v Osiiešld Ijevaonici po 180 — 190, v Trboveljski po 480, v Gutmannu po 205 v Slaveksu po 105i v Narodni šumsld po 16 in v Dubrovački po 505. Za Vevče je pri čvrsti tendenci dalje povpraševanje po 118. Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.011, Berlin 13.54, Curih 1095.6 London 276.08, Newyork 56.8. Praag 168.55, T~<=t 298.9. Dunaj. Beograd 12.4650 — 12.5050. Berlin 168.85 — 169.35 London 34.4250—34.5250, Milan 37.1560 — 37-2550 Newvork 709.25 do 711-75, arPiz 27-7150 — 27.8250, Praga 21.0025 _ 21.0825, Curih 136.62 — 137.12; dinarji 12.4060 _ 12.4650. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.30 London 25.19125. Newyork 519.25, Milan 27.1875, Praga 15.385, Dunai 73.10, Budimpešta 90.58, Berlin 123.59, Bruselj 72.225, Varšava 58.15. Sofija 3.75, Bukarešta ail5. Blagovna tržišča = Tržišče sirovih kož v Zagrebu. Zagrebška zadruga mesarjev je prodala 1 in četrt vagona sirovih govejih kož, ki zaTadi nezadostne ponudbe na avkciji 28. decembra niso bile prodane. Prodala jih je po 20.50 Din (za težke preko 30 kg) in po 19.50 Din (za lahke pod 30 kg). Dunajska borza za kmetijske proizvode (4. t m.). Pod vtisom ponovnega nazadovanja cen na ameriških tržiščih, pred vsem pa na budimpeštanski borzi je bila tendenca na dunajski borzi zelo mirna. Slabo vpliva na trg madžarska pšenica, ki je zaradi slabih možnosti izvoza padla že pod svetovno pariteto. Zaradi večje ameriške ponudbe je bila tudi tendenca v turščici mirna. Uradno notirajp vključno prometni davek in carina fco. Dunaj: pšenica: domača 34.75—35.5, madžarska potijska 37.5—38.25 jugoslovanska 36—36.5; rž: marohfeldska 34.75 —35, madžarska 33—33.25; turščica: madžarska' 34—34.5, argentinska 36—36.5; oves: do-raači 31.75—32, madžarski 33.5—34 90 najlažja pot, po kateri bacili raznih bolezni pridejo v naše telo Okolica botoika je pofaa teli bacilov, ki povzročajo razne nalezljive bolezni, kaikor nahod, taflu-enca k) druge bolezni. Reške s« pa teza najhitreje, ako «porabljat* okusne. ДНДСОТЙ R* wevmtfiw Kraljestvo mode Novi klobuki Čeprav se fe moda klobukov končno te» Kila monotoni je, ki ji je pretila zapasti, se Je vendar po nekaterih izpremembab povr» oila k fantaziji in lepi izpremeni oblik, pri tem je pa obdržala prvotno enostavnost in tri sprejela pretiramih form. Ze nekaj sezon se modni saloni pečajo bolj z oblikami klobuka in jim žrtvujejo več pazljivosti, ker je postalo jasno, da je klobuk v modni sliki mnogo važnejši ob» jekt, kakor smo mislili doslej. Dama je namreč lahko zelo okusno oblečena, ven« dar bi pa ta obleka, čeprav najmodernejša, ne delovala dobro, če dama ne bi imela Individualnega klobuka. Končno tudi niso tako važni oblika modela, izdelava klobu* ka niti barva m materija!, kakor dejstvo, da mora klobuk čim najbolj odgovarjati individualnosti dame, ki ga nosi Lahko trdimo, da je moda danes skrajno popustljiva in več ne uniformira, temveč računa z najrazličnejšimi okusi in nudi vsa» komu okusu primerne in vsestranske porab» йе kreacije. Predvsem morda ne diktira nikakih pra* ril, ka1" se tiče dimenzij klobuka: ozka ka» pa, ki se popolnoma prilega, je prav tako modema, kakor ohlapni baret, napol širo» ki klobuki pa zavzemajo prav tako važen prostor v modni sliki. Krajci, ki so prišli nazadnje v modo, so večkrat zavihani na» vzdol, vendar pa kljub temu ne vidimo redko tudi krajcev, ki so zavihani navzgor, kar celo lahko štejemo med zadnje novo» ®ti. Večerna moda uvedla predvsem tur» ban za dominantno obliko. V resnici je iz» bira med temi različnimi oblikami večkrat težka, vendar pa odločuje za vsako osebo okus ta pa nota, ki si jo nositeljica želi dati. Kakor je moda bogata na različnih obli« kch, tako je tudi velikopotezna pri obde* lavi različnega materijala. To lahko vidimo pri celi vrsti tipov iz klobučevine, gladke in kosmate, take ki se sveti in motne. To nam dokazujejo tudi lepi velurji, ki s svo» jim finim sijajem delujejo izredno elegant» no in so tudi zelo trajni, da jih lahko več« krat predelamo, ne da bi trpel njih učinek pri tem. Predelamo lahko tudi moderne svilene ' aržune (velurne šifone), ki jih na» vadno kombiniramo z drugim materijalom. kakor je sploh sestava različnih tkanin da« nes eden izmed glavnih pripomočkov za učinek. Tako je n. pr. baržun s svilo ali baržun s klobučevino vedno zelo učinko» rit, kakor tudi svila e klobučevino vedno dobro deluje. Velurji, ki se svetijo, tvorijo г motno klobučevino prav elegantne isto« barvne efekte, ki so zlasti v črni barvi pri* ljubljeni in imajo tudi ono živahnost, ki jo tako radi vidimo ;pri temnih klobukih. Kakšni so klobuki zadnje mode vidimo na naših slikah. Na desni strani zgoraj vidimo eleganten model za štrapac, ki je njegova oblika od» visna od tega, če rabimo klobuk za dežev« no vreme pod dežnikom ali pa za lepe zim« ske dneve. Pod dežnikom bi širok klobuk gotovo ne deloval ugodno, zato moramo v dežju imeti samo ozke, čepicam podobne oblike, ki se zelo prijetno nosijo in prav cfobro pristojajo obrazu. Če pa gremo na cesto brez dežnika, pokrijemo lep napol širok velurni klobuk, ki so njegovi krajci lahko zadaj na prav originalen način po» maknjeni narazen. Popoldne prihaja v poštev skoraj izključ» no samo klobuk iz klobučevine ali pa iz baržuna. Na čajankah nosimo ozek ali pa visoko zavihan klobuk zlasti zato, кет bi vsaka oblika s širokimi krajci pri plesu motila. Раб pa hodimo v popoldanske po» sete prav radi s klobukom z napol široki» mi krajci, ki obraz prav učinkovito obkro« žajo (leve skice). Pri večernih prireditvah je pa, kakor že rečeno, v modi t urban Te modele zvijemo iz kontrastnih tkanin iste barve, torej iz temne in motne svile ali pa iz raznobarv» nih tkanin, ki pa morajo harmonirati z bar» vo večerne obleke Za najnovejše smatra* mo turbane. ki imajo na sredi ostro zarezo, kar deluje zelo apartno. (Zadnja slika na desni spodaj.) Rpirmatl7Afri trganje v kosteh, giht. ИСУШаижш, iši jas. zdravi naj« uspešneje RElTSANAL PASTA. Dobi se v vseh lekarnah Ptoiz» vaja lekarna ARKO. Zagreb, l Ilica št. 12 Nadležni kašelj odpravi se najhitreje s Kresival-om To že neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-mehča brzo in gotovo vsako zasluzenje. Pazile na originalni zavoj Pahljača Čimbolj se odvrača moda od tako ime« novane moške linije in postaja vedno bolj ženska, tem večkrat srečujemo toaletne drobnarije, ki smo jih že davno smatrali za zavržene. K njim spada tudi pahljača, ki je bila dolgo popolnoma v nemilosti ali smo jo pa videli le v ogromnih dimenzijah na odrih, kjer so z njimi podčrtavale svo» jo lepoto napol aii pa popolnoma gole ple» salke tako, da jih elegantna dama skoraj ni mogla uporabljati. Nasprotno pa so novi modeli znatno skromnejši, zato pa tem subtilnejših oblik in finejše izdelave. Moderne pahljače so majhne, zato pa do skrajnosti elegantne. Za zadnjo modo velja pahljača v barvi dotične toalete, torej efekt, ki ga povzdig« nemo še na ta način, da obujemo tudi čev* Ije enake barve. Prav elegantno delujejo enostavne glad» ke oblike iz tkanine večerne obleke, torej iz tafta, velumega Sifona, satina ali iz ten» ke modne svile, kakoršno še zelo radi no« simo na letošnjih plesih. K čipkasti oble» kj morajo biti pahljače seveda iz odgovar» jajočih čipk. Prikupne so zlasti s čaipljinim perjem pošiti modeli, ker so zelo dekora» tivni in podajajo novo mogočnost, kako lahko uporabljamo to moderno vrsto perja. Pozamentrija na večernih plaščih Kakor smo že zadnjič poročali, so prišle v modo različne kvaste iz pozamentrije. Zlasti originalno si garniramo večerni plašč z velikimi kvastami, ki tvorijo zaključek kožuhovinastega obrobka. Tako dobi ogri» njalo zanimiv značaj in učinkuje zlasti zve» čer zelo močno. Na naši skici vidimo ogrinjalo iz svile» nega baržuna z dolgodlako kožuhovino, naj» večkrat z lisico ali njej podobno imitacijo. Kvaste so lahko iz pozamentrije ali pa tu» di iz .votlih kovinskih krogov, kakor de» lujejo tudi iz pisanih biserov narejene kva» ste zelo dekorativno in jih vsak lahko na» redi sam brez večjega truda. Tako nam je letos prinesla moda zelo lepo novost, ki pa kljub svoji učinkovitosti ni draga. Zdravniška posvetovalnica O. D. T. v а V srtošnem boste izhaiaH še vedno nafcenejSe. če si nabavljate oo- trebna barvila Dri solidnih tvrdkah. ki prodajajo tako blago. — Barvilo temnoruiave barve iz orehov, se dobiva takole: Iz svežih zelenih luščin se iztisne sok. ali se Da luščme na drobno sesekaio in zaliieio z enako množino krepkega alkohola. Mesto alkohola vzameš tudi lahko 1 del sahniako-veua »cveta« (aoionijaka) salmiiakovca in 2 dela vode. Alkoholične izvlečke treba pustiti nepokrite več časa. da alkohol izhlaoi i:i se tekočina dobro zgosti. Vodeno-amoni-jakalične izvlečke lahko previdno vkuhaž, da dosežeš isto. Drug receDt: stolči 46 era-mov svežih razrezanih lupin s 3 crami galuna in 12 erami vode. ter iih stri dodobra. Potem iih oretisni v laneni krnici. Dobljenemu soku Dristavi na 10 sramov do 3 era-me alkohola. Izcedke lahko orimerno par-furmraš. — Predmo iih oa uoorabliaš. do-skusi niähovo barvilno moč Dreie na kakem šopku las. — й В. U. v L. Ad 1.) brez preiskave ni mogoče odgovoriti nič točnega, zlasti, ker ne vemo. ali ste mladi, ali stari, in je mnogo raznih vzrokov nadležnega solzenja. Stopite vendar h kakemu okulistu. Ad 2.) Tudi v tem primeru ne moremo nič določnega jdgovoriti. ne da bi sami videli tisto »bunkico« katere niti ne Doskusite vsaj približno opisati. Bržčas gre za kako grčico nastalo iz razširjene žile — dovod-nice (vene). — Poskusite z masažo. — G. R. J. v C. Kožnih bolezni, ki zahtevalo tako individualno zdravljenje kot ie akne. je malo Zdravnik vam bo določil do končani Dreiskavi diieto. kar mi ne moremo storiti brez prve. Kožo treba lečiti prizanesljivo in obzirno. Zunamiih sredstev ie seveda nešteto. Notranie OTdinira lahko saimo zdravnik. Mmoeokrat so bolezni krive motnje v presnavlianiu. slabokrvnosti itd. — G. E. S. v T. Svaka sila do vremena. Ne pretirajte! Poskusite nekai mesecev s sledečo diieto: zjutraj: skodelico čaja s saharinom. dopoldne sveže sadie. opoldne: krožnik čiste, ne mastne iuhe. 150 gr ne-zamaščenega mesa. 250 gramov prikuh. boljše solate, sveže sadie: Dopoldne: sveže sadje; zvečer: 2 jajci, salata. 50 gramov nemastnega sira. Kronmria. močnatih in sladkih jedil in kruha ne zauživate! Za ves dan četrt kg grahamskesa kruha. Nekai telesnih vai in hoje. — S tem oremaga-te lakoto in vendar shujšate na lahek in nenavaren način. Vsako drugo kuro morate vršiti samo ood zdravniškim nadzorstvom. — Obupana. Bolezen le navadno ozdravljiva. Kako stoji z vami. oa vam пюге Dovedati samo zdravnik, ki vas preišče. — а M. T. v B. Poskusite sledeče: Resorcina 2 gr. lavandulovega špirita 20 gr. alkohola 70 gr. Uporabljajte skozi več tednov. — G. L. S. na V. Gre za Doiav. neredek v vaši starosti, ki se Da verjetno pref ali slej. izgubi brez lečenia sam ob sebi. — G. J. Z. v V. Vaše vasomotorično žilje le pač iako labilno in se odzivlia že na dražljaie za katere se zdravo živčevje še ne zmeni. Frotaža ie umestna. — G. P. R. v S. Hranilna vrednost kuhanih kot surovih iajc ie iednaka: Kot Dri vsaki hrani gre tudi tukaj za vprašanie. koliko redil izrabiš iz niih. Pri iaicih ob zdravih prebavilih ne bo mnogo razlike. — Jaica vsebujejo več maščobe, kot se v splošnem misli tako da za občutljiva obolela preba-viila niso povsem indiferentna. Nailože prebavljiva so trdo kuhana. Dotem Da zmečkana in pasirana iaica. — G. B. T. v B. Prognoza ledvičnib Volezni Je vedno resna. V obče ne nudijo t* bolezni, katerih ie več vi st, zadovoljive —osmoze. Specifičnih zdravil za nje ne poznamo. V Drvi vrsti le treba urediti diieto. in obvarovati bolnika pred iedmi in Diiačami. čiiih razDadnine bi utegnile dražiti obolele organe.. Paziti ie treba tudi na Dresnovo soli in obremenienie s tekočino. Poleg tega se ie v Dteišniem stadiju boriti z natoiranieun vode do tkaninah in telesnih votlinah in na žiti na oslabljeno srce. Nasvetov vam ne moremo dati nobenih Izvolite se zaupati zdravniku. G. F. S. v K. Bolnik trpi po vašem opisu na eniiepsiji. Ce se ie bolezen Doiavila stoprav v niegovi sedamti starosti, ie verjetno. da temelji na organski Dodlagi. nai-brže na arteriosklerozi. Seveda so tudi še druge bolezni mogoče. — G. S. F. v Z. R. Odločitev »e mogoča samo na Dodlagi izvedene mikroskoDične preiskave. — G. P. K. v N. Zastrupiienie s sublimatom ie združeno z velikimi bolečinami, in vodi ob hudem trplieniu. skoro vedno v smrt. katero Dovzroče opekline v ustih, eoltancu. ooži-railniku. želodcu in celo v črevesiu direktno ali indirektno. končno oa tudi obolenje ledvic. Pa tudi. kjer se ie ob nagli Domoči posrečilo rešiti bolniku živlienie. so posledice pogosto take. da nesrečniki hirajo do njih mesece in leta in mnogokrat izhiraio končno vendarle zbog njih. — G. V. S. v Z. P. Noben izmed oočetnih simptomov ni tak. da bi se brez zdravniške Dreiskave mogla ugotoviti bolezen. Vse neredne к г. vavitve v pozneiši živlienski dobi pa so skrajno sumljiva obolenja. Zato nikakor ni odlašati s preiskavo. Pregovorite bolnico. nai se nemudoma napoti h kakemu ginekologu. Ivan Albreht: Smeh Vlak Je bfl natrpan. Vročina, da je äoveku kar kljuvalo v sencih. Drug drugemu smo bili odveč, morda zoprni ta celo odurni. Na vsaki postaji so se бе pretlačili med nas novi potniki. Bolj ko smo kričali, da je vse zasedeno in da nji prostora, bolj so rinili noter. Najbolj nejevoljna je bila stara dama, fe mi je sedela nasproti. Oblečena je bila črno. Med pogovorom mi je omenila, da ji je pred nekaj tedni umrla edina bčerka. «Zdaj me ne vesefM nič več na svetu,« Je vzdihnila in se tožno zagledala v brlečo pokrajino. «Niti mladih deklet ne morem trpeti — Spominjamo me moje Ele — Zakaj je morala ona umreti, te pa žive?l» Kar je izpre govoril a, ie biio vse v mislih na hčer Kakšna je bila. njene navade. njene lastnosti, obleko, poteze, vse mi je opisala s tako natančnostjo, da bi Ы1 lahko naslikal pokojnico, ako bi imel kaj slikarskega daru. Tedai se prignete v kupe trojica: zalo dekle v spremstvu starejše dame in elegantnega gospoda. «Ni prostora- oprostite,» brani dama Smem. Družba se ozira. Gospa proseče pogleda. Brž vstanem m se stisnem k oknu. Dama ponudi moj prostor zali deklici, gospod ostane pri vratih, gospa obstoji pri mladenki. Dama v črnem me ošine s karajočam pogledom, nato mučen odmor. Polagoma potem kupe spet oživi Paroma kramljajo ljudje, tarnajo o vročini, politikujejo in udrihajo po Lahih. «Nobilu se zdaj gotovo kolca,» si mislim, ko slišim, kako ga obdelujejo. Tedaj nas vse iznenadi razigran smeh Mlada lepotic ki je prišla z gospodom in damo, se smeje, smeje, smeje. Pogleda tega. pa se smeje, pogleda onega — in se smeje. Kakor se kdo o,Vr^ne m kar kdo zine. pri njej izzove vse zgolj smeh. Gospod in gospa, ki sta bila prišla ž njo, se jI tudi smehljata in nič ne rečeta. Potniki se spogledujejo. «Ali ste zmerom tako veseli, gospodična?» vpraša lepotico debelušen možak, ki se po maJem že tudi sam hahlja. Dekle ga pogleda, se za hipec zresni, ne reče nič in se začne takoj spet smejati. Kakor jo gledamo, se ne moremo premagati. Njena zagonetna razigranost nas tako premaga, da kmalu ves kupe odmeva od smeha, бе iz sosednjih oddelkov se gnetejo ljudje po hodniku proti nam. Vsak novodošli gleda, vprašuje nekaj časa, potem pa buši v smeh. Tudi sprevodnik se ne more premagati. Na steno naslonjen se grohoče in je ves solzen od smeha. Edino dama v črnem je nejevoljna. «Gospodična, ali ne bi malo manj —» Svoje prošnje niti ne dokonča, ko lepotica vstane, pogleda okrog sebe, spet sunkoma sede in se začne smejati, da se vsa trese. «Taka brezobzirnost,» se jezi gospa v črnem. «Oprostite,» se hkratu oglasi par, ki spremlia mladenko. Užaljena dama se nejevoljno ozre. Gospod s-topi k njej in ji nekaj pripoveduje, toda smeh po kupeju me tako glu-ši, da ne čujem nobene besede. Dama v črnem strmi, maje z glavo in naposled globoko vzdihne: «Sirota!» Z očmi me povabi, nafl stopim k njej. «Pomislite,» pravi, «veste, kam se pelje |ospodična?» «V blaznico!» Gospod pojasni nato z zamolklim gfa-sorru »Kot polletnega otroka sva jg z ženo vzela za svojo; njena mati je bila izgubljenka. Vzgajala sva jo po svoje. De- klica se je lepo razvijala. Pozneje v šoli je bila med prvimi. Včasi je vpraševala po roditeljih, vendar sva jo z ženo prepričala, da njena roditelja ne živita več. S to mislijo se je sprijaznila. Tako sva upala, da ji nikdar ne bo v nadlego temna prošlost njene matere. Tedaj pa pride — naju z ženo nj bilo doma — njena mati! Raztrgana in razcapana in pijana, kakor je povedala služkinja. Javkala je okoli dekleta in povedala, kdo je. Služkinja jo je sicer odgnala, toda mladenka ni imela več miru. Silila je v naju z ženo, dokler ji nisva priznala resnice. Tedaj je zaihtela, ko pa sva jo z ženo začela tolažiti, je bušila v smeh. In odtlej se smeje, smeje, smeje...« Med tem se je kupe umiril. Ko sem se ozrl po kpi deklici, sem opazil, da spi. »Ko mine napad, vselej zaspi,« je pojasnil gospod, »tako je izmučena. Vse smo že poskusili — dve leti že traja njena bolezen, toda vse zdravljenje je zaman.« Gospa v črnem si je otrla solzo. »To je smrt, je več ko smrt —« Gospod se je molče umaknil na svoje prejšnje mesto. Vsi smo govorili sedaj samo šepetaje. Kakor nevidna pošast nas je dušil spomin na tisti strašni, blazni smeh. Radio Izvleček iz programov LJUBLJ ANA v577 m 4 kw), £AUK£b 1309 а »4 kw). PRAOA (349 m 6 kw). BRNO (441 в I kw), VARŠAVA (tili m 10kw), BERLIN (484а 4 kw). PRANKFUR1 (438 ш 4kw), LANGEN-BERO (469 m Л kw). STUTTQAR1 (380 k« 4 kw). DUNAJ (517 m 15 kw). LONDON (Dave» ttj 1604m «kw). RIM (448e 13kw), BU> DIMPESIA (558 m 30 kw). STOCKHOLM IM» tal« 1380m »kw). Nedelja, i. januarja. LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkvene glasb« ia {ranč. cerkve. — 10.30: Uporaba električnega toka. (Ing. Ditrich.) — 11: Koncert radbo-orke-stra. — 15: La teka glasba. — 15.30: Planinski spornimi; prof. J. Mlakar. — 16: Reprodruckan* glasba. — 17: Dramski večer. — 20: Koncert radio-orkestra. Vmesne speve poje kvartet »LJubljana». — ZAGREB 11: Simfoničen koncert hrvatske filharmonije. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz narodnega gledališča: Verdijeva opera »Ples v maskaih«. — PRAOA 16-30: Popoldanski koocert. — 19: Koncert godtbe na pihala. — 20: Zabaven večer. — 21; Koncert orkestra in sotostou polže po licih, neizogibna cigara ga skeli v nos in oči. pa nima pol trenutka časa. da bi jo odložil in si otrl znoj. Mor-sejevi znaki ga neusmiljeno tirajo s seboj. Brzojavka se vrsti za brzojavko. Na mizi ooleg njega se kopičijo ducati popisanih listov. ki nanje že preži »tržaški dohtar vseh jezikov« da jih prevede v» skrajšane sladke glase«. Kadair se dogajajo važne stvari, in če ostane še kaj časa. je treba sprejeti še Pariz. Rim. Madrid. Stockholm itd Telegrafist ni nikoli v zadregi, saj se na svetu vsak dan zgodi toliko čudnih reči. na ka-♦ere so ljudje radovedni. Pozno ponoči ko že krulijo prvi pijanci po Knafljevi ulici na policijo, zapre tudi telegrafist svoio kamro, da stopi še malce k »Štefanu«, da primoči, kar le bil čez da« ivrenotil pri slabokrvnosti do prestani težki bolezni uživajte samo Chinof errin Dobi se v vsaki lekarni. 3-a duhom razvrščajo žalujoče, kateri je potočil propisno mero solza in kateri je ostal kaj na dolgu. Chacun a son goot... sAS ■ Vse to čitaš, prijatelj, dan za dnean in toliko tega ti pada v hišo. da niti ne utegneš pomisliti na tistega, ki to piše. Jeli da ne? Ali kdaj premišljuješ o novinarju? Novinar . . . Čudna beseda;; nenavaden zvok ima. na jeziku čuden okus jn slika, ki vstaja pred teboj ob tej besedi, je nekoliko podobna Cankarjevemu Ščuki, nekoliko pa karikaturam v »Fliegende« ali »Simplu«; navaden človek si kar ne more predstaviti novinarja, ki ne bi bil, nu. recimo, vsaj malce »originalen«. Vsekako je novinarstvo zelo skrivnosten poklic in če si zelo ugledna osebnost je tako rekoč comme i1 faut. da govoriš o njem z zavihani m nosom «r strogo privzdignjenimi obrvmi. Mar ne? Pa se motiš dragi Novinar današnjosti ni ne Ščuka ne karikatura: človek je na svojem mestu kakor ti, skoro gotovo boli delaven in nrav gotovo bolj nepogrešljiv od tebe Pomisli samo — saj ne vem kai si- uradnik, trgovec aH vrl obrtnik — pomisli, recimo, kako bi gledal, če bi se mahoma vsi novinarji oprijeli »koristnejših poslov«: nikoli več novic, ne političnih, ne drobnih, ne nogometnih vesti, ne podlistka, ne romana, ne osmrtnic o blagih pokojnikih! Medtem ko — kako lahko bi pogrešil davkarja, ki te pesa za težke stotake, »izvršnega«, ki te je včeraj rabil, trgovca, ki ti je danes poslal novoletni račun, krojača, ki v svoji naivnosti mrcvari zvonec na tvojih vratih, ali tudi le zobarja, ki ti bo jutri vrtal podočnike! Samo v dveh pogledih se novinar razlikuje od tebe. Prvič: tvoja nesvoboda (kdo pa je še svoboden v tem veku demokracije?). ki toli rad stokaš o njej, je zmerom samo vnanja; tudi če ti veže roke in noge, tvoja misel lahko uhaja kamor ti drago Novinarjeva ne. Njegovi možgani so sestavni del ogromnega mehanizma v visoki, neumirljivi hiši. ki bruha vsako jutro in vsak večer tvojo vsakdanjo duševno hrano. Njegove misli so zapisane brzostavnicam. prodane rotaciji in z njo vred gladno uprte v bodočnost. Kai se zdai godi po sveta? Kai prihaja? Kdo bo prvi vredel. kar je? Zanj ni oddiha, zanj ni sanjarije; kadar se ti naveličaš dela, nasloniš glavo na komolce, posediš vsaj minuto in se zasanjaš kamor že. najrajši Kako je na deželi V 36.000 Izvodih Je šlo »Jutro« za Božič in Novo leto med Slovence. Lepo, mogočno število! Število. И efektivno pomeni še veliko več. če upoštevamo, da je doseženo kljub razdrapanim notranjepolitičnim in socijalnim razmeram in kljub vsej besni duhovniški kampanji. Ostudna, srednjeveška gonja, ki ji ni najti primere v kulturnem svetu, je končala s popolnim krahom za klerikalce in neizbrisno njihovo sramoto. Zaman vsi sovražni naklepi — »Jutro« napreduje! Napreduje hvala svoji privlačnosti, hvala zdravi razsodnosti ljudstva, ki se ne da kar tako preslepiti, hvala zvestobi naših prijateljev in prijateljic. S toplo hva- den v tovarno, zasluži še ob nedeljah nekaj s prodajanjem »Jutra«. A župnik je zaradi tega ves divji na-hruJil to pošteno ženo in skrbno mater, ki jo spoštuje vsa vas, ozmerjal jo je kakor hudodelko tako glasno, da so ga slišale vse ženske okoli spovednice. Zena Je jokala, zunaj cerkve pa so Jo obstopale sovaščanke in Ji govorile po vrsti: »Le naroči svoji punci, naj se tudi pri nas oglasi z »Jutrom«. Ga bomo tud4 pri nas vzeli. Bo vsaj več zaslužila!« V neki fari ie bi! rmsijon. Gospodje misijonarji so teden dni tako grmeli proti »brezverskemu« časopisju, da so se ljudem kar lasje Ježili in jim je groza legla na dušo. ležnostjo se moramo pri tej priliki spominjati zlasti onih naših mož in žena, ki nam požrtvovalno in neustrašeno pomagajo pri organizaciji »Jutrove« kolportaže na deželi Vedno več prijateljev in simpatij si pridobiva »Jutro« med slovenskim IJudstvo-n. od dne do dne rastoča njegova naklada je temu doka«. »Jutro« se zna nekako prikupiti ljudem, Kdor ga je enkrat bral, potlej ga zmeraj rad bere.« Tako mi je povedala preprosta ženska, vaška trafikantinja Oglasil sem se tam neke nedelje po maši in vprašal za »Jutro«, a je bilo že razprodano. »Slovenca pa je imela na miltu še poln kup. Občina je to, ki politično ni v našem taboru zato me je tem bolj presenetilo, da se tam »Jutrac veliko več razpeča kakoi »Slovenca«. — Kaj pravite k temu. zakaj te tako? sem vprašal trafikantinjo. Pogledala me te v dvomu, ali naj mi zaupa. Pobožna ženska je, v trafiki je pred STcem Jezusovim gorela lučka. Vendar mi je odkrito povedala svoj« misli. — Veste, Je rekla. ljudem nd več všeč, kako oni drugi pišejo dandanes. Ljudje so siti teh večnih zdražb in razprtij, ljudje hočejo živeti med seboj v miru... Duh časa Je tak in ljudsko razpoloženje }e danes tako. da s sovražnostjo ne opraviš nič. Svet je sovraštva sit. In časopisje, ki se hoče ljudem priljubiti, ne sme biti pre-žeto sovražnega duha. — »Domoljub« je pa že tako strupen — se je zadnjič po svoje izrazil posavski kovač, — če bi se človek vanj vseknil, bi se spustili mozolji... Taka Je ljudska sodba. Sovraštvo in mržnja ne bosta nikoli tri-umfirala. dokler bo v človeških srcih še kaj dobrotljivosti in usmiljenja. V neki fari se je lotil župnik v spoved-mci žene. ker pusti svojo hčer kolportirati »Jutro«. Ta žena — dobra, pridna, verna slovenska žena, — ima devetero otrok, in bogme, ogromna Je peza skrbi, ki dan in noč teži njegovo ubogo glavo. Pa ji je malo v olajšavo, da starejša hči. ki hodi čez te- Nato pa je v nedeljo vse kupovalo »Jutro« Naš kolporter tam še nikoli ni toliko »Ju-trov« prodal, kakor tisto misijonsko nedeljo. Župnik, ki Je to videl, Je Ы1 seveda zelo hud. A mu je eden možakarjev odgovoril: — Saj so nam na misijonu rekli, da ne smemo brati brezverskih listov. »Jutro« pa ni brezversko. Mi vsaj še nismo našli tam nič brezverskega, za nas kmete poučnega pa že veliko! Zaman vse sovražno hromenie. »Jutro« raste stalno! Šestintridesettisoč izvodov ie šlo »Jutra« za Božič med slovensko ljudstvo in ravno toliko za Novo leto Prihodnji Božič ga poj-de šestinštrridesettisoč, ako Bog da! Oče slovenske filologije Josip Dobrovsky (Ob lOOletnici njegove smrti.) V nedeljo 6. t. m. poteče 100 let, odkar je v Brnu na Moravskem umrl Josip Dobrovsky, znani češki učenjak, ki slovi v znanstvenem svetu kot oče slovanske filologije. med Slovani pa kot prvi glasnik slovanske vzajemnosti. Rojen je bil 17. av^ista 1753 v Djermetu pri Rabu. Po končanih gimnazijskih študijah je vstopil v jezuitski red in postal duhovnik. Ko mu je bilo 25 let, je bil razpu-ščen jezuitski red in mladi Dobrovsky je sprejel mesto domačega učitelja v rodbini grofa Nostitza. Tu je imel na razpolago bogato knjižnico, v kateri je bilo zlasti mnogo del, nanašajočih se na staro češko literaturo. Te stare češke knjige so vzbudile njegovo pozornost in zanimanje ter ga napotile, da se je popolnoma posvetil znanstvenemu in književnemu delovanju. Prvo njegovo večje znanstveno delo je bila razprava o znamenitem starem rokopisu evangelija, ki so ga čuvali v knjižnici praškega nadškofijskega v minulost, »ko je bilo še lepše ra svetu«; novinar se je zdavnaj odvadil romanja v prošle čase, zaka> sleherni utrip njegovega bitja je Dogodbeno križan v jutrišnji dan... Pa če bi tudi ne Ы'г novinar ne utegne. Zjutraj in zvečer in ves dan lete na njegovo mizo papirji. č'tljivi in nečitljivi rokopisi, poročila, obvestila, vprašanja pritožbe in očitki, pisani se-dai z veščo, še večkrat z neveščo roko Treba je popravljati, krajšati, dodajati; treba je lista': po skladih tujih novin ter iskati podatkov, opor in sledov Treba je vstajati izza mize, begati v stavnico, v mesito po informacije, vračati se brez sape in spet brez sape odhajati. Reka življenja v visoki hiši dere svojo pot in nese poedinca s seboj; telefon poje. underwoodke pe-kečejo. stavnica pritiska za rokopise. Za kako uro se zave. da sedi doma in večerja; toda v glavi mu še brni pesem velikega ulja — in bo brnela v sanjah, vso noč (če je tako srečen, da sme ponoči spati) in iutri ves dan, vse dni, vse noči njegovega življenia. Kako dolgo do tem takem še? . Toda novinar ne utegne računati. On ne utegne ničesar. Nikoli ne. Sloveč francoski novinar — imena se v tem trenutku ne spomnim — je v svojih memoarih zapisal tole: »Vsak dan so me obhajala trenutja strašne utrujenosti in sivega obupa. Ne morem povedati, kolikokrat sem v teku teh mnogih let odprl predal svoje pisalne mize, da bi vzel iz njega samokres in končal vse na mah; pa je vselej prišel kak opravek, da nisem utegnil . . . Zdaj. ko bi vendar že utegnil, sem prestar: življenja mi nd več žal in smrt mi je blizu. Zdaj ni več vredno ...« • Takšen je, prijatelj, zakon visoke hiše: delo, delo, delo, uro za uro, dan za dnem, leto za letom, do tistega trenutka. ko ne bo več vredno. In nato nekega dne črna procesija k Sv. Križu, lep pogreb z nagrobnim govorom, kratek nekrolog in — finita la comme-dia . Brzostavnice in rotacija ne bodo utihnil emti za sekundo. Toda v njihovem rožljanju in rohnenju bo morda vendarle drhtliaj pionirske duše bivšega novinarja, ko bodo, neuspavnice, nadaljevale svojo večno pesem: »Vrsta za vrsto, stolpec za stolpcem . . . Novice o širnem svetu . ... jutrišnje zarje svit . . . človeštva ogromni pohod v bodočnost! ...« kapitelja in o katerem eo trdili, da ga je svojeročno napisal evangelist sv. Marko sam. Dobrovsky je v svojem delu «Fragmentuni Pragense evangelii, s. Marci» nepobitno dokazal. da je ta trditev brez vsake znanstvene podlage in da je rokopis nastal šele v devetem stoletju. Ta njegova teza je po dolgo* trajnih srditih bojih z nasprotniki, ki so za vsako ceno hoteli vzdržati legendo o rokopisu sv. Marka, končno vendarle zmagala ia mu obenem tudi priborila velik ugled v znanstvenem svetu. Nato je napisal celo vrsto učenih razprav o češki literaturi in se obenem intenzivno bavil s proučevanjem slovanskih jezikov, predvsem pa češčine. Plodovi teh študij so bili izredno bogati. Nava* jamo tu samo najznamenitejša njegova dela« kakor «Književne vesti s pota na Švedsko in v Rusijo», o «Izviru in postanku slovenskih jezikov, zlasti češkega» (L 1791.), «Zgo» dovina češkega jezika» (L 1792.), «Nemško-češki besednjak» (1802.). «Slovnica češkega jezika» (1809.), «O izvoru imena Ceh» (1782.) itd. Najznamenitejša njegova spisa sta: «Načrt za splošni etimologikon slovanskih jezikov» (1813.) in «Institutiones linguae slavica« dialecti veteris» (1822.), «Slovnica slovanskega jezika starega narečja») S tema dvema spisoma je Dobrovsky položil temelj, na katerem so njegovi učenci in nasledniki zgradili mogočno poslopje slovanske filologije. Kakor je bil Josip Dobrovsky prvi, ki se je sistematično bavil s slovanskim jeziko-znamstvom, tako je bil, kakor smo že povdar-jali. tudi prvi oznanjevalec velike ideje slovanske vzajemnosti. On je učil. da tvorijo vsi Slovani en narod, ki pa govori več narečij Zastopajoč to stališče, je predlagal, «naj s« Slovani, kakor Nemci, jezikovno združijo in naj priznajo nadvlado enega narečja nad ostalimi, češ da bo to jezikovno združenje predhodnik zdruiHtve vseh Slovanov v eno državo.» V smislu teh svojih nazorov je odkrito izražal svoje prepričanje, da pride prej ali slej, enkrat gotovo do združitve vseh Slovanov, §e prej pa do osvoboditve vseh še podjarmljenih slovanskih narodov. En del teh prorokovanj Jos. Dobrovskega se je, kakor je razvidno iz najnoveqše zgodovine, že uresničil, da - li pa se izpolni tudi drugi del njegovih slutenj, to je drugo vprašanje, to je stvar še nadaljnje bodočnosti Josip Dobrovsky, učenjak svetovnega elo* vesa, utemeljitelj slavistike, eden izmed tvorcev modernega češkega jezika, stoji pred našim duševnim očesom v začetku 19. stoletja kot velikan, kot orjak med svojimi slovanskimi sodobniki, kot mož. ki je v svoji stroki prav tako velik in znamenit, kakor so bili njegovi veliki vrstniki Puškin, I^rmontov in Mickiewicz. Njegovemu spo« minu slava 1 _ Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje.) Pivko L.: Val Bella. 4374. Gorinšek D.: Naokrog. Pesmi za mladino 4376 p. 1 Šavage H.R.: Snubitev kneza Šamila. 4344/45. Baronica Orcy: Za Cezarja. Roman. 4346 4347. Erckmann - Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka. 4354. Mukerdži Dhan Gopal: Mladost v džungli» 4343. Karlin Р.: Dolgouhi Jernejček. 4342. Zorzut D.: Princesa v pomaranči in druge furlanska pripovedke. 3472. Vošnjak В.: U borbi za ujedinjenu na* rodnu državu. 1102 h. Dumas A.: Cetrdeset i pet 1100 h. __: Krvava pariška svadba. 1101 h. __: Dvorski ludjak. Gospodja de Mon* soreau. 1082 h. Tolstoj A. N.: Ruska Golgota. Roman. 1084 h. Pirandello L.: Izopčena. Roman. 1091 h. Nazor V.: Priče iz djjetinstva. 1096 h. Nagrodskaja E.: Rjeka vremen. Istoričf* skij roman. 286 re. Križanovskaja V. L: Gnjev bo®j. Okkult nij romen. 287 rs. Vejmarn Р. Р.: Kornet Kaorsakov. Roman 289 rs. Blei F.: Lehrbuch der Liebe und Eh et, 10.283 z. Tietjens E.: Die Desuggestion. 10.287 z. Arien M.: Kompromis Venetia. Roman, 10.080 n. Reese W.: ZL 127. Das fliegende HoteL 10.087 n. Voltaire: Die Jungfrau. 10100 n. Pitigrilli: Der Keuschheitsgürtel. 10108 n. Gunnarsson G.: Schiffe am HimmeL R» man. 10.133 n. K rasno w P. N.: Eroica. Roman aus de* Zeit der Napoleonischen Kriege. 10.161 n. Galsworthy J.: Ein Kommentar, Menschen und Schatten. 10.074 n. Lenk E.: Frauentypen. Heilige, Mütter Dirnen. 10.174 z. Adler - Revom: Japanische Literatur. 10.226 z. ^ , . , Ludwig E.: Der Menschensohn. Geschicl* te eines Propheten. 9802 n. Štefan Žeromski: Echa Ičsne. Gozdni odmevi * Str. 12: pogovor generala Rozluckega z gozdarjem. — A, to ste si dobro zapomnili, general Od onih brez je ostala samo ena. Pa breze so bile — ba! Krčmar, nepridiprav, jih je posekal. Ena je ostala, ker sloni ob njei križ. Tiste se lopov ni upal. — Kak križ? Od kod tam križ? — je živo poprašal Rozlucki. — No, križ stoji tam... na tistem mestu... — Zakaj križ na tem mestu —- a?i — Kakor vsak križ, gospod general... Ljudje ga postavijo, drugi čapke snemajo — in tako stoji. Tudi strohnel je že pri tleh, pa so ga podprli z dvema toporcema... — Kdo ga ie postavil? — ie vztrajaj general. — Da govorim resnico--je za- godrnal Gunkiewicz in se boječe nasmehnil. — da govorim resnico, križ sem postavil jaz... Lesa imamo. Vzeli smo zdravo jelko, jedrno in uležano. Obtesal jo je naš tesač, prav tale naš sedanji župan. — E, kaj to, kdo bi — se ie nevoljDfll umikal župan Gola- ALOJZIJ GRADNIK Iz kitajske lirike' Brezuspešna prošnja Po cesti šla dva, tiho šla. Držala sem ga za rokav in žalostna, prežalostna sem rekla mu: «Ne bodi hud, ne bodi hud, ne bodi krut, saj veš, kaj moja ti ljubav že dala v vdanosti je zvesti!» On pa )e dalje šel po cesti. Vsa trudna tekla sem za njim. Prijela sem ga za rokö in mislila, da omedlim. Držala sem njegovo dlan in rekla: «Jočem noč in dan. Povej samö, povej, kakö ti je pozabiti mogoče zvestobo te ljubezni vroče, ko meni bolj in bolj si drag?» On pa pospešil je korak. Iz «Šikinga» Opomin Če veter buta ob drevo, na vejah listi se tresö. Če v srcu nosiš mi ljubezen, obrzdaj jo, ostani trezen! Če veter le preveč divja, otrese cvetje vse na tla. Če naj srce te moje usliši, pomiri se, bolj nežno piši! Iz Šikinga» Podgana Podgana v moji glavi, daj mi mir! O, ne oglodaj mladih mi možgan, ne uniči vsega me, okrutna zver! Tri leta že prenašam noč in dan divjanje tvojih zob, trpim in znam: da moje tožbe, prošnje so zaman. Zbežal bi! O, če le Ы vedel kam, kje tista je dežela, kjer bi spet brez tebe zgradil si nov dom in hram. O, če bi vedel, kje je mojih cest neznani konec, kje je tisti svet, kjer bi spet pökoj našla moja vest. SaosHan Počitek na gori Razgubile so se že meglice, odletele so čez gaje ptice. Le KingsTinga mirni vrh in jaz zreva drug si drugemu v obraz. LuTaUPo Prijetna nevihta Preklel sem dež, ki Je vso noč šumljal, in mi ni dal zatisniti očesa, preklinjal veter sem, ki razdejal na vrtu mi je rože in drevesa. P riši ä si. Dežju hvalo sem zapel, ker morala si mokra krila sleči in tudi veter hvalil sem — vesel, da je utrnil plamen moji sveči. Neznan pesnik. Zvesta žena Saj veste dobro, da sem poročena, ln vendar ste poslali mi v darilo dva bisera, kot nima jih nobena druga. Vso, vso ste me zmedli. Srce bilo mi Je, priznam, v popre f neznani sreči, ko sem pripela jih na svojo svilo. / K ko sem pripela jih na svojo svilo. Družine naši dvori so največji, ponosno širijo se vrti naši tam, kjer cesarja vrti so cveteči. Moj mož med slavnimi plemenitaši drži sulico zlato. Saj vam rada verujem, da ko mesec čisti vaši občutki zame so in da od jada srce vam тгё. Pustite me, pustite, saj vidite, da blizu sva prepada! Zvesta ostanem možu. ki mu skrite ne smejo biti moje misli. Bala bi se teh biserov, nazaj si jih vzemite. Poglejte, kar sem mogla, sem vam dala: na njih solzi so še, za vas prelite. Zakaj, zakaj vas nisem prej poznala? Čang-Tsi (Alojzij Gradnik: «Kitafska lirika». Bro» tirana 45— Din, vez. 55.— Din. Naroča se pri «Tiskovni zadrugi» v Ljubljani. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DR4.MA. Nedelja, 6. jan.: Ob 15. «Peterčkove po* slednje sanje. Znižane cene (od Din 15.— navzdol). Izven. Ob 20. »Zivi mrtvec«. Znižane cene. Izv. Ponedeljek, 7. jan.: «Lepa Vida>. Red B. ljubljanska opera. Nedelja, в. jan. ob 3. popoldne: «Trubadur». (Gostuje га. Mila StazHar.) Izven. — Ob pol 20. Grofica Marica (gostuje g. Majhen».) Izven. Znižane cene. šentjakobski gledališki oder. V nedeljo, 6. jan.: »Bunbury«. (Izven.) MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja. 6. jan.: ob 15. »Dover-Calais«. Kuponi. — Ob 20. »Oblaki«. Znižane cene. Zadnjikrat. Kuponi enzeniski guberniji. Umirajoč na bojišču mi jfc priporočil svoje sinove. Dal sem mu bratovsko ta vojaško besedo, da jih vzgojim za ljudi in povedem v svet. Držail sem besedo. In obdržal . . . Starejši j« služil na Kavkazu in umrl v činu štabskapitana za kolero. Pjotr se ni oženil. Mlajši, Jan, ie prišel te kadetnice in služi! v mojem no'ku. oženil se je z mlado Poliakinjo. Plazianko in Imel majhnega sina. ko se je začela poljska vstaia. Užgal se je upor, gospoda, in poslali so nas tia. Jaz sem bil takrat podpolkovnik. Šli smo ia 0]>očinsko .. < General se je globoko zamislil. Knopf je skrivnostno zvil ravno cigareto, vložil jo previdno v ustnik in iskal ogelčka. da jo prižge. General je počakal in, ko je Knopf puhnil prvi dim, je nadaljeval: — Tako torej. Nečak nas je izdai Ponoči, ko smo si uredili prenočišče, je pobegnil k bandi. Neko jutro mj poroča kapitan Sčukta tako in tako: Jana ni. V taborišču, v Sielpi, na mizi smo našli list s poročilom zame kot poveljnika treh bataljonov, «da zvest domovinski dolžnosti» —- ta tem podobne blodnje Mene. svojega poveljnika ta strica poziva, naj enako zavržem svojo oficirsko čast, prelomim prisego in zbežim ž njim k bandi. v gozd. Cista resnica, gospoda moja. Knopf je pozorno ta počasi žveči! svo jn cigareto. Spuščal je matematično skladna kolesca dima ta gledal za njimi. Gunkiewicz je odrinil čaj. Sedel je pričaran, zroč na govornika kot na mavrico . . . — Prejel sem vesti — Je zategnil general, — da je naš ubežnik štabni šef neke bände. Dobro. Po to — mi je govoril kapitan njegove rote, Sčukin. — po to je šel. V armadi je služba trda, težka, nehvaležna, a v bandah je lažja. Tam je naš praporščak brez truda kapi-tan. Kakorkoli, je rekel Sčukin, napre- 1 dovanje je v teh poljskih četah lahko. Knopf je dokadil ta se zasmejal dovti-pu kapitana Ščukina. General je pripovedoval: — Šli smo po sfledovih za eno ali drugo tolpo. Mi od konjskih v Suhednjov-ske hoste, oni v kotlino k Bodzentinu. Potem nazaj ta oni za nami. Posebno eden med njimi, neki polkovnik ali kapitan z imenom «Walter», nas je spelja-val. Ponoči je netil velike kresove kot navadna taborišča, sam pa se je daleč umikal ta prenočeval brez ognja. Zasledujemo, oblegamo ognie. napadamo sredi noči — prazno. A on prihaja v naš šum kot rabelj. strelja na osvetliene vo-iake jn zbeži v hosto. Imel ie tudi kmečkih 'enuhov ki so nas ponoči zavajali na taka taborišča. Pisar je izpod čela pogledal na župana Gala ta se lokavo nasmehnil. Zupan je sedel zravnano, z očmi vprt v generala. — Tako je bilo Često v Samsonov-skem. — Pod Gozdom — je prida! Gunkiewicz. — Pod Gozdom tudi ... — Pod Klonovem ... je zaim-mral Knopf. — Toda zabav« se fe pretrgala, — }e priložil general — Enkrat, dvakrat se NaSi zgodovinarji smatrajo, da je izdaja že dovrSenih spisov, ki bi osvetlili preteklost Ljubljane, važnejša in nujnega od morebitne reprezentativne monografije o Ljubljani, И nanjo mislijo nekateri krogi Vsekakor je inicijativa dana in mestna občina ljubljanska lahko — prav kakor druge mestne občine v Sloveniji — brez težjih žrtev podpre našo zgodovinsko vedo sebi v korist in sloves. _ Še o razstavi Karle Bulov» čeve Gospod urednik! Pod naslovom »Dvoje тпещ o razstavi Karle Bulovčeve« je izšel v »Jutru« 4. t m. članek g. A. G. Člankar trdi med drugim, seveda brez vsakega dokaza — ker takega dokaza tudi nikoli ne bi mogel doprinesti — da je umetnost Karle Bulovčeve »umet-uičenje in igračkanje s tehniko« in jo celo primerja z Archimboldovimi »ritratti gro-tesci«, ki so »iz poljskih in vrtnih sadežev sestavljene glave«, pri čemer se ponižuje do gotovo ne umetniških izrazov »mozolji«, »uljesi«, »tvori«. Umetnost Karle Bulovčeve, ki je popolnoma izčiščena in je sam \ъ-raz, je veliko previsoka, da bi jo mogle take besede oblatiti. Zato je treba proti njim dokaza samo za tistega, ki Se ni videl te" razstave, in ta dokaz so njena dela, ki prevzamejo в svojo nečuveno močjo in izčiščenostjo vsakega le količkaj čutečega človeka do dna. Več o teh nekvalificiranih napadih pisati ее mi zdi nepotrebno. Ker pa se je član-ftar dotaknil tudi nekega zunanjega vprašanja, ki bi nevedočo javnost res utegnilo spraviti v zmoto, naj pripomnim siedle: Razstava Karle Bulovčeve se je ivceer otvorila ne menda radi kakega »teatra«, temveč ker so glavna dela, freske za muzi-kalno dvorano, ustvarjena za večerno razsvetljavo (za muzikalno dvorano), tako da je bila razstava sploh zamišljena za večerne ure in se je misel samo radi previsokih stroškov umetne razsvetljave opustila. —. Dr. I. K. Križanka Pomen besed. Vodoravno: 1. znamka galoš; 6. del dnv va; 7- športna panoga; 9. žival; 11. vu; 12. vae na Gorenjskem; 14. pohištvo; 17. znamka mila; 18. severna država; 20. žensko ime; 22. sali; 24. zastopnik starega naroda; 25. evropska država; 28. pomožni glagol; 80. sbh. osebni zaimek; 31. osebni zaimek; 82. stara kratica; 33. faza lune; 34. začimba. Navpično: 1. zvijača; 2. egipt. božanstvo; 8 vernik; 4. zemeljski pomol; 5. reka v Rusiji; & muza; 8. kokoška; 9. voz; 10. veznik; 12. znana francosko - angleška knjigarna; 18. zver; 15. prebivalec malajskega otočja; 16. moško ime; 19. del sobe; 2L žensko ime; 23. laški spolnik; 26. gozd; 27. moško ime; 29. im; 32. et Rešitev križanke »Paleta« Vodoravno: 1. kriza; 6. Korošec; 8. njima; 10. ioe; 11. oje; 12. Asta; 14. nikar; 16. osta; ia jard; 20. oktober; 25. bard; 27. Aida; 29. bodi; 30. Kasp; 32. Olga; 34 em; 35. ne; 36. pivo; 37. Aron; 39. Aldebaran. — Navpično: 1. Kras; 2. ro; 3. išias; 4. Zec; 5. acetat; 6. ki; j. omara; 8. njiva; 9. jek; 11. ona, bo; 13. tudi; 15. ajda; 17. toal (toile); 19. Rapid; 21. obara; 22. ko; 23. Aden; 24 Rim; 26. r, k, e; 28. do, ob; 3L spi; 33. gar (gare); 38. on. Računar. »Hej, Šofer, koliko računate do železniške» postaje?« _ »30 Din. Kar vstopite.« — >Ne, hvala, hotel sem samo vedeti, koliko prihranim, ako grem peš.« stvar posreči, a ne vedno. Zgodilo se je, ta tretjič, da sem šel z nekaterimi stot-nijaimi od Zagnanjska k Wzdolu. — to je pot proti krčmi. Tam sem prenočil, a Sčukina sem poslal na «poiski» za Wau lerjem. Bitke si tak galgan ne želi, pa vse tedne leži v močvirju pri Klonovu, v Bukovi gori, in mi moramo za njim. Nisem še prav zaspal, ko me zbudi ad-jutant, mlad človek: streli v gozdat. Prebudim se. Gozd res poka ... O — kot zdajle. Težko mi je . . . Srce me boli. Poslal sem drugo stotnijo Ščukinu na pomoč. Predno sta minili dve uri, so se vrnili. Neki kmet jim je pokazal taborišče, a takrat na resnično. Ob napadu na bajonete ie večina ušla in prepadla v hosti, mnogi so padli na mestu. Ščukin te privel iz tesnega boja «rukopašnega», ne koea drugega, mapak samega mojega nečaka. Rymvida. Od brigadnega generala sem imel ukaz. da kakorkoli očistim vse gozdove do Bodzentina. s pravom do življenja ta smrti. Ni bilo časa za pošlijatve vjetni-kov do ječe v Kje'cah in voiakov sem ?mel pič^o. Častniki razburjeni. Mene kot sorodnika, gleda'o strogo, z vnraša-jočim pogledom. Odredil sem preki sod na mestu, brez odlašanja, kajti morali smo dalje na lov. Predsedujem sam, kapitana Ščukin in Ejedotov na desnici. Sokolstvo f Čas sokolskih glavnih k 1 v v» Sf- џ skupscin Naša sokolska društva in tudi župe se že В polno vnemo pripravljajo na svoje letne glavne skupščine, kjer bodo polagali društveni, oziroma župni funkcijonarji njihova poročila o izvršenem delu tekom leta 1928. Društveni občni zbori so že pred durmi, župni pa se bodo nato vršili v februarju, nakar ssledi v marcu velika skupščina Ju-goslovenskega Sokolskega Saveza na Su-Saku. Ni naš namen, da posegamo v delokrog društvenih uprav, niti se nočemo vtikati v delo sokolskih nadrejenih inštanc, vendar pa smatramo kot potrebno, da se jim pridružimo pri delu za poobčitev in poglobitev sokolskega dela med narodom. Mnogo je v Sloveniji sokolskih društev, ki bodo polagala na skupščinah prav razveseljive bilance o svojem delu v preteklem letu. število sokolskih domov se je zopet povečalo, v tehniškem in upravnem, pa tudi prosvetnem oziru beležijo vsa ta društva gotov na- (»redek, ki je velike važnosti za sestavo de-ovnega programa za bodoče, jamstvo za temeljitost in trdnost društvene organizacije; za javnost pa ima vsak napredek v društvenem delovanju ta važni pomen, da se nauce tudi najširši krogi ceniti delo Sokolov in Sokolic ne po besedah, temveč po dejanjih. Glavne skupščine dobrih društev bodo vsekakor vesel pojav in bodo potekle prav gotovo povsod gladko in ob popolni skladnosti vseh društvenikov. Dobrim društvom je bodočnost zajamčena, trajni uspehi osigu-rani. Glavne skupščine bodo brez oklevanja odobrile tudi gospodarske ukrepe, bodo dovolile potrebne vsote za vzgojo zadostnega števila društvenih prednikov, za obisk vadit eljskih tečajev in šol pri župi in celo sa-vezu. Imamo pa tudi v naši organizaciji nekaj edinic, ki so prav za prav samo na papirju, ki nosijo sicer ime sokolskega društva, dejanski pa ne izpolnjujejo onih dolžnosti, ki jim jih nalaga sokolska misel in naročajo nadrejene sokolske enote, župa in savez. Glavne skupščine teh društev bodo ravno nasprotne onim pri pridnih in vestnih društvih. Izkušnja uči, da se na skupščinah onih slabih društev sicer mnogo govori, še vež kritizira, toda pozitivnega se doseže le malo in društveni voz drči tudi nadalje po izdrsanih kolotečinah brezdelnosti zopet celo leto. Tu ne pomagajo niti pozivi župe, niti okrožnice saveza. niti novoletna poslanica starešinstva JSS tako dolgo, dokler se ne zbudi vest v članstvu društva. Šele, ko pride društvo do zadnjega razpotja, odkoder vodi ena pot v pravo sokolsko delo, druga pa v zanik, nastane mogoče preokret na bolje, — ali pa nam javi prvi prihodnji Sokolski koledar, da je prenehalo «delovati» to in to društvo. Kje so vzroki, da zaidejo posamezna dru-Itva v take krize? — Izkušnje nam kažejo v zelo mnogih slučajih, da je vzrokov poglavitno dvoje, ki razjedajo organizme sokolskih društev tamkaj, kjer tudi v ostalem ni pravih predpogojev za uspešno delo, kakor n. pr. pomanjkanje telovadnic in telo-vadišč, orodja, nenaklonjenost prebivalstva itd. Prvi veliki črv, ki gloje na koreninah mnogih društev, so osebnosti. Neverjetno mnogo je bilo in najbrž tudi še bo raznih kriz zaradi tega nesrečnega pojava. Temelj temu pa je, da še danes društveni odbori mnogo premalo strogo pazijo pri sprejemanju novega članstva v sokolske vrste. Ni vsak že Sokol, ki se priglaša za člana sokolskega društva. Kako malo jih je, ki po-znajjo Tyrseve nauke, sokolsko ustavo, pravila itd. In Tyrš piše v mnogih člankih, da naj ostane posameznik, ki mu ni do stvari, raje izven Sokola, kakor pa da vstopa v društvo, ki mu ne namerava zvesto služiti. Oseba nič, celota, stvar vse. to je geslo, ki zanika vsako uveljavljeAije lastne osebnosti v sokolskih vrstah in zahteva podreditev svojega lastnega jaz koristim skupnosti. Ako bi se naše članstvo vsepovsod držalo tega tega izreka, bi bilo mnogo manj besedičenja in prerekanja po nekaterih edinicah in mnogo več pozitivnega, ustvarjajočega dela in tudi uspehi v notranjem društvenem življenju in napram javnosti bi ne izostali. Ako pa razjedajo osebni prepiri društveno notranjost, ni mogoče pokazati ničesar pozitivnega javnosti. Drugi globoki vzrok nedelavnosti društev pa je premalo volje, smisla in vztrajnosti pri delu. Iz izkušnje vemo, da je mnogo društvenih funkcijonarjev na glavni skupščini pač prevzelo svoje funkcije pod pritiskom onega hipnega mnenja, ki vlada mnogokrat na zborih, toda nimajo niti volje, niti smisla, še manj pa vztrajnosti, da bi prevzeto delo tudi pričeli, vodili in dokončali. Ako pa se pridružijo nato še osebni spori, zamre popolnoma vse. Kako vse drugače teče delo v enotah, kjer vsak izmed izvoljenih odbornikov, prednjakov, vodnikov itd. dobro ve, kaj mora storiti, ima vo- ljo vršiti svojo nalogo in tudi vso vztrajnost, da jo dokonča. Sama od sebe raste prostovoljno v izvršitev prevzete ^radbe in radostno poročilo na prihodnji glavni skupščini zadovolji i ostalo članstvo in delavca samega. Pa še tretji vzrok je, ki ustvarja nedelavnost in nezadovoljstvo. To je slaba lastnost Članstva, da skuša vedno prevaliti delo na rame nekolikih posameznikov, medtem ko se vsi ostali zadovoljujejo z ulogo gledalcev in kritikov. Tukaj veljaj načelo, da nikakor ni vse. ako ima kako društvo celo maso članstva, ki pa nič ne dela. Bolje je manj članov in članic, toda delo mora hiti razdeljeno enakomerno med vse. Vsakega posameznika dolžnost je, da se poprime v sokolskem društvu ene izmed mnogoštevilnih nalog in Jo tudi izvrši. Paradnih članov in gledalcev v sokolskih društvih prav bič ni potreba in največje in najboljše dielo napravi oni odbor, ki izloči iz društvenih vrst vse neplačujoče in tudi drugače nedelavne pripadnike, ker so za redno delovanje sama ovira in coklja. Vočigled glavnih skupščin naj velja torej načelo, da je dolžnost vsega na glavni skupščini navzočega članstva, da izbere v društveno upravo samo take brate in sestre, ki se popolnoma zavedajo prevzetih dolžnosti in nasprotno onemogoči izvolitev «ela nov», ki jim je 9dkolsko odborništvo samo prazen naslov. Nadaljna dolžnost prav vsega članstva pa je, da pomaga onim, ki jim je izreklo na zboru zaupanje tudi dejanski pri delu. Vsi in vse morajo pustiti vsako osebnost, vsako nepotrebno kritiziranje izven sokolskih duri in v polno zagrabiti pri delu, ker le pri složnem delu in s pomočjo vsega članstva se da reformirati še tako zanemarjeno društvo. To nam kažejo marsikateri slučaji, ko so postala sokolska društva iz Savla Pavel in prešla "z letargije in nedelavnosti med vrste onih pravih, vsestransko delavnih društev, ki so v ponos organizaciji v upravnem, tehniškem in prosvetnem oziru. Glavne skupščine so torej ona razpotja ,odkoder vodita dve poti. Ona široka, udobna pot, kjer ni potrebna nikaka požrtvovalnost, navdušenje, samozatajevanje lastne osebe, vztrajnost in načelnost, vodi sigurno v zanik. Trnjeva in z mnogimi ovirami posuta pa je ozka pot sokolske delavnosti in daleč je oni cilj, so oni uspehi na polju telesne in moralne vzgoe naroda, ki jih zahteva od vsega sokolskega članstva brez izjeme sokolska misel. Toda to pot bodo ubrali vsi oni, ki jim je Sokolstvo res pri srcu, kajti njih ni strah napora in ovir. S polnim korakom, ogroženi s krepko voljo, navdušenjem, vztrajnostjo in nepremagljivo težnjo za dosego sokolskih idealov, io bodo nastopili vsi oni, ki vedo. kaj je hotel Tyrš, da dohite vse one svoje brate in sestre, ki so že poprej krenili po njej. Čim več bo med nami volje, samozataje-vanja in pravega razumevanja, tem več nas 1ю na pravi sokolski poli. Sčasoma pa nam bodo sledili vsi. Glavne skupščine društev pa so one postaje na sokolskem potu, kjer se mora vsak odločiti, kam pojde. Kam vodi Tvoja pot, brat, sestra? Stanje Zveze bolgarskih Junakov Četudi Zveza bolgarskih Junakov do da» nes formalno še ni član slovanskega Sokol» stva, vendar se vsako leto bolj čuti vpliv slovanske vzgoje med članstvom. Tehniško delo v zvezi pa vodijo sami Sokoli, in sicer bratje Gladniški, Bureš itd. V zadnjih le» tih je naraščanje organizacije očividno ta» ko glede števila članstva, kakor tudi glede števila društev, telovadnic itd. Iz najnovej« še statistike posnemamo, da je Zveza ste» Ia ob času glavne skupščine v septembru 1928. v 144 društvih 37.416 pripadnikov. Ce» la Zveza se deli na šest oblasti, mestnih društev je bilo 73, podeželskih pa 71. Za» nimivo je, da je priraslo v zadnjem letu skupno 18 društev in teh samo eno v me» stu, ostala vsa na naselbinah po deželi. Najlepše uspehe ima sofijska oblast, ki je približno tako obsežna po društvih in član» stvu, kakor ljubljanska sokolska župa. Zvezni organ je list «Zdrave i sila», ki ga ureja dr. T' hotov, odlični naš prijatelj ю zagovornik bolgarsko»jugoslovenske edi« nosti. List izhaja v 4500 iztisih. Prireditev je bilo leta 1928: 185 predavanj itd. in 105 izletov in javnih telovadb. Lastno streho ima 10 društev, telovadišč in igrišč 18. Za tehniške potrebe izhaja poleg zveznega or» gana tudi list «Glavatar», t. j. prednjak. ki prinaša vse potrebno gradivo za društ« vene načelnike. Poleg tega pa odpošilja or» ganizacija vsako leto nekoliko svojih naj« t>oljših prednjakov v tozadevne češkoslo» vaške telovadne šole pri ČOS. Sokol I. želi svojemu članstvu zdravo in srečno novo leto, obenem pa prosi vse one, ki še niso poravnali članarine za t. 1928., da store to takoj (štev. ček. r. 11.253), ker bi jdib v nasprotnem morali odgLasiti. Zdravo! Sokol na Viču poziva vse članstvo, da ее zanesljivo udeleži občnega zibora, ki bo danes točno oib 10. dopoldne v Sokolskem domu. Ker bo na občnem zboru važna zadeva glede proslave 201etmce ia župnega z leta, je udeležba strogo obvezna. Zdravo 1 Iz slovanskega Sokolstva Nov sokolski list. Poljska sokolska dzelnica v Poznanju je pričela izdajati vsa» kih 14 dni ilustrovane novine «Sokol», ki prinašajo v dosedanjih številkah mnogo poučnega gradiva za prihodnjeletni vseslo* vanski sokolski zlet v Poznanju. Tretja šte» vilka priobčuje tudi lep članek o manife» staciji slovanskega Sokolstva v septembru na Kosovem polju. Ob priliki proslave lOletnice sklenitve miru po svetovni vojni so položili zastop* niki slovanskega Sokolstva v Parizu kra« sen venec na grob neznanega francoskega vojaka. Deputacijo je vodil podstarosta Zveze slovanskega Sokolstva br. Zamoy» ski iz Varšave. Venec nosi napise vseh v Zvezi včlanjenih sokolskih organizacij. Moč češkoslovaškega Sokolstva. Po najnovejšem štetju ima ČOS v 53 župah 2733 društev in 398 odsekov, skupno 3131 organiziranih enot. Članstva je 244.992 mož in 94.879 žen, skupno 339.871. Izmed njih je telovadcev 48.040, telovadk 27.470. Pred« njački zbori štejejo 13.756 članov in 8765 članic, moškega naraščaja je 34.940, ženske» ga 32.330, moške dece 64.411 in ženske de» ce 74.856. Skupno število vseh pripadnikov ČOS znaša okoli 546.408 oseb. Velika moč ČOS pa leži v ogromnem številu lastnih so» kolskih domov, ki jih ni nič manj kakor 670. Skoraj polovica društev ima svoje last» no letno telovadišče (1307), skoraj vsa osta« la pa imajo telovadišča v zakupu. Za proslavo lOOletnice Tyrsevega roj« stva je bil v Pragi izvoljen posebni slav» nostni odbor, ki naj pripravi vse potrebno. V odbor so bili imenovani vsi sedanji vo» ditelji ČOS, med drugimi starosta dr. Schei» ner, načelnik dr. Vaniček, tajnik ČOS Jan Pelikan. Odbor ČOS je sklenil na svoji zadnji plenarni seji 9. in 10. decembra, da se ne udeleži drugoletnih svetovaclavskih pro» slav, v kolikor bi se istih udeležilo tudi če» ško Orlovstvo oziroma klerikalna stranka. Nadalje vztraja odbor na stališču, ki ga je zavzelo že predsedstvo glede razdelitve ju» bilejnih medalij za telesno vzgojo napram vladi ČSR, t j. zahteva popolno razčišče» nje vprašanja, kako je bilo mogoče, da so bili gotovi orlovski funkcijonarji proti рта» vilniku odlikovani, četudi si niso iztekli za tebsnovzgojnem polju absolutno nobenih zaslug. Sokolstvo je odločeno ev. vrniti vse medalje, ako se ne bo vpošteval njegov protest, ki so se mu pridružile tudi vse ostale napredne telovadne in druge teles* novzgojne organizacije. Veliki hipno t iz er skuša uspavati svojo hčerko. Tri milijone bolnikov у Ameriki Že parkrat smo poročali, da je Amerika v zadnjem času trdo prizadeta po gripi, ki je zajela velikanske mase prebivalstva in se kljub ukrepom zdravstvenih oblasti nenehoma širi dalje. Po zadnjih vesteh znaša število bolnikov okoli tri milijone. Samo v zadnjem tednu je zbolelo v 18 državicah ameriške Unije nanovo 481 tisoč oseb. Od vega začetka epidemije do sedaj pa so zabeležili skupno 3 milijone bolezenskih slučajev. Smrt je k sreči redka, ker je bolezen večinoma lahkega značaja in končuje pri dobri negi z ozdravljenjem. poročnik von Tauwetter in feüdbebel Jevsjenko na levici. Seja je bila v izbi krčme, v svečniku se je smodila lo-jevfka ... General je govoril čedalje hitreje, manj razumljivo, čedalje bolj je mešal ruske izraze, obrate in stavke. Popravil se je na stolu in vlekel: — Privedejo. Šest vojakov, on v sredi. Majhen, shujšan, črn «oborvanjec». Lasje «vzjerošeni». Komaj ga spoznamo. Pogledam ga: Jaš, rodnega brata ljubljeni siti . . . Na kolenih mi je zra-stel . . . Zdaj je oblečen v cunje. Obraz ima počez razoran z bajonetom, modrikast, zabuhel. Obstal je, kakor so ga bili privedli, pri vratih. Čaka. A Ti, sodnik, sodi! — No — vprašam uradno, formalno i— kdo ste? Molči. Vsi gledamo vanj. Dober tovariš, priljubljen kolega, človek — duša, prvovrsten oficir. Njegov obraz te ponosno nabran, okamenel in skriv-jjen v nekakem usmehu,. ki pači ta mili, dobri in mehki obraz, o — tako kot kovač vzame in v ognju za vedno skrivi mehko železo v kljuko. Vojaki, ki so mu prej stregli, so bili priče. Priznavajo, da so ga našli v gozdu, ponoči, in se je boril proti njim iz prsi v prša; pravijo, da je on pravi, njihov lastni poročnik Roz-ludki. Zadeva je jasna, česa še hočete? Glasujte! Tedaj se obrne k men j desni sodnik, kapitan SčuJdn, ki želi od obtoženca še nečesa. Vprašuj... In Sčukin je vstal s svojega mesta, oprl se Je s komolci na mizo, do njega. Žile so mu lezle po Čelu, obraz mu je počrnel kot zemlja. Zapičil je vanj oči. Vsi čakamo, da mu zadä vprašanje. A on ne more izreči besede, ker je bil človek trd, neuk. Nosnice mu drgetajo, brvi so vbo-čene. Končno udari z laktjo po mizi in zakriči na obtoženca: — Rozlucki! Ti ne stoj tu pred nami ponosno! Ne smeš nas gledati s takimi očmi. Ti si prisegel, ne - li? Kaj si napravil s prisego? Odgovori! Si prisegel, ali ne? — Prisegel sem, — je rekel. — Prisegel si, — je spet zakričal Šču-kin, da se je razleglo po vsej krčmi, in udaril s pestmi po mizi — kaj si naredil z ono sveto prisego? Ti si zbežal iz vrst k sovražniku! Je res. ali ne? — Res je. — Skupno z drugimi izdajalci svojega gospodarja si napadal njegove čete iz zased. Vodil si izdajalce, dajal si jim najnevarnejša navodila, učil si jih, kdaj in kako naj napadajo. Jaz sam sem te videl to noč z vojaki tvoje lastne stot-nije. In tu pričam, da sem videl, kako te je vojak Deniščuik ranil z bajonetom. Je res, ali ne? — Res je. — Ce je to res, tedaj ti nam, pravim in zvestim vojakom, ne smeš gledati moško v oči! Stojiš pred obličjem pra- vičnih sodnikov. Sodi te tvoj rodni stric. Pobesi oči in ponižaj se, zakaj izdajalec si in siromak! On pa je rekel nato: — Stojim pred stolom božjim. A ti me sodi po svojem pravu, kakor hočeš. Sčukin fe sedel. Glasujemo. Dva glasova sta padla za kazen na mestu, Ščukino in von Tau-wetterjev, dva za ječo v Kielcah. Na tehtnici je bil moj glas. No, in prevesil sem — je povedal tiho, s pobešeno glavo. Zdaj ga odvedejo. Jevsjejenko je opomnil, da lahko pove zadnjo željo. Dovolim. Tedaj se je ozrl name z žare-čimi očmi, prilepil jih v moj obraz. Vsi smo stali za mizo. On se je približal. Gleda mi v oči, jaz vanj. Kaikor bi nastavil dve pištoli. Spominjam se njegovih strogih besed: Ukazujem pred smrtjo in to je moja nedotakljiva poslednja volja, da bi bil moj mali, šestletni sin Pjotr vzgojen za Poljaka, tako, kot sem jaz. Ukazujem, da ga učite, čeprav bi to nasprotovalo vesti vzgojitelja, kako je njegov обе delal do konca. Ukazujem mu, nai dela za svojo domovino in, če treba, zanjo umre brez strahopetne bojazni, brez žalostnega vzdiha, prav tako kakor jaz. Tako — in konec. Pozdravil nas je po vojaško v slovo. Potem so ga odvedli. UREJUJE DR. MILAN VIDMAR. Na ponovne prošnje iz šahovskih krogov smo se odločili, da bomo od* »lej prinašali redno tedensko šahov* sko rubriko. Vsem našim šahistom moremo sporočiti veselo vest, da se nam je posrečilo za urejevanje šahov f ske rubrike pridobiti svetovnega ša» hovskega mojstra univ. prof. dr Vidi mar j a, ki je napisal že tudi danab nji članek. Med Slovenci se je v zadnjem desetletju šah močno ukoreninil. Mladina je navdušena za to kraljevsko igro in stari njeni oboževalci so ji ostali zvesti. Zdi se, da evropski narodi, razočarani po zaključku svetovne vojne, ki je vrgla strašen materijalizem na površje, nervozno iščejo idealnih stvari. Šahu vsled tega cvete zlata doba. Šah nam je danes več kot igra. Užitek, ki ga ima šahist, če študira dobre partije, študije ali probleme, je soroden užitku, ki ga imamo od del umetnikov, slikarjev, glasbenikov. šah postaja umetnost, če še ni. Za široko maso šahistov. pa tudi nešahi-stov, je športna stran šahovskih prireditev interesantna stvar. Tekme velikih mojstrov, ki razburjajo tedne, včasih mesece, so postale potrebne civiliziranemu svetu, ki išče senzacij. Tudi Slovenci opazujejo z velikim interesom svetovne šahovske prireditve. Časopisje kulturnih narodov, tudi dnevno, je že davno odmerilo šahu potrebni prostor. Tudi «Jutro» se je odločilo posvetiti ?ahu tedensko rubriko in rad sem se odzval pozivu in prevzel to rubriko. Postala nam je res že važna; tudi za mene j|e pričel čas. Misli mi uhajajo nazaj, za petindvajset, trideset let. Takrat v Ljubljani ni bilo šahovskih klubov, ni bilo domačih šahovskih turnirjev. Bile pa so že šahovske rubrike. Najstarejša je pač v «Zvonu». Pred petindvajsetimi leti sem kot mlad študent nekaj časa vodil rubriko «Slovana». Potem pa je vse zopet zaspalo do prevrata. Od starejših prvovrstnih slovenskih šahistov moram omeniti gosp. H. Pfeiferja, ki še vedno rad igra in študira šah. Moj učitelj šaha gosp F. Poljane, živi sedaj v Ljutomeru, odrezan od šahovskih krogov ljubljanskih, ki ga zelo pogrešajo. V Mariboru si je gosp. dr. E. Krämer ustvaril močan klub. Sedaj pa že prihaja mladina in danes ве igra v Ljubljani dober šah. To vse raste in kipi. V Ljubljani imamo več klulbov, po deželi nekaj. Jugoslovenska šahovska zveza kontrolira mogočno število klubov države. Mislim, da mi bo mogoče v šahovski lub-riki «Jutra» dosti pomagati slovenskemu šahu. Pri tem pa nikakor ne računam na razmeroma majhen krog jakih šahistov. Zdi se mi važno, da tudi začetnik dobi intere-santne stvari v roko, da vidi stvari, ki mu jih more v jasni obliki naslikati le srtar izkušen šahist. Prehodil sem skoro ves svet na šahovskih potovanjih, videl veliko, doživel več. Na neznatni šahovnici sem našel v majhnem formatu nebroj stvari, ki jih srečavam v drugi obliki v življenju. Kdor res pozna Šah, temu je čudežna igra vir cele življen- ske filozofije, njene fineee neizčrpen zaklad lepote in užitka. Vse to. kar mi je šah dal, bom poskušal predložiti našim slovenskim šahistom. Prepričan sem, da ne bom delal zastonj. Prepričan sem pa tudi, da bom e tem delom pričel vršiti dolžnost, ki mi je v teku let počasi narasla. Šahovska rubrika mora seveda upoštevati tudi šahovsko kroniko. Toda baš naša slovenska rubrika mora storiti več. Šahovsko težišče Jugoslavije je v LJubljani. V Zagrebu in Beogradu se piše dosti o šahu, včasih tudi v formi, ki zahteva odgovor. Ni dobro, Če ravno šahovsko središče nima glasila. Pred tridesetimi leti sem z največjim začudenjem čul prvikrat, da eksistirajo се'о knjige o šahu. Danes imamo kolosalno šahovsko litaraturo in strokovne šahovske časopise. Tudi Jugoslovani imamo svoj »Šahovski glasnik«, ki izhaja mesečno v Zagrebu. Ta naš mesečnik je izborno pisan in vsak vnet šahist bi mu moral biti naročnik. Niti šahovskih knjäg niti strokovnega ča-st;pisja šahovska rubrika ne more nadomestiti. Zato pa naj h koncu tedna prinaša ljubiteljem šaha malenkosti, ki res razve-sele, ki poglobe mimogrede razumevanje, ki na kratko informirajo o šahovskih dogodkih. Ravno takih šahistov je največ, ki nimajo časa za temeljit študij teorije. N#m so potrebne majhne doze, servirane v lahki, prebavljivi obliki. Te površne šahiste bom poskusil prevariti s svojimi prispevki, da postanejo disciplinirani, da počasi opuste ukoreninjene napake, da se skratka malo nauče teoretičnih stvari, katerih prav za prav študirati nečejo. Za to važno nalogo je seveda treba časa. Majhne doze učinkujejo počasi. Rubrika mora postati trajna institucija, prihajati mora mesece in leta v hišo. Moja krivda ne bo, če se to ne bo zgodilo. Vsaj zavedna krivda ne. Nadam se sigurno, da bo krog čitateljev naraščal od tedna do tedna in tako izsilil prostorček v dnevnem časopisu, ki se vidne trudi, da bi zadovoljil svoje naročnike. Ekonomija »Tehtala se bova skupaj, nato bova rezultat razpolovila.« Šah na Daljnem vzhodu Anamiti (Francoska«Indokina) so veliki ljubitelji šahovske igre, četudi še niso po» slali nobenega svojega zastopnika na turnirje svetovnih mojstrov. Posebno radi ima» jo partije v velikem slogu, ki jim morejo prisostvovati tisoči gledalcev — tako zva» ne partije z živimi figurami. Na vse važne praznike prirejajo takšne igre, ki jim po» polnoma nadomestujejo naše nogometne in še drugačne prvenstvene tekme. Slika nam kaže živ šahovski mateh v glavnem mestu Saigonu. Posamezne figure predstav« Ijajo pestro oblečeni ljudje, ki se ločijo med seboj po karakterističnih znakih posa« meznih likov. Skakači jašejo n. pr. konje. Posebni uradniki «prestavljajo» figure X enega polja na drugo, kakor zahtevata oba tekmeca, ki igrata partijo. Tone Kamenjak — B. Z.: Eden • • • (Iz zbirke »Sumraci pod USkoim«.) Pop Luka je pušil cigareto za cigareto in nervozno stopal po sobi. Mati je nekajkrat pogledala v sobo, a vselej je takoj odmaknila glavo in se pred vrati prekrižala: »Oj Bože, koliko Časa bo še tako, nam jadrim?« Pop Linka pa je stopal dalje. Včasi je nepremično obstal in se zagledal v neko točko na zidu. Toda zidu ni videl. — Gledal je daleč ven, tja skozi Učko in — preko nje... Odločno je stresal glavo, da so mu osiveli lasje valovali kakor griva okovanega roba, in z zamolklim glasom odgovarjal samemu sebi. »Ne, ne!« Sedel je v naslanjač, zaril obraz med dlani in se zamislil. Toda že v naslednjem trenutku se je odločil — odločil se, da za vsako ceno ostane tukaj, da bo krepil in navduševal. Mučno je bilo življenje istrskega svečenika, ki je ljubil svoj narod, toda vzdržal je. Potrpel je vse, toda čaša je bila zanj do roba napolnjena — danes, ko mu je bil renegat Kružič javno zaklical: »Lahko greš. tepec! Mi bomo živeli tudi brez tvojih ščavskih bedarij«! Na cesti je bil pobral tega Kružiča in hotel iz njega napraviti dobrega čio. veka. On pa je postal talk. Končno bi bila to malenkost med velikimi bolečinami, toda tudi ena sama kaplja lahko napolni čašo preko roba. Sprva se je bil pop Luka odločil, da odide tja preko — v svobodo. Niti takrat. ko so ga kot zločinca gnali v temnico in so mu požgali vse imenje, ni bil pomislil na to. Ni hotel ubežati, ampak še odpornejši je postal. Zavedal se je bil, da ni zastonj sin »divje« Rove-rije. A evo, zaradi tega Kružiča mu je padla taka misel v glavo. Toda ne, ostati mora! Boril se je, boril se bo in — zmagal bo! Hoče in mora! Kakor je nocoi premagal samega sebe, tako bo premagal tudi druge. Ostati hoče vkljub vsemu! Iz teh misli ga prebudi trkanje. Sko-či pokonci in vpraša, kdo je. 2400 let stare tradicije padajo Nacijooafističoa kitajska vlada je vrgla iz šol Konfucijeve nauke. — Kaj je učil znameniti kitajski reformator in filozof. Nedavno smo poročali, kolikega pomena je bilo tudi za moderno Kitajsko učenje slavnega filozofa Konfucija, ki ее ga je prijel naziv »nekronani kralj Kitajske«. Zato je svet presenetila vest, da je nacijonaJistična vlada v Pekingu sklenila opustiti v šolah Konfu-cijevo učenje. Res je, da je ta velika avtoriteta tekom stoletij znatno padla, toda s politiko nacijonalistične vlade je bila težko prizadeta tradicija, ki se je ohranila skozi 25 stoletij in ki je deloma držala pokonci vso kitajsko civilizacijo. Na konzervativnem daljnem vzhodu si je dalekosežnejšo izpremem-bo težko misliti. Nastane vprašanje, kdo bo Korafucijev naslednik. Velikemu kitajskemu modrijanu, rojenemu 1. 551 pr. Kr., so dali ime Konfucius jezuitski misijonarji. Fakta, nanašajoča se na njegovo življenje, so preprosta. Bil je sin aristokratskih roditeljev. Svojo karijero je začel kot državni uradnik, toda že v zgodnji mladosti je rad študiral in prirejal javna predavanja. Nedavno smo poročali, kaj se je ohranilo o njegovem življenju tn o njegovih praktičnih reformatorskih poizkusih v samoupravni in državni administraciji. Zanimivi so tudi principi, ki jih je vtepal v glavo svojim učencem in jih hotel uveljaviti. Budha je svoj cilj deloma dosegel, Mohamed je bil s svojim delom zadovoljen in tudi Kristus se je lahko pohvalil, da je padlo njegovo seme na rodovitna tla, Konfucij je pa umrl kot razočarani reformator Najbolj ga je bolelo, da Kitajska ni mogla dobiti inteligentnega vladarja in da ga ljudje niso hoteli posnemati. Na Kitajslkem ni mesta, kjer bi ne imeli hrama, zgrajenega na čast Konfuciju. Svoji popularnoti se je imel zahvaliti v prvi vrsti za to, ker je oprostil svoje učence bremena časa in misli. Ni ustanovil nove vere, marveč samo nekaj sličnega, namreč nauk, v katerem so ostala mnoga vprašanja brez odgovora. Konfucij je hotel zgraditi civilizacijo brez misticizma in čudežev. Trdil je, da človek ne more v celoti izpolniti svojih dolžnosti do ljudi, tem manj bi jih mogel izpolniti do duhov. Ni sicer negiral višjega bitja, pač pa je trdil, da je vera v boga samo dolžnost cesarja kot sina neba. Enako je mislil o neumrljivosti. Trdil je, da človek niti o živlenu ne ve vsega, kaj šele o smrti. V tem pogledu je bil Konfucij nekak predhodnik Bernarda Shawa. Učil ni ničesar, kar bi se dalo pojasniti. Prorokovanja in inspiracije so mu bile tuje. Njegovi nauki so temeljili izključno na znanosti. Priznaval je samo sedanjost kot posledico preteklosti. Redigiral je arhive svoje dežele, častil je prednike in iskal zveze med filozofi. Vse, kar je bilo in kar je, so po njegovem mnenju fakta, vse drugo je pa prazna špekulacija. Ločil je življenje od vere in prišel do nekake I absolutne aritmetične enostavnosti. Oznanjal je zlato pravilo, da mora vsaik človek storiti drugim to, kar si sam želi od njih. Nekega dne ga je eden njegovih učnencev vprašal, ali bi ne kazalo zla plačevati z dobrim. Konfucij je bil v zadregi. Plačevati zlo z dobrim? S čem pa hočeš plačati dobro? Plačuj dobro z dobrim, na zlo pa odgovori tako, kakor zasluži, je odgovoril svojemu učencu. Te principe je rabil Konfucij tudi pri določanju petih glavnih dolžnosti vsakega človeka. Po njegovem mnenju je imel vsak Kitajec dolžnosti do cesarja in diržave, do zakonske žene, do roditeljev in dece, do starejših in mlajših bratov in do prijateljev. Izpolnjevanje teh dolžnosti se mu je zdelo vprašanje časti. Konfucij je hotel ustanoviti civilizacijo na temeljih znanosti in zdrave pameti, ne pa na temelju nasilja. Ta cilj je bil tem plemenitejši, ker je bil postavljen v 6. stoletju pred Kristusom. Budha v Indiji in filozof Lao Tse na Kitajskem sta iskala principe življenja v notranjosti človeka, v njegovih skrivnostih. Dočim je Konfucij govoril o humanosti in pravičnosti, je Lao Tse trdil, da sta pravičnost in humanost prazni frazi, ki služita ljudem samo za krinko. S Konfucijem se je zgodilo isto, kakor s koranom. Svoje ideje napredka ni razvil, kakor jo je razvilo krščanstvo. Kitajska, ki je bila svojčas daleč pred drugimi državami, je zdaj odvisna od zunanjega sveta in se mora učiti pri drugih narodih, kako je treba delaiti. To velja za njeno industrijo, promet, prosveto in znanost S tem je tudi povedano, zakaj je nacionalistična vlada odredila, da morajo Konfu-cijevi nauki iz šol. Kljub temu pa ostane Konfucijevo ime trajno zapisano med največjimi filozofi sveta. »GAMMA« je najpopolnejše sredstvo za lase današnjega časa Edino sredstvo, ki ga zdravniki pripoznavajo in predpisujejo Trikrat poročeni laži-baron V katoviških zaporih se nahaja sedaj 57 letni kleparski pomočnik Anton Si-moner, ki ima za seboj kaj pisano karijero. Izvršil je najprvo razne majhne tatvine in je bil po najrazličnejših sodiščih bivše Avstrije, med njimi tudi od ljubljanskega, obsojen petnajstkrat v ječo. Mož je na zunaj zelo simpatičen in eleganten, tako da bi mu ne prisodil slabih lastnosti. Toda baš ta videz mu je spravil že mnoge žrtve v roke. V zadnjih letih se je izdajal na Poljskem za ulanskega ritmojstra in sinu bivšega finančnega ministra Kallaya. Pod imenom tega barona se je leta 1921. poročil s hčerko bogatega veleposestnika in je živel, kakor je hotel, v okolici Hodovic, dokler se niso na zadnje začele širiti govorice, da je bil • * ♦ - I, t • • '< • џ/л9 I . • vc.Ä ' A . k Tv _ *..«...'-..у.*«. 4 f *•;.«. »'.••. v*».««•• že na Dunaju poročen. 2ena in njena mati sta naskrivaj povprašali za podat* ke dunajsko policijo in priložili njegovo sliko. V dunajskem albumu zločincev so ga potem faktično odkrili in so lahko damama odgovorili, da se je bil «pl. Kailay», seveda zopet pod drugim imenom, L 1917. v galicijskem kraju Slavki poročil z neko Terezijo H., s katero je imel tudi sina. Potem je izginil. Takoj ko so ga v Katovicah spravili pod ključ, pa se je javila neka, sedaj 61 letna Marija P. iz Pelhrcimova na Češkoslovaškem, ki živi na Dunaju, in izpovedala, da je prav za prav ona pr» va žena premetenega pustolovca, ki se je bil ž njo poročil 1. 1894. Kmalu nato je izginil in 30 let ni o njem nič slišala, dokler ji ni slučaj odkril, da še eksisti-ra. Niti ločiti se ni mogla od njega, ker ga ni bilo nikjer najti. Tako bo slepar sedaj moral dajati odgovor še za tri-gamijo, ne glede na druge zločine. LIPTON-čaj naših znamenitih plantaž na Cev Ionu direktno v Va* čajnik 241 I Narkotiziranje z dušikovim oksidulom Na kirurgičnem oddelku dunajske Rudolfove bolnišnice so začelj zopet uporabljati uspavanje z dušikovim oksidulom, potem ko je bilo že dolgo časa iz mode. Uspavajoče lastnosti tega plina so odkrili slučajno sredi prošlega stoletja, ko so v nekem prostoru, kjer so ga pridelovali opazili, da je postal eden izmed delavcev veselo omoten in neobčutljiv za bolečine. Nekaj časa so ga rabili zlasti za manjše operacije in v zobozdravniški praksi, ker je pa zelo hud in nevaren strup, so ga začeli polagoma opuščati in so ga končno opustilj popolnoma. Toda pri operacijah v Rudolfovi bolnišnici, in sicer tudi v težkih slučajih so dognali, da ni nevaren, če ga uporabljajo s primerno pazljivostjo, če uspavajo pacijenta najprvo s kakšnim drugim mamilom in mu primešajo še več kisika in etra. Posebna njegova prednost je ta, da učinkuje takoj, da spravi pacijenta v prijetne sanje in da tudi takoj preneha vplivati na bolnika, čim ga odstavijo, ne da bi bolnik potem čutil običajnega mačka kaikor po drugih narkotičnih sredstvih. Zdi se torej, da se bo stara metoda narkotiziranja zopet uveljavila, saj se je v Rudolfovi bolnišnici izkazala v več sto slučajih. »Čemu si zgradil za tako majhnega psa tako veliko hišico?« »Veš — nihče ne ve, morda zraste iz njega bernardinec!« I LIPTON-čaj tajboljši od najbo jših svetovnih plantaž čaja 241 I Rastlinska hrana in prehladi Frederik Hoelzel, profesor na vseučilišču v Chicagu, je dognal s številnimi poskusi, da povzroča čisto rastlinska hrana, dalje tista, ki vsebuje mnogo škroba in sladkorna, večjo nagnjenost do prehladov nego vsaka druga hrana. Hoelzel razlaga ta pojav s tem, da dovajajo ogljikovi hidrati, škrob in sladkorju tkaninam telesa večjo množino tekočine, ta povzroča spet večjo transpiracijo (kožno dihanje), pri čemer se oprosti mnogo telesne toplote, dočim se zopet mrzlina veže s telesom. Poleg tega zniža rastlinska hrana količino beljakovine v stanicah, kar ima za posledico oslabljenje organizma in povečano transpiracijo. Prehlad bi torej bil le posredna posledica zauživanja rastlinske, škrobne in sladkorne hrane, pač pa neposredna posledica iz nje iz-virajočega pcmnoženja tekočin v tka-ničju in povečane transpiracije. Zato bi bilo umljivo, zakaj se prehladijo »pol-nokrvne« osebe prej nego anemične in suhe — imajo pač v sebi več »soka«, tekočine, ki pospešuje transpiracijo. Seveda igra pri tem precejšnjo vlogo tudi trenaža. Kmet, ki zauživa pretežno rastlinsko hrano, je vendar manj podvržen prehladom nego mesojedni meščan. Težko delo na polju in utrjevanje telesa ga dela manj »sočnega«, manj transpirirajočega. Nagnjenje k prehladu je torej zelo odvisno od hrane, ki ustvarja v telesu večjo ali manjšo množino moče, po drugi strani pa tudi od »Jaz! — Stari Marko Latinov umira! Pludite takoj!« »Evo me, počakaj!« Brzo je pograbil štolo in molitvenik tn hotel oditi Ko pa je odpiral vrata, se pojavi pred njim njegova majka. Z rokami ga je prijela za laket, v malih drobnih in dobrih očeh pa so ji sijale solze in strah. »Ne hodi, Luka! Noč je in kasno je že. Lahko bi se ti kaj pripetilo, saj veš, kakšni so. — Ne hodi!« »Ne. mati! Ni daleč in takoj se vr-aem!« »Slutim zlo, ne hodi!« »Ali naj govore ljudje, da pop Luka mi šel k umirajočemu, ker se boji? Poj-dem, —« je odgovoril odločno, vzel palico in odprl vrata. Starka je vzdihnila, se prekrižala in pričela moliti, da bi pregnala zle slutnje in strah. Pop Luka se je pred vrati ozrl in iskal onega, ki ga je Ьй prišel klicat. Toda nikogar ni bilo. Poklical je nekajkrat in ko se nihče ni oglasil, je šel dalje v prepričanju, da ga oni gotovo ni utegnil čakati. Večkrat se je že tako zgodilo. Ko je prišel v goščavo, je obstal in prisluhnil. Zdelo se mu )e, da sliši šepetanje. j'Najbrfe мш!)» samo zdelo,« Je dejal sam pri sebi. ko je bilo spet vse mirno. Krčevito je stisnil palico in šel dalje. Pričele so ga mučiti su-mnje in nekaj mu je v duši govorilo, da naj se vrne. Toda zopet je odločno zmajal z glavo in si dejal: »Ne, pop Luka se ne boji! Pop Luka iz Roverije — naslednik Jože Veiiko-nje!« Pri tej misli se je nasmehnil. Tedajci pa odjekne skozi noč oster ivižg in dve roki zgrabita popa Luko od zadai za pleča. Z vso močjo strese napadalca s sebe. toda iz teme se izvijejo nove sence in navalijo nanj Pop Luka je mahal s palico in se srd o branil. V njem se je prebudila stara bojevita roverijska narava. Mlatil je okoli sebe in čutil neko zadovoljstvo, kadar je kdo od napadalcev bolestno vzkliknil. Toda bil fe sam in jel je omagovati Tedaj pa se nekdo skloni, pobere kamen in ga vrže v popa. Pop Luka vzklilene, omahne im se zgrudi na zemljo. Napadalci molče navalijo nanj in bije jo s palicami po nemočnem telesu. Vzdihi popa Luke, zamolkli udarci palic in hropenje napadalcev, vse se je v tihi noči mešalo med seboj. Na dano znamenje so se napadalci izgubila v goščavi in pustili nesrečnega pop? ležečega na poti. КаЗсог v sanjah je pop Luka čul divji smeh in neki znan glas, ki je govoril: »Dobro smo mu dali. Tako bi bilo treba storiti z vsemi slovanskimi tepci. Naučiti jih moramo pameti!« »In kako lepo smo ga zvabili sem,« se zarezi drugi glas v noč. Potem se je vse potopilo v rdečem krogu, obdanem s krvavo meglo. Šele do ma se je osvestil. Našli so ga bili ljudje, ki jih je njegova mati poslala za njim. Moral je iti v bolnico in ko se je vrnil, je rekel majki: 1 Prav zdäj ne pojdem! Ne bojim se batin! Blagoslovili so me, da se je v meni zbudila kri mojih dedov. Vzdržati moram, tako mi vseh svetnikov! Hočem ostati in videti konec!« BolivSa ta Paragvaj sta se pomirila«.« tega, po kakšni poti si otrjujemo telo, t. j. kako odvajamo iz njega preobilno močo. Slavni dunajski zdravnik prof. Nothnagel je nekoč zapisal: »Mrzli zrak in prepih, ki se ga vse tako boji, ne povzročata prehlada, če človek baš ne transpirira.« LIPTON-čaj apomnne s», po eno žlico na vsako skodelico čaja 24i Zanimiv film I V Parizu je imel velikanski uspeh Patonov film «Naklepi». Vse štiri vloge je odigral avtor sam! Predstave v Eli-zijskem kinematografu so bile dosledno razprodane. Vsebina je bila na kratko sledeča: Pisatelj zamisli povest in že vidi v domišljiji še neuresničene slike. Bogat bančnik hoče zastrupiti dekletce, svojo varovanko, da se polasti denarja. Potepuh to opazuje skozi okence in hoče ustreliti morilca. Stražnik, ki opazuje potepuha, pripravi revolver, da zmoti morilca št 2. Toda bančnik, ganjen po ljubeči zaupljivosti dekletca, se skesa in prevrne kozarec s strupom. Potepuh na to pospravi pištolo. Isto stori tudi stražnik Pred nami je zopet pisatelj. Zadnjič gredo mimo njega sence vseh treh junakov. Zdaj je zadovoljen in napiše ime nove povesti: Naklepi. Vse je jako zanimivo narejeno. Režiia namreč zahteva, da vsaka oseba igra Zato so gledalci nvadušeni, kadar vidijo «skesane» obraze, ki jih primerja bančnik, potepuha, ki na različne načine naježi obrvi itd Nekaj od teh novotarij pride prav tudi gledališču. I LIPTON-čaj ahtevajte da it vam da poznat žolti paket 24) Obrazna masaža i Zelja po pravi ali navidezni mladosti je danes — kakor morda vedno — med najglavnejšimi človeškimi željami. Da bi to dosegli, se poslužujejo ljudje vseh mogočih sredstev, med njimi je masaža eno najbolj priljubljenih in obrazna masaža pa med vsemi masažami najbolj prakticirana. Obraz je pač tisti del telesa, ki je največ izpostavljen pogledom drugih ljudi in ki jim kaže največ resnice — ali laži. Metode obrazne masaže so različne, vsem pa so potrebne neke priprave. Obraz je treba najprvo namočiti s toplo vodo, namiliti z namaščenim milom in namazati s kremo, da postane mehak in da bi se masiranju ne upiral preveč. Tudi masirajoče roke je namazati s kremo. Nato sledi prava masaža, ki pa jo je treba izvesti nepretira-no, ne predolgo in ne premočno. Traja naj kvečjemu 15 minut; najpripravnej-ši čas je zjutraj, obraščene deli obraza je najbolje pustiti na miru — tako priporoča večina kosmetikov. Masažne oblike, ki pridejo v poštev, so rahlo drgnenje, gnetenje, vibriranje s konci prstov ali posebnimi aparati, včasi tudi stiskanje. Masaža posameznih delov obraza se izvrši po najbolj razširjeni metodi v sledečem redu: Najprvo pridejo na vrsto gube v čelu. Desna roka drgne te gube in jih gne-te od sredine čela v cik-caku proti lasem in senčim. Leva roka začenja z drgnjenjem ob nosni korenini in končuje pri laseh. Sledi nos. Palec in kazalec desne roke ga gneteta (ne premočno) v cik-caku od korenine proti koncu ali narobe, pri tem izvedejo konci prstov eventualno tudi lahke vibracijske gibe. Nosnice je treba drgniti. Levo lice je treba gnesti z desno roko od sredine v smeri proti senčim in nazaj. Gnetenje se vrši tudi v smeri od spodnje čeljusti proti spodnjim vekam. Desno lice gneteta obe roki predvsem s pa'cem in kazalcem proti strani, začenši pri spodnji čeljusti proti desnemu ušesu navzgor do desnega očesa. Sledi vibracija vsega obraza v hitrem tempu. Gube pod očmi drgneš s palcem od sredine obraza v smeri proti senčim. Brazdo med brado in spodnjo ustnico drgneš z obema palcema od sredine proti stranem. Vrat gneteš navzdol, začenši od pod-bradka. Konec masažne procedure tvorita drgnjenje in gnetenje ramen. Če že ne pri prejšnjih procedurah, je vsai pri tej potrebna posebna masirajoča oseba. Ta gnete nadlehtje v smeri proti rami z desno roko, z levo pa drgne, tik za prvo. ramo in vrat do ušes. Kakor rečeno je to samo ena izmed številnih metod obrazne masaže. Vsak maser ima svojo metodo. Skupno jim je to, da ne učinkujejo že prvi dan ali po nekoliko sejah, temveč da jih je treba smotreno nadaljevati tudi nekoliko mesecev. Je hi ni. Upnik: »Je gospod doma?« Kuharica: »Je«. Upnik: »Rad bi govoril z njim.« Kuharica: »Nemogoče, gospod je že poldrugi dan mrtev.« Na zdravniški seji. Dr.Velimlr: »Čudno. Vsko se naš tovariš Rajko boji smrti.« »Dr. Želimir: »Kaj bi se ne bal, ko pa ima na onem svetu toliko sovražnikov!« Razni vidiki »Vendar sem u čakal lepo vreme I« je zavzdihnil ob pravem jesenskem dežju polž pod plotom. Hoover jevi nazori Izreki novega predsednika severnoameriških Zedinjenih držav. 1. Predsedniška kampanja je naša red» na doba velikih obljub vsem, ki trpe od kakršnegakoli zla. 2. Socijalizem je evropska teorija ob» upa. 3. Gospodarstvo je zakon življenja in ne umeten regulativ, ki bi ga nam nade* vali kapitalisti ali birokrati. Čut za pridobivanje lastnin je prav tako nago* plemen kakor nagon posameznikov Rusija je poskusila to utajiti in to uta« jevanje je komunizem. 4. Politični voditelji, ki menijo, da od-visi sposobnost za kakšno mesto od sposobnosti postavljati stranko nad ljudsko korist, so mehanični politiki. 5. Največji poskus vlad v zgodovin? človeštva je bilo splošno brezplačno izobraževanje ljudstva na stroške celo-kupnosti — in ta poskus je uspel. 6. Vedno so le otroci, ki jih zmelje jo mlini mednarodnih prepirov — m pra« vj človečanski ljubezni ni treba dalje vpraševati. 7. Odprava razsipnosti je v svoji celot! aktivum. Tu ni nobenih pasiv. 8. če naj demokracija ostane po vsem svetu, mora uspeti v Zedinjenih državah. 9. Naše civilizacije ne določa toliko to, kar delamo v svojem delovnem času, temveč to, kar delamo v svojem prostem času. 10. Besede brez dejanj so grobokopi Idealizma. 11. Lahko izračunamo hrano v kalorijah* toda nimamo sredstva, da bi izmerili človeško bedo. 12. Rešitev problemov ameriškega ljud» stva tiči vsa v tem. ali smo sposobni vzgraditi duha sodelovanja v občinah. 13. Poslužujemo se obsežnih javniH služb, velikih skupin industrije in trgovine, velikopoteznih ustanov znanosti m izumiteljskega dela s tem namenom, da bi znižali" število delovnih ur, a raz» meroma malo se trudimo, da bi izboljšali ure svojega odpočitka. 14. Najsilnejša sila družbe so MeaH. Toda če nočemo propasti, se ne smemo drzniti še za celo vrsto pokolenj, da Ы izločili sebičnost kot gonilno silo vodenja in proizvajanja. 15. Zakonodaja mora stopati vzporedno z rastočo za mota nos tjo gospodarstva, a mora biti tudi v skladu z našim soci-jalnim redom, da nas ne spravi v velike nevarnosti. K temu spada priznanje dejstva, da ima bogati človek pravico do istih možnosti in prilik kakor revni On: »Kdaj si prvič odkrila, da me ljubiš?« Ona: »Ko sem opazila, da me jed, бе te je kdo imenoval tefleta.« Guy de Maupassant. Grozen doživljaj Gostje so polagoma prihajali v ve» liko hotelsko dvorano in sedali na svo« je prostore. Služabništvo je začeio Streči počasi, da bi zamudniki lahko še prišli prav in ne bi bilo treba nositi znova skled na mizo. Stari kopališčarji, stalni gostje, tisti, ki od nj;h sezija vspeva, s<^ se z zanimanjem ozirali v vrata, kadar so se odprla, želeč videti kak nov obraz. To je največje razvedrilo po kopa» liških mestih. Ljudje čakajo na kosilo, da nadzirajo vsakdanje prišlece, da ugibajo, kaj so, kaj delajo in kaj misli» jo. Neko poželenje prevzame našeza duha, poželenje po prijetnih srečanjih, ljubeznivih znanstvih in nemari tudi po ljubezni. V tem življenju opozarja» nja in ugibanja dobivajo sosedje in neznanci izredno važnost. Radoved» nost pazi, simpatija pričakuje in dru» žabnost deluje. Imamo tedenske antipatije in me« sečna prijateljstva, gledamo ljudi z različnimi očmi, s posebno optiko po» znanja kopaliških mest. Takoj, bodisi ob kratkem kramljanju, ob večerih, po kosilu, bodisi pod drevjem parka, kjer kšpi zdravilni vrelec, najdemo pri lju- deh neko višjo inteligenco in izredne zasluge, — mesec pozneje pa smo že pozabili svoje v prvih dneh tako očar» ljive prijatelje. Tukaj se snujejo tudi trajne in res» ne zveze urne je ko povsod drugod. Ljudje se vidijo vsak dan in se pozna» jo prav hitro. In z nagnenjem. ki se začenja, se spaja neka sladkost in vda» nost starih intimnih prijateljev. Pozne» je čuvamo ta dragi in nežni spomin na prve ure prijateljstva, spomin na prve pogovore, s katerimi se odkrije duša, na prve poglede, ki vprašujejo in odgovarjajo vprašanja in tajne misli, ki jih usta še ne izgovorijo, spomin na ta očarljivi občutek, ko komu odkrijemo svoje srce, in se nam zdi, da ga bo tudi on nam odkril. In dolgočasje kopališča ter enolič» nost dni, ki so eden ko drugi, izpopol» nuje od ure do ure to vzklilo nagne» nje. * * • Torej ta večer kakor vse druge smo čakali, kdaj vstopijo neznani obrazi. Prišla sta samo dva, toda oba j ako čudna, moški in ženska: oče in hči. Ta» koj sta name napravila vtis oseb Ed» garja Poe»a. In vendar sta imela neki čar, neko nesrečno aražest. Predstav» Ijal sem si ju kakor žrtvi nesreče. Mo» ški je bil j ako velik in suh, nekoliko upognjen, z belimi, za njegov še mladi obraz prebelimi lasmi. V njegovi osebnosti in v njegovem obnašanju je bilo nekaj težkega in bridkega. Hči, morda štiri ali petindvajsetih let, je bila majhna, tudi jako drobna, zelo bleda ter videti trudna, izmučena in potrta. Dobe se ljudje, ki se zdijo preslabotni za naloge in potrebe življenja, prešla» botni, da bi se gibali, hodili in da bi delali vse to. kar delamo mi vsak dan. Bila je jako ljubko dekle, pojav neke prosojne lepote. Jedla je skrajno počasi, kakor da bi bila skoraj nezmožna gibati z rokami. Gotovo je bila ona, ki se je prišla zdravit v kopališče. Sedela sta nasproti mene na drugi strani mize in zapazil sem takoj, da ima oče nekak silno čuden nervozen trzaj. Vsakikrat, kadar je hotel doseči ka» ko stvar, je napravil z roko prav na» gel kljukast zamah, nekak blazen križ kraž, preden je dosegel in prijel, kar je iskal. Po nekaj trenutkih so me ti gibi tako zmučili, da sem se obrnil z glavo stran, da jih nisem videl. Opazil sem tudi, da je hči vedno imela rokavico na levi roki, ko je jedla. Po kosilu sem Sel na sprehod po par« Ku topliških naprav. Te so v mali po« staji Auvergne, v Chatel*Guyon»u, ki leži skrita v neki globeli v znožju viso» kega gorovja, s katerega teče tolikp vročih vrelcev, ki prihajajo iz globo» kega ognjišča starih vulkanov. Tukaj nad nami dvigajo kupole ugasli ognje» niki, svoje okrnjene glave iznad dol» gega gorskega grebena. Kajti Chatel» Guyon je na začetku dežele kupol. Bolj daleč se razteza dežela špikov in še bolj daleč dežela svinčenih rud» nikov. To popoldne je bilo jako vroče. Ho» dil sem sem pa tja po senčnem drevo* redu ter poslušal na griču, ki se dvi» guje iznad parka, kopališko godbo, ki je pravkar zaigrala svoje prve komade. In zapazil sem, kako sta šla s počas» nim korakom oče in hči proti meni. Jaz ju pozdravim, kakor se pozdrav* Ijajo hotelski sostanovalci v kopali» ščih. In oče se na mah ustavi in vpra» ša: — Gospod, ali bi nam ne mogli po« kazati kratkega, lahkega in prijazne« ga sprehoda? Oprostite moji nadlež« nosti. Ponudim se, da ju popeljem v doli« nico. kjer teče mala rečica, v globoko dolinico, ozko tokavo med dvema vi* sokima skalnatima in gozdnatima po» bočjema. Bila sta zadovoljna. In govorili smo seveda o zdravilne» sti toplic. — Ohl je začel on, moja hči ima ne» ko čudno bolezen, ki ne vedo, kje tiči. Zdaj mislijo, da je srčna bolezen, zdaj da je jetrna in zopet, da je bolan hrbt« ni mozeg. Danes jo pripisujejo želod« cu, ki je veliki kotel in regulator te« lesa. Bolezen ima na tisoče oblik in na tisoče pojavov. Jaz pa mislim mar« več, da so živci. Na vsak način je stvar jako žalostna. Brž se spomnim trzanja njegove ro» ke in vprašam: — Ali ni morda bolezen podedova» na? Nimate li morda Vi bolnih živcev? O., je odgovoril mirno: — Jaz?... Jaz ne... Jaz sem imel vedno prav mirne živce... Nekoliko je pomolčal, potem pa na« glotra rekel: — O, Vi namigavate na krčevitost moje roke, kadar hočem prijeti kako stvar? To je od strahovitega razbur« jenja, ki sem ga preživel. Predočite si, da je bilo to dete živo pokopano! Drugega nisem mogel reči kakor «oo» od začudenja in ginjenja. (Konec prihodnjič.) Umetnost Ibi nostat* in ostat) bo uspela vsakemu dekletu, ženi in moškem«, ako upotrebuje spodaj navedene preparate kateri se proizvajajo po receptih, izkušenih skozi 32 let. ter so radi tega popolnoma neškodljivi: ZA NEGO LAS PROTI VSEM KOŽNIM NAP4KA\1 Fellerjeva kavkaška »Elsa« pomada za obraz čuva tudi kožo obnavlja ter pomlajuie hrapavo, raziokanr in lukniičasto kožo obraza., vrata in rok Odstraniuie soied-ce, lišaie njeno brzo delovanje proti solnčnim pe?am naravnost 'znena-di Naibnlie zaščiti od Posledic vetra, vlage, praha in pare En lonček 12 D. MLADENIŠKI SVEŽ IN ZDRAV IZOl.ED daje FeMerievo »Elsa« li'ij'no mleko. Steklenica 13 20 D. za ojačanje in pospeševanje bujnejšega porasta las, za sprečavanie prhljaja, izpadanja las in pre-rane osivelosti se uporablja Fellerjeva iaka »Elsa« pomada za rast las (Ta-n oh i na pomada) Obdrži lase mehke in g'b! e En lonček 12 D »Elsa« žganje za lase, krepi. osvežuje ter prehranjuje lase. 27 50 D ZA PRANJF LAS IN GLAVE poizkusite enkrat Fellerjev prijetno dišeči »Elsa« Shampoon Vi bo-dete navdušeni — En zavojček 3 30 Din. Po pošti гя poizkus 2 lončka ene ali po en lonček obeh Elsa-po-mad z zavojnino in poštnino 40 Din. samo ako se denar pošlje vnaprej. ker po oovzetiu stane poštnina za 10 Din več. Fellerjeva »Elsa« mi!a lepote in zdravja: Elsa-lilijino milo. rumenjakovo, gli-cerinovo boraksovo. katranovo ter Elsa-milo za britje za poizkus 5 komadov na izbiro 52 Din Naročila točno na EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja. Elzatrg 245. Hrvatska. Lovci in prekupčevalci kož div-iačine! Najvišje dnevne cene za kune. lisice, dihurje, zajce Ud. plačujem samo nekaj časa v hotelu Miklič, Ljubljana. Kolodvorska ul (soba O A. & E. Skaberoe, Ljubljana Največja izbira češkega in angleškega sukna Vsakovrstne trgovske knjige, §trace. mape. aoteze. berbarije od je» malne knjižice, bloke, šolske rvezke itd nudim po skrajno agodnib cenah! Antoo Janežič, LJUBLJANA. Florjanska 14. Knjigoveznica in čr tajnica trgovskih knjig. ISJA DEBELO! NA DROBNO» Lisičje In volčje kože 15.704a menla kupuje in prodaja. Za eno zimsko lisičjo dam enega velikega s rojenega volka, pripravno za pred postelje, avto vožnjo, za pod suknje itd Kupujem tudi vse ostale kože divjačine stalno skozi celo leto D. Zdravit Ljubljana. Florjariska ul. 10 Sivi lasje SIVI LASJB to * геев h» največji »ovratnik mlado sti, • gotovo kvarijo le-гЈ^ЧН P010 reakt dame «EXCEL. /лл8Ј RU SIOR-HENNE» Od di Dot raine & Cie Paris, barva Lase perfekt&o Hi enako v rseb alansah Samo barvanje je iako lahko to eno. «tavno ta vsakega pg*ametnega Ne male rok*, gl» ve niti perila Popolnom» neškodljivo ca Lu* to ca aspeb fskcmn iamtimo Garnitura Din 36 -CENTIFOLIA, kozmetlSkl «avod, Zagreb, Jnriilčeva 8 — Zahtevajte brezplačn* ilustriran«' prospekte! 22'* Hain ooses'uo obstoječe Ie Ы5е, gospodarskega poslopja, vrta, dveh njiv za 4 mernike posetve in kozolca, je za nizko ceno na prodaj. Posestvo se nahaja v nekem tre«, tik državne ceste, oddaljene 5 tramut od železniške poetaje. V hiši Je električna razsvetljava. Naslov se poizve v ogl. oddelku »Jutra«. 1307 Tvrdka Josip Pogačnik t Radovljici izdeluje OBLEKE po angleški in francoski modi Ima vedno v zalogi češko in angleško blago. 1022-a Pristni Harzerji Od 8 M naprej pred pevci pleme® »te pari, «nelnobeU kanarčki kletke, tičj» kr ma. sdravUa s* tiče — Ilustriran' cenik caatonj •Veleptlčjerela Heydenreiefc Bad Soderode 156 Hart LOKOMOBILE MOTOß3lS°ÄÄJM> JAREMN Kl kowueme Pavoiln> oiatilm 0090)1 i Brača Fischer 1 CAGREB Gunduliteva ul. 36 ЗЙННННВНННННННЬ Prilika za nakup! Tovarna za Obdelavo lesa, na najlepšem mesto, dobro zidana, se prostovoljno proda radi starosti eventualno se da tudi v вајегп. Takojšnji kapital je potreben v višini 200—300.000 Din Vprašanja poslati na oglasni zavod KARDOS, Novi Sad. 1313 ^(этгагагзгжжзгасзсзгасзсз! t autom leguiatorje, zatvomice, opreme za žage >n if^rfOl*! mline izdeluje in dobavlja j L* 0 F- SCHNEITER- Škof ja Loka 'Н^ћ^ПА podjetje za zgradbo vidnih urbin оД I I Konkurenčne cene Zadeva te oonudhe Prvovrstre eterem» n Hiuniruirtt cvitkt ca ja]ne vseh sistemov, ima vedn v zalogi Croiel Baraga^ Ljubl ana 'a^unske stroge Šelenburgova ulica b, . nadsti !f»'ptor tfM 9Nf Kamnoseška industrija ustanovljena 1860. Ljubljana, poleg glav. kolodvora Cerkvena častna dela: altarji, prižnice, obhajil ne mize itd Marmornate plošče za pohištvo, el&kwomonterje. stroja-rje trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča in veže v vseh barvah. Nagrobn spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele Marmornati kamni za salone in elegantna stanovanja. Kamenih" lijaki za kuhinje. 842-a O o v * ^ЕГ/ га & д " P п. slavnemu občinstvu, trgovcem n ndustrijcem vhudn< laznanjam da sem otvon svojo lastno '-^81 carinsko posredništvo [er se priporočam za vsa v to stroko spadajoča opravila, katera bom vršil najkulantneje JOSIP SIK0SEK, Ljubljana, Kolodvorska u). 35. i; И» ♦ I кит» a. a. IN2. KOPISTA, DUBSKY IN KRSTIČ tvornica ogl ' in brušene s* " Ljubi j VII. se nahaja od 1. novem* bra na Celovški cesti -1ь;'оп 23 Г Za -V Osijek. ~ Središnjic*: Ze Zrcalno steklo, portalnrm «*e1-,f>, ~ašin» sko steklo 5—6 mm ogledala, brušena v vseh 'ikor'ih i1 oblikah, kakor tudi Srušene prozorne šipe. iz*- >čene pl< št vsteklevanje v med. — Fina, navadne „„i-J-U Я2 Kast brade pri damah in vse nadležne dlačice na tilniku pod pazduh ш na obrazu odstranite sami na najpreprostejši naiin z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak — —» Kompletni samo 60 Din franko ako pošljeet denar naprej Kosm. laboratorij W. ECKHARDT, Augsburg. Deutschland, Ravenspurgerstrasse 12-93. u N> Poslovni lokal v bližini glavnega kolodvora se odda s 1. februarjem 1.1. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra". Hipnotične prireditve poskuse moderne sugestije, oseb. magnetizma, telepatije itd. lahko proizvajate doma takoj, edino po najnovejših orig. ameriških metodah. Neuspeh izključen! Zahteva j ie • prvim inevom izgnbijo Po ijnplje ajn dobimo mlado io gladko koto — Го bioluRko vulkansko sredstvo absolutno ni Škodljivo Garni-tnra vsebn]* В preparatov — SU.De 185 dinarjev FLUID OB BEAUTB «NOVELIA» Moderna izumitev frane kozmetike, katera v б minutah pokrije m napake obraza Ako «mo indi«|ionirani ali pa nezadovoljni « »vojtm obrazom radi gub. podo6njakcv podbnbloeti ali aveneloeti previejemo obraz t Fin. idom «Novella» in ta б mlnnt je teo obraza popravljen Obra« dobi «vojo netnort. polnost io mla lostnl (zgled Nenadomestljivo «a veselloe. gleda lisca, promenado 66 Din. LEPA, OKROGLA IN POL. NA PRSA 40 okras vsake dame Oe prav *o prša ie tako jako sakriljana in vi-ieSa, dobila bodo i uporabo cLalt de Juno» lavidno bnjnoet. okroerlost ln trd ost T najkrajšem Sam. 86 Dia GOLD POWDER, najldealnejli Moloikl angleiU puder Kakod dahek »e priljubi vsakemu obrazu ter n dela neinega io pikantnega Fino parfnmiran Pnder par ezallenee т reeb barvah.— 8tane 87 Dia. CBNTIPOL1A, kozmetlikt gavod. Zagreb, Jurllldeva 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirane proepektel шиишишоопооашшхшп] Kontrolne blagajne „NATIONAL" Edino seneralno zastopstvo ca S krven So, Hrvatsko, Slavonijo, Bosno Ш Dalmacijo svetovno znane amerSke tvornJce THE NATION Al CASft REQIS7ER COMP. D4YTON OHIO U. S. А. HUGO WEISS Zagreb, OundullCeva br. 4. Lastna mehanična delavnica Originalni nadomestni deti ta naSe »tare ponikljane blagajne. Orig N. C. R. Čekovne m kontrolne vrvee ter vse ostale potrebščin« po tovarniških cenah. — Naši podzastopniki in mehaniki se legitimirajo z izkaznico. 20-» Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za И vil Je, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to tzrednost pri tvrdki Lud. Baraga, UuWieoa. Sel«nburgo«a alica 6 I. Vazolaten oou« feraec^e Telefon št 980. » Specijaina tovarna atrojtv tx ooaeiavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fuldi Zastopnik. Peter Angelo, Unbrana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta: mizarski in ko-larski stroji posamezni in v vsaki kombinaciji z vdelani* mi elektromotor|1 (pogon brez jermena) kakor iudi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage ^ahtevaite ponudr>o an brezp a^n' obisk /asiopnika ZAHVALA. Za premnoge uraze iskrenega sočutja ob preran* izgubi našega nadvse ljubljenega soproga in očeta, go-spjda JOSIPA ČEHA brzoja*. mojstra III. terenske sekcije za poklonjeno cvetje in vence, se tem potom vsem is-krer o zahvaljujemo. Poseono zahvalo smo dolžni izreči p. n. pevsKemu društvu nižjih postnih uslužbence^ za tolažbo polne ^alostinke in končno vsem onim, ki j-о našega dragega pokojnika v laku častm-m številu spremili na njegovi posled.- ji poti. V Ljubljani, dne 5. januarja 1929. G oboko žalujoči ostali. • i.-v--. prppfpg pod vrednostno cene prodam Maslov pove oglasn oddelek „Jutra" laas MM najboljSi pisalni stro Samoprodaja: 'van ueg^t, M?riboi Vet injSKa ul. 30 Tel €f€ sprejeJt* otjlase, bodo ргп-оЫлли t/ naslednjo sUutiku listar. ToLdfon sbuulkcL 2492 Aoh, oglase, кл. йихуо 0 posredovala* in,soafaliu obcuistva. uutia bcpeda 50 vcu-. tfapTuutfJi. zjusak Vin, rnstojbtaa za šifro Vin,Zenitu*, doptsovaiyain, oglasi, trgovsks^a aU ггЫаллода. znauya шока beseda Vülv-Nafmarysuzsusek PisLttr-.PnAcybuia zaHfroVuLS^Ure ршЬяЫ пл. џ vpartah. оЬлплт, z narocdom.,suxrs€ одСалллрггаЬа^о- TaUforu staiuXkcu 2491 LLdl Brivskega pomočnika oc Tomtoega aoUunega ae-Wm, ki dobro razume 4M posel v stroka, nekoliko veščega nemškega je-lii« «prejme Roza Pavlii, |?tnj, Prešernova ulica 4. 263 Dva učenca U krojaško obrt ter šiviljo M aa dom t i б e Franc Drolka, krojač. Dob pri Domžalah. 215 Mizarskega vajenca sprejme Gustav Piro, mizar — 8oke-Z*gorje. 280 Urar. pomočnika | Prodajalko za mala deia sprejme P I za trgovino z mešanim bla-übid, urar, Krško. 398 gom takoj sprejmem » ________________ I hrano — po dogovoru — л ,. I Prednost imajo na deželi Čevljar, pomočnika <*učeoie. Ponudbe z naved-vajenega močnega dela, I 1)0 plače na oglasni odde Športnih čevljev, gojzario, lek «Jutra» pod »R po možnosti tudi »bitega Ljubljana», dela in na rom šivanega, sprejme takoj Ivan Hafner, i . . _ Skolja Loka. 480 DaiHSKe КГОјабв M. £00 Odvetniška pisarna išče mladega eolicitatorja p» motnosti zmožnega več Jenkov. Ponudb« na ogl. oddelek »Jutra« pod soli-eitator. 379 2 kuhinjski učenki U restavracijo sprejmemo takoj. Naslov v oglasnem oddelku »jutra«. j Uradnika _ popolnoma izvežbane po-. I močnike sprejme v stalno OpeKar. mojstra delo tvrdka «Elite», Ljubki vzajne vse delo v akord, 'jana. Prešernova ulica 9 išče parna opekarna do 11 155 milijona letne izdelave s nastopom 1. ap-ila 1929 — i . .... Ponudbe pod «Bodočnost» S°le prOSta deklica na ogl odd «Jutra» 449261 „jrota brez staršev, zdrava, lepe zunanjosti, do-ww ■ . . i bra računarica. ljubiteljica Krepkega vajenca otrok, dobi stalno mesto ki je z dobrim uspehom do-1 Dopise na podružnico »Ju vršil osemrazredno osnovno tra», Maribor pod «Štiri ali vsaj dva razreda me-1 oajstletna». ioe ščanske šole. sprejme takoj v trgovino mešanega blaga And. Ekbacher. Laško. 2Я Gospodična želi mesta pri kaki fini dami. Zna tudi šivati. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Sem pridna». 75 2 gospodični izuieni šivilji, ki sta prestali triletne učno dobo in že 3 leta samostojno šivali doma, želita mesta kot pomočnici pri kaki boljši šivilji ali damskem krojaču. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Marljivi». 74 Trg. vajenca «w«o| poštenih staršev, močne narave, zdravega, ki ima veselje do trgovine v starosti 15—16 let »prejme v ple-1 trgovino mešanega blaga Učenko sprejmem га strojno tenje. Na-lov v oglasnem I Stank0 Lenarčič, Ifova vas oddelku »Jutra«. 4121 pri Rakeku. 44943 Gospodična želi mesta v slaščičarni ali kot blagajničarka v kavarni. Cenjene ponudbe pod šifro «Vestna» na podružnico «Jutra» v Celju. 183 183 Brivskega pomočnika afrejmean ta Ljubljano takoj. Reflektiram le na dobre moči, vešče tudi bobi striženja in ondula- , eije. Ponudbe na oglasni Čevljar. pOmOČnika oddelek »Jutra« pod »fri- ki tnb rm lepo delat, rom Dober ključavničar vookolenca ».„»»i™311! triletno pomoč-vyuayjcnce nläko d bj «j" vestnega m zaneeljivega ra no s!užbo _ Verziran v čunovodjo. kot kalkulanta .Schnitt & Stanzenbau sprejmem za popoldansk. vodov0f,ni * ^stalaciji ali Ъа?:- Nas>°* T oglasnem j kieparstvu ima pridno« oddelku «Jutra». 336 K Boeak, Tržič m mer«. 328 Kroj. vajenca •prejmem s vso oskrbo v Bili, ostalo po dogovoru. Anton Sorn, Klano 7 Kranj. 404 Navljalka za volno (špularlca) z večletno prak •o dobj stalno službo Nadev pove oglasni oddelek «Jutra». 346 Dobrega Žagarja samca, zmožnega rezanja na ve8 listov, sprejmemo Plača akordna. stanovanje aa žagi. Ponudbe na naslov: Hribar, Medija-Izlake 397 Služkinjo Ca vse, pridno in 8edno (začetnice izključene) iščem Dunajska cesta štev 31/1 442 Murska Sobota šivano in zbito delo iščem | za takoj Vs< druge pre skrbljeno. Andrej Gradi šar. Križe na Gorenjskem 2761 potniki Klobučar, vajenca poštenih staršev močnega I 1 in zdravega, ki ima veeelje I ^ ' do klobučar«tva v starosti 14—16 let. s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Ivan Pretner. klobn-1 mer-čar Braslovče. 274 Potnikom vpeljanim pri trgovcih, ki potujejo po Slov. in Hrvatskem, se nudi lep zaslužek s malimi vzorci zaponke itd.) proti proviziji. Ponudbe Verbnik & Rubin, izdelovanje glavnikov, Ljuto-361 Ekonom izšolan in delaven, t dolgoletno prakso v vsem gospodarstvu, specijaliet v govedo- in rvinjereji. z delavno ženo in otroci, želi pr «meni ti elužbo, ali vzeti v najem manjše posestvo, event se kot družabnik udeležiti z lastnikom na večjem posestvu. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod Samostojen 96» 196 Gozdar vpokojen, zdrav in krepak samec išče službe. Re.-ne in poštene ponudbe pod «Samostojen 96» n« oglasni oddelek «Jutra». 196 Brivski pomočnik Provizij, potnika iščem za Slovenijo, z že vpeljanimi predmeti. Po- •lober delavec. perfekten ^ Г<Т bubi štucer. vešč vod™ | Ä»"^SSbf^ff ondnlaoije in barvanja ia* len р^, ima prednost, dobi stalno1 mesto Hiano stanovanje in pranje perila ima pri meni; davek b bolniško blagajno plačam Jez 462 Potnika ,,.„„»„. Na" I ™°žnega. za Ljubljano in ■top Uboj ali po dogovoru ® al.100 *» alkoholne pijače Ponudbe plačilnimi pogoji "Er,>J™em ~ Ponudbe pol na naslov Josip K i r i ! v. «Preten spodoben» na ogl. moški in damski frizer - oddeIek «Jutra». 482 265 (t. Th. Rotatan: Janko in Stanko Potnike zanesljive in poštene zastop-nike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač — Ponudbe pod «Zanesljiv 38» na oglasni oddelek «Jutra». 4Rer potujeta samo ▼ svojo zabavo,« je dejal, >mi lahko storita veliko uslugo. Na Japonskem iivi moj stari prijatelj, siroma-fea ribič i imenom Kiu Matsu. Njegov dom je ▼ Miajimi, na morskem bregu. Sporočita mu, ie vaju je volja, moje pozdrave in dajte ta prstan Kiku San, njegovi najstarejši hčerki. Njen kum sem in baš jutri ji bo osemnajst let.« Janko je spravil prstan v fep is veselo krenil s tovarišem na pot. Letela sta visoke nad starimi hramovi Inder ter videl« pobožne muslimane, kako M Metali pre« trojimi mode jami Gospodična dolgoletno prakso v trgovini želi nameSčenje v trgovini špecerijske, ma-nufakturne ali katere druge branže. Cenjene ponud be nasloviti na Rezi Ov-nič, Griže pri Celju. { Dekje išče službo s 15. januarjem. Razume kuho in vsa hišna deia z letnimi spričevali. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 411 Inštruktorja nemščine iščem za tanta meščanske šole, proti brezplačni hraai Naelov v oglasnem oddelku «Jutra», 299 Strojepisje poučuje drž. konc. zasebno učilišče Petač, Ljubljana — Valvazorjev trg 6. 449 Gospodično za popoldne iščem k otrokom protj prostemu stanovanju ali za plačilo Pogoji: nemška konverzacija m pouk za iolo. Pismene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Deca». 447 Violinist lahko dijak, ki bi prevzel dečka v dnevno vežbanje, naj se javi у modni lopi itev. 10," Vodnikov trg — Schüler. 479 Absolvent dvoletne trg. šole želi primerne službe Cenjene ponudbe ua oglasni oddeiek «Jutra» pod «Absolvent» 469 Krojaški pomočnik zmožen vsakega dela. želi službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 395 Gospodična zmožna slov., nemškega in srbohrvatskega jezika ter strojepisja, želi mesta v kaki pisarni. — Dopise na oglas, oddelek «Jutra» pod «Kontoristin ja». 371 1000 Din dobi tisti, ki preskrbi uradniku с majhno pokojnino primerno elužbo od 1. aprila dalje Pismo pod značko «Vesten in zanesljiv» na ogUsmi oddelek «Jutra». 425 Izurjene šivilje {u likarice za kravate iščem. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 465 Kuharica želi službo na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Močna» 459 Službo sluge aH skladiščnika iščem. Ponudbe a« oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Pošten in uporabljiv». 477 Inteligentna oseba išče službo sobarice v hotelu ali kot gospodinja k starejšemu gospodu. — Gre tudi iiven Ljubljane. Dopise pod «Sobarica ali gospodinja» na oglaeai oddelek «Jutra», 4M Železen štedilnik (Koloseus Tischherd) in vso kuhinjsko opravo po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 422 Sanke majhne in čedne kakor tudi sladko seno proda Ivan Gerne, Vidov-!lanska cesta št. 24. 440 Več ptičjih kletk lepih, prodam Naelov pove oglasni oddelek «Jutra». 433 Ročna blagajna ognja varna Wertheim, velikost 38-25 cm, ugodno naprodaj na Taboru 5/П — levo. 429 Fini gik s kufnami za sanke, kon. eko opremo proda za 20ÜÖ Din Kovtrarna, Cankarje vo 5. 486 Deset parov j Trgovsko hišo različnih, dobro ohranjenih I kupim, najraje v Mariboru damskih 36-37 ia moških — Cenjene ponudbe na po-40 41 čevljev, rujave usnje-1 družnico «Jutra» v Marine in črne euknjene moške I bom pod «1887». 267 gamaše prodam za 900 Din — tudi posamezno Naelov v oglas, oddelku «Jutra». I HiŠa 28511 dvosobnim stanovanjem in 600 m« vrta naprodaj, j Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 319 Hlode Enonadstropno hišo „nk_ . i trdno zidano, velik vrt in outove ш o ras tov» (hra- dvorišče ugodno prodam. -V 20 СШ "P"'« SUka Ш (poleg mitnice), k n p o J e parna tag» V я ScagnetU v Ljubljani. 257 321 pridem Krompir, grah rdečo čebulo, orehe in jabolka kupuje H. Novak, Zagreb, Maksimireka 64. — Ponudbe prosim z navedbo cene. Hišo z gostilno j in vrtom, v sredini mesta Ljubljane ugodno prodam proti takojšnjemu plačilu. I Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 216 Kupim Stavbno parcelo 8871 kar najbližje centra Ljubljane takoj kupim in plačam. Obširne ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» poi «Parcela». 308 Pištole 7» Kri»„a«)» Realitetna pisarna Г«, za Brizganje Kongresni trg št. 4 proda: 1ш11 nove ln (SP^H trgovske hiše! Vile tuTnä kuni nTL. v? гаЬУ«Ч Bledu, žage, graščine, po-kup, Drago Višnar, Jese- Lestva na Gorenjskem, St£ шее. Gorenjsko. 316 jerakem in Dolenjskem 464 Za vodno žago venecijanskim jaremni-1 Kmetijsko pOSeStVO fcorn kupim kompletno 21 oralov gozda, 8 oralov opravo Pogan veliko vod- njive, travniki, sadje, hme-kol°- Ponudbe na na- lj, hiša in gospodarsko po-siov: f tirvačanin. Bihač slopje naprodai za 56.000 ~ b06na- 243 j Din. K. Breznik, Dolgo polje 1, Celje. 384 Razpis Direkcija drž. rudnika Ve-1 POSeStvO !nJ,f Јагр/Ле nua dan 26 n» lepem kraju v 8avinj-ЖГЈ0?.0?. 11 ** 8ki dolini, ob okrajni с L vodov in armature* К -""A ^ n,„iKI • , ,, . nega hmelja in dobrim go- Ä kolkovati s 5 Din spjdarskim poslopjem ter s ^П2 ^,flkaclJa cevi poljskim orodjem prodam n? POdPis*-1 ali oddam v najem. Naslov rÄJl.lf P».. «Jutra> - nuni urami. Iz pisarne Di-1 Celju" rekcije drž. rudaika Ve-Ienje, br. 78/11. 405 185 пл. Sanke štirieedežne, pripravne za izvoščka, so naprodaj pri kolarskem mojstru Pran Zanošker, Tržaška cesta 17 329 2U Vsakovrstno zlato чира)# oe oajrišjib senati (^erne — hivelir labljana Woltova allea 68 Ponlklje «^alnico moderno, prodamo telo ugodno. Interesent) dobe naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 254 Drva tmkove ta hrastove od рал ke od parketov dostavlja po oizki ceni na dom uarn» žaga V 8cagnetti Ljublj» na. u gorenjskim tolodvo rom 88 Koks suh, po 80 Dia 100 kg ved no v zalogi * mestni plinarni sei Puhasto perje razpošiljam po p o v t e t -j u najmanj 5 kg po Din 88 kg. — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. — L. Brozovlč, Zagreb, lliea 82, kemična čistilnic» perja 180 TJ Pofuštvv Spalnico z 1 posteljo takoj proda Svarc, GledaliSka ul. 13/Ш — Ogledati dopoldne. 423 Biljard umivalnik in še par drugih kosov pohištva prodam — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 455 Pisalna miza z nastavkom in 5 predali naprodaj. Mizarstvo Rojina — Kolodvorska ulica. 344 Spalnica skoraj nova. -z hrastovega lesa. z žimnicami in ku hinjska oprava radi selitve ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 323 Pisalni pult s predali in ameriško pisalno mizo kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 324 Dve pisalni mizi veliki, ii temnega lesa, kupim lato tam se kupujejo prazni zaboji, dostavljeni franco Maribor Ponudbe pod «Mize in zaboli» na podružnico «Jutra« v Maribora 108 Prostovoljna prodaja vozovja, sani, konj. opreme, konja itd. po pokojnem izvoščku Ivanu Sušteršiču »e vrši v ponedeljek, dne 7. t. m ob 9 uri zjutraj v Salendrovi ulici štev. 4. Istotam se odd» fijakerska koncesija. 431 Prodaja ljutomerskih vin Prisilna uprava graščine Gornja Radgona Ima naprodaj okrog 150 polovnja-kov vina ii borne kakovosti, letnika 1928, po dnevnih cenah. Cenjemj interesenti se naj oglase pismeno ali osebno pri G. Alojziju Puhar, županu v Žbigovcih kot prisilnemu upravniku, kjer dobe vse potrebne informacije. V Gornji Radgoni daje informacije g. dr. Lenart Boezio, odvetnik v Gor. Radgoni), oair. okrajno sodišč«. 400 LU Ml 2 moška plašča črna, zimska prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 309 Zimska suknja poceni naprodaj. Naelov v oglasnem oddelka «Jutra». 461 Več moške obleke in i u k n a proda krojač Prezelj, Gosposveteka e. 16 426 Smučarske kroje izdeluje najceneje Muršič. Ljubljana. Mestni trg 25/1. 810 Smoking skoraj nov, postava 178 — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 855 Lepo posestvo I okoli 80 oralov, celo gospodarsko poslopje in poljedelsko orodje, v dobrem stanju ia novo. oddaljeno J ?0 minut od glavne eeste Vinograd, posestvo in železnice prodam za Din v površ.nj 15—30 jutrov, 11 325 000 — Na posestvu je dobrimi stavbnima in go I mogoče rediti 12 glav ži-spodarskimi zgradbami ku- 'i116- » Istotako konje — pim. Ponudbe na ogl odd I Točna pojasnila ^lede pro- stu Kovtrarna, Cankarjevo št. S. 485 Trgovec z večjim kapitalom (tudi 1 milijon Din) stopi kot sodelujoč družabnik v solidno trgovsko podjetje. — Cen.it,ne ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «1887». 269 Gospodično stenografinjo in strojepisko, ki Ы mi mogla proti popolni varnosti položiti v gotovini ali preskrbeti kredit do 50.000 Din, sprejmem takoj v stalno službo proti dobri plači po dogovoru, event bi lahko vstopila kot družabnica Cenj. ponudbe pod «Stalna eksistenca» na ogiasni oddelek «Jutra». 147 Financirja s 100—150.000 Din iščem za dobo 2 let, proti primernim obreetim. Za garancijo dam vknjižbo n» prvo mesto na posestvo čez 50 ha — večina gozd Ponudbe na ogl. odelek «Jutra» pod šifro «Sigurna garancija». 233 Kupim parcelo za Bežigradom od 5O0 do I 700 m2. Naslov v oglas-1 neon oddelku »Jutra«. 375 Hišo v Ljubljani Lepo mizarsko podjetje prodam takoj zaradi starosti in družinskih razmer Podjetje ima vse potrebne z štirimi sobami in pritik-1 stroje na električen pogon, linami kupim. Ponudbe na I ima zdravo stanovanje in oglasni oddelek »Jutra« I leži na jako prometnem pod »Januaris«. 3381 gozdnem kraju v sloven- ski Koroški, pet minut od , i kolodvora ln pošte tik Lepa družinska hiša državne ceste in lesne ve-15 minul od Celja, ob ob-1 leindustrije Ves letni ma-lastni cesti, 9 sob, 6 par-1 terijal je tako poceni pri ketiranih, veranda, kopal-1 rokah Podjetje se lahko niča, vodovod, vse podkle-1 poveča ali preuredj v kak teno, vse pritikline, gospo- druge namene — Na-darsiko poslopje, vrt-sado- rtaljnja pojasnila s ceno se nosnik, ca. poldrugi oral I 'zvejo pri L. Mačič. Pre-njive ugodno prodam. —| valje. 103 Ogledati: Cret 48 pri Celju Lekarnarji, pozor! V sredini lepega trga Slo venije, na najlepšem prostoru, letovičarski kraj, sredini sreza, je naprodaj zelo lepa trgovska hiša i krasnim in velikim trgovskim loikalom, primernim za lekarnarja. Lepo stanova nje, vrt in nekaj posestva. V okrožju do 80 km so 4 zdravniški dietrikti brez vsake lekarne in je bodočnost lekarnarju sijajno za-eigurana. — Vprašanja pod šifro «4 zdravniški distrikti brez lekarne» na oglasni oddelek «Jutra». 182 Trgovsko hišo enonadstropno, tik cerkve, v sredini trga mariborske oblasti, na zelo prometnem kraju, 9 krasnim stanovanjem in pritiklinami, z zalogo prodam Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Ugodno Mari-bor». 509 .Posest4 Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta itev. 4 proda: HIŠO, dvonadstropno, ogeJ-no ležečo, pred vojno zidano, 12 dvo-, tro- in šestsobnih stanovanj — dvorišče, l,2UO.U00 Din. Sedanji donos 145.000 Din H1SO, enonadstropno, pritlično trg. lokali, trisobno stanovanje, I. nadetr. eno tri- in eno dvosobno stanovanje, center Ljubljane, 125.000 Din: DVE ENODRUZIN. HISI, hlev, velika delavnica, 1000 m» vrta, tik tramvajske remize, 190.000 Din HISO, dvonadstr., 6 stanovanj po 3 sobe, pritikline, 650 m2 vrta, 5 minut od tramvaja, 350.000 Din HISO, enonadstropno, štiri dvosobna, 4 eno obna stanovanja, vrt, Vodmat — 150.000 Din; GOSTILN POSESTVO, f gostilniški 2 stanovanjski sobi, velik senčnat gostilniški vrt, gospodarska poslopja, 9 oralov zemljišča, 500.000 Din. Gostilna renomirana, poznana vsej Ljubljani in okolici. Potrebno polovico kupnine. HISO, novozidano, 2 sobi, pritikline, 300 m* vrta, Ježica, 75.000 Din; GOSTILNO, pritlična hiša, 5 gostilniških in etano-vanjekih eob, 2 delavnici, dvorišče, zelenjadni vrt, prometna cesta, stTOg center LJubljane, 500.000 Din VILO, enonadstr., 2 komfortna Itirieobn» stanovanja, 1400 m» vrta. 2 minuti od tramvaja. Din 500.000; Poleg tega večje število hiš. vil. gostilniških, trgovskih poee=W v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, graščine, »tav-Mšča, v centru io vseh predmestjih, po ugodnih •oufa. 4» 12 enostanovanjskih hišic bi zidal na lastnem stav-bišču za niziko ceno od 45 do 60.000 Din, бе se javi 12 reflektantov, ki potrebujejo stanovanje in ki bi lahko plačal; polovico za zgradbo potrebne vsote. — Stavblšča so na zedo lepem mestu na Teznu pri šoli, na prometnem kraju pri kolodvoru, med tovarnami pri mestu Maribor in zvezana z mariborskim avtobusnim prometom. — Pojasnila daje Franc S p e s sen., Maribor, TržaSka c. št. 27 ali Linhartova ulica št. ia i Kapital Kot družabnik želim vstopiti k dobro pro-spevajočemu podjetju kakršnekoli vrste v Ljubljani. Sem trgovsko naobra-žen in imam razpoložljiv kapital do 300.000 Din. — Ponudbe n« oglae. oddelek «Jutra» pod šifro «300.000» 230 50.000 Din posojila išče trgovec proti dobrim obreetim in dobičkom, lahko te vknjiži na posestvo. Ponudbe pod sigurna varnost aa oglasni odde- lek »Jutra«. 872 Pozor, lesni trgovci Potrebujem 100—180.000 Din proti primernim obreetim ter povračilu v teku 2 let v lesu — jelka, smreka ia bukovina Za garancijo bi dal pred zaznambo na po-eestvo 45 ha ali eventuelao vknjižbo na prvo mesto. — Naelov Je poslati aa oglae. oddelek «Jutra» pod šifro «Signoia vrnitev», SB4 Z 80.000 Din pristopim kot družabnik z osebnim sodelovanjem, k solidnemu trgovskemu podjetju. najraje elektrotehnične stroke. Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sigurno». 144 Lokal primeren za pekači jo, v zelo prometnem kraju, v bližini zdravilišča na Golnilku, brez konkurence, oddam v najem takoj proti ugodnemu plačilu. Cenj ponudbe pod «Ugodna prilika 19» na oglasni oddelek «Jutra» 19 Mesarji, pozor! Odstopim moderno, novx> izdelano in komisijsko pri-pozn&no mesnico z vso opremo, proti povrnitvi stroškov. Dam pa tudi na račun od kg proti 4000 Din kavcije. Ponudbe na ogL oddelek «Jutra» pod šifro «Bodočnost zasigurana». Mizarsko delavnico л 4 mizarskimi stroji na elektriko oddam v Ljjib. ljani v najem. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Priložnost». 249 Špedicijsko podjetje dobro vpeljano, z lepimi prostori, vozove, konje itd. dam v najem. Tudi lep tp. govski lokal na glavnem trgu. K. Breznik, Celje -■ Dolgopolje 1. 385 Pekarno z veo pekovsko opremo Sa inventarjem, dobro idočo, v prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na ogL oddelek «Jutra» pod šifro «А. Р.» g Pisalni stroj malo rabljen, po ugodni ceni kupim Pismene ponudbe na poštni predal 210 374 a Ribje olje sveže, najfinejše, norveško iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebam. 257 Pisarna 1—2 sobi za takoj po možnosti v bližini glav. kolodvora ali stanovanje 2 do 3 sobe od katerih bi bila ena porabna za pisarno se išče. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sd 500«. 388 Lokal s stanovanjem ali brez oddam v prometnem kraju. V hiši je že mesarija in mlekarna. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 451 Lokal v hotelu Tratnik takoj oddam. 424 Trgovino z mešanim blagom, dobro idočo, prodam radi odpo-tovanja z vso zalogo in inventarjem. Potreben kapital 30.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 421 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj» precizneje Franc Wölling, urar, Goeposvetska cesta št. 12. 474 Za kovanje konj voz in kolarstva se priporoča Matija Terleip, Ljublja. na št. 7, Sv. Jerneja cesta. 553 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugo Hibšer. Ljubljena — Sv Petra eeeta. 213 U anevanju Stanovanje sobe s kuhinjo, ob Dunajski cesti št. 92 (nasproti Urbančka) takoj poceni oddam. 28J Stanovanje 2 eob, kopalnice in vseb pritiklin išče mima stranka brez otrek e 1. februarw jem ali pozneje. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Gozdarski inženjer». 417 Trgovski lokal z večjim skladiščem kupim ali vzamem v najem, ako mogoče v Mariboru. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod šifro «1887» 268 Lokal primeren za pekarijo, v zelo prometnem kraju, v bližini zdravilišča na Golniku, brez konkurence, oddam v najem proti ugodnemu plačilu takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ugodna prilika 19». 19 Več skladišč In klet oddamo takoj ali a 1. februarjem. Vprašanja na poštni predal 169. 473 Gostilno na prometnem kraju vzamem v najem. Kavcija na razpolago. Josip Podgoršek, Poljčane. 194 Trgovino mešanim blagom event. gostilno vzamem v najem event. kupim na prometnem kraju Mariborske oblasti. Cenj. ponudbe poslati na podružnico »Ju- tra« Maribor met«. pod »Pro-358 Restavracijo rostilno, vinotoč ali zajtr-covalnico vzamem у najem v mestu ali na letovišča. Ponudbe ne ogl». oddelek «Jutra» pod «ReetavTacija» 4M Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritikHa takoj oddam v Rožni dolini. — Naslov pove oglasni oddelek «-T 'tira». 443 Stanovanje 2 eob, kuhinje in pritiküs oddam s 1. februarjem. -4 Poizve te n& Miklošičevi cesti 9. 443 Sobo hi kuhinjo išče starejši vpokojenec џ ženo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Snažno». 4ДЗ Stanovanje 2 tob, kuhinje, sobe za služkinjo in pritiklin. parket. elektrika in vodovod, odda t 1. februarjem Hro-vat, Tržaška cesta — Stan in dom. isg Stanovanje 2 all 1 sobe s kuhinjo bü pritiklinami, z električno razsvetljavo, v sredini me. «ta — išče zakonski par brez otrok za 1. februar ali preje Ponudbe pod «Lepo stanovanje» n* ogl. oddelek «Jutra». 45Г55 ----- Stanovanje 8 eob in vseh pritiklin od* dam euno mirni družini —. Naelov t oglasnem oddelka «Jutra». 45183 'Prehrana Gospod starejši, soliden, ki (4 Ml tvoj mirni dom te sprejme v skupino gospodar* etvo. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor Dod »Gospodarstvo«. 36| Mati-sirota Ы rada dala 9 mesece* staro deklico ta tvojo. -% Naelov t oglasnem oddelkf «Jutfaa- m inVENTURHR PROORJH Mil angceSrh In Čeških Stofao za oblcbc oseh vrst. suknje, ponrSalke, pilite itd. pri furdhl П О 4 H K Ljiibffaira iDd ?. dO 20. t. m. na KOHGRESSlEm T R611 15 550-a ObflSCIte! Пе zamud te! Do 40°/o prihranite! Ostanki za polovično ceno! tZA Sobo T erediai mesta oddam boljžema gospodu. Naslov T oglaenem oddelku Jttira. 82(1 f Opremljeno sobo • poaebnun vuuiiom m elek-trično rajtf-retljavo, т bli-šini gl. kol3ol Drž. nameščenec III. kateg., srednje starosti ieli znanja z gospodično staro 27—34 let v evrho ženitve. Neanonimne ponudbe, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Značaj«. 876 Z zobotehnico aH inteligentno vdovo. oz. gospico želim poznanstvo radi takojšnje ženitve. — Naslov v oglaenem oddelku «Jutra». 416 •» Minskega i • яииа—в——i---------------- v Lfubl ani in okol o -o 38 - 2 сл с s ž> ТЕ тэ • > •o 55 > Šolske in pisarniške potrebščine, nogavice, pletenine, razne Igrače i. dr. nudi najceneje Heda Sušftik LJUBLJANA Sv. Petra c. 52 cu со > < N U T. Q IU . J ni O S g 03 N ELEKTROMOTOR C0NZ © zaprta konstrukcija najpopolnejši nemški proizvodi tvrdke Conz Elektrizitätswerke Altona Bahrenfeld, brez konkurence za industrijo, obrt, gospodarstvo itd. — Zahtevajte ponudbe. Glavno zastopstvo: Inž. GUZELJ. Ljubljana Jerneievo c. S. Telefon štev 3252 Ravnotam Luzove in Monolit-nefl. Samotna opeka za vsako industriio Gratis erevec »KaJektaktor«. patent Šiška in Voitbove male turbine. 1356-a ^ Naš nad vse ljubljeni dobri oče. stari oče in tast, gospod Jos.p äuobeda finančni svetnik v pok. le danes, dne 4. januarja 1929, ob pol 18. ргетшшИ. Pogreb nepozabnega se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta 17, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušmca se bo brala v torek 8. t. m. ob 10. ari v frančiškanski cerkvi Ljubljana, 5. januarja 1929. Žalujoča rodbina Dr. HENRIK SVOBODA. Ob nastopu v svoje 49. teto vabi Ljubljanski Zvon naš najodiličnejšS leposlovni meseürik Etajoče Slovence v krog svojih naročnikov. Ljubljanski Zvon prinaša zanimive izvirne romane in povesti Letos se bo nadaljeval in končal veliki zgodovinski roman SERENISSIMA, ki je v prvih dveh delih, ki tvorita celoto zase, našel veKko ftevfflo vnetih äta-teljev. Dramatično razgibano dejanje se vrši v našem Primorju, Benetkah, da Cipru ш v Itabji. . Krajše novele In povesti bodo objavili Jug Kozaik, P. Qofca, A. Novačan, M. Smuderl, Fr. Bevk, M. Jarc, B. Kreft in drugi. Prav posebno se bo odlikovaJ esejistični def, v katerem bodo obravnavali domače in tuje probleme naši najboljši ©scijisti. Umetniške priloge bodlo prinašale poleg portretov tndi reprodukcije domačih m tujih mojstrov. Ljubljanski Zvon izhaja mesečno ln velja celoletno 120, polletno 60, četrtletno 30, za Inozemstvo 150 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Pišite nam dopisnico in dobili boste popolnoma brezplačno in brez vsake obveze naš modni katalog z 750 slikami a po želji tudi katalog za dom in kuhinjo Foto in Radio. Samo pišite še danes, jutri mogoče ne boste imeli časa. Kastner I Ohler največja izvozna in trgovska hiša v državi. PREŠERNOVA 4 oBca, poleg frančiškanska cerkve H. SÜTTNER Lastna, protokoflrana tovarna UR V Svid Največja zaloga UR, ZLATNINE lo SREBR-NINE SOLIDNA POSTREŽBA. št IM. Kovfnasta anker-Roskop! Din 49.60 ŠL 11L Kovtnasta anker-Roskopl t radlnm Številkami ia kazalci Din 6930 &t 108. Budilka. 1С em visoka. ■ prvovrstnim алкег-strojem, Din 64.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRANI CE-NIK 8 KOLEDARJEM. GRATIS IN FRANKO l od H. Suttner, Ljubljana 4 # # ZZI Kopajte samo KINA SREBRNO JEDILNO ORODJE, 8 PETDESETLETNO TO-YARNISKO GARANCIJO pri H. SUTTNER |j i Ljubljana, - Prešernova ali ca l WMF 4 1335 a Potnika za papirno stroko, ki je dobro uveden po Sloveniji in Medjimurju v pa-pirncah in trgovinah papirnega blaga. Z dobrimi referencami ob dobri proviziji iščemo« Ponudbe na poštanski pretinac 34, Zagreb I. Zahtevajte znamko и t* galoše in snežne čevlje. nimajo tekmeca rakffl sezadovo^ Ijife s drugimi r Izdelki, ki so baje, ravnoiakodobrij [ako moMe vendar povsod i I .dobili pravi original: HORUM MILO COOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOiaaoOOOOOOOOOOOOOCJOtMOO „STANDART" svetiljka Najboljša, najslgurneJSa z lepo belo svetlobo. Podzastopnike sprejmemo za vsa večja masta. Samo pismene ponudbe na: Standart-Svetlost Beograd fn«» wJbaiJnva Я ij/yvrywiYAKnym итгтпп иттщ|М01Ш1а»11»ясс Puškar f. К. Kaiser, Ijubljana Kongresni trg St. 9, kupuje in prodaja stare puške, samokrese ter prevzema iste v komisijsko prodajo. Kupi se vsaka množina hrastovih surovih irizov (Schmallfriesen) ..............r- od dolžine 25—60 cm, od Širine 4, 5, 6, 7 in 8 cm I/a in Il/a v polsu-hem stanjn za takojšnjo la poznejšo dobavo (do Julija) proti takojšnjemu plačilu. Prosi se za obvezne oferte z navedbo cene pod šifro »Eks-port frizov« na npravo »Jutra« v Ljubljani. 1208 Stev. 2. Razpis 1337 a Na podsiavi predpisov zakona o državnem računovodstvu razpisuje mestna občina Tržič javno ofertno l;citai ijo za prevzem del pojačanja občinskega vodovoda, ki se vrši 1 februarja 1.1, ob dvanajstih opoldne v mestnem uradu v Tržiču. Ponudbe je mogoče vložiti tudi pred navedenim dnem. Ponudbe se imajo glasiti na najnižje enotne in skupne cene in morajo biti sestavljene točno po predoisanih u adnih obrazcih, ki se dobe na vpogled pri mestnem županstvu v Tržiču. Kavcija znaša 5°/0 za domače in 10°/0 za tuje državljane in je treba isto vložiti pred licitacijo v roke blagajniku občine, ter se pri vložitvi oferte izkazati z njegovim uradnim potrdilom. Ponudbe je treba predpisno kolkovaii in isti priložiti potrdilo o vplačanem davku za poslednje trimesečje. Mestna občina s; p idržu e pravico, da odda razpisana dela, ne da bi se navedlo vzroke, podjetniku, ki sicer ne bi vložil najnižje ponudbe. Mestno županstvo Tržič, dne 3.1. 1929. ИМНМ»МИ»1»ММ 1571а 3 ki krepi in sdravi želodec LOVRO SEBEN IK UUBUANA VIL Vreče nove ia rabljene veeh vrst ter juto za embalažo uu vedno v uJogt Mirko Mlakar LJubljana, Slomškova 11 Proti brozgi, mrazu in mokroti Žimnice matrice), posteljne mrete. ielexnn postelj« (sloiljlTe). jtomane, dlvine in tapetni izdelke nudi najeeneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg Stev. 7 poleg Mestnega doma. 80 Ia dame samo Din 45"- Vas zavarujejo najboljše GALOŠE tvrdke Ant. krisper, LJubljana Mestni trg štev. 26 Na deželo po povzetju! Za gospode samo Dio 69'- {f nad г.иии.ОоО strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LUDVIK BARAGA LJUBLJANA pisalni stroi ima svetovni sloves Selenburgova ulica Stev. 6/1« Telefon št 2У811 Tovarna POHIŠTVA I. L NAGLAS. Turjaški trs it. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 183 Zelo zmožnega trgovskega potnika za Slovenijo, išče velika, dobro vpeljana tovarna. Pogoji: strokov» njak v trgovini s kolonijalnim blagom, že pridobljena potovalna praksa, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, neoženjen, starost ne nad 30 let. Ponudbe v obeh gor* njih jezikih, z natančno navedbo delovanja, na upravo «Jutra» v Ljubljani, pod šifro: «Redka priložnost». 1194*a Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR namiznih, žepnih, stenskih oa odplaüäa ta v во* temni »Odplata« K. D. S. BEOGRAD, Kralja Petra 64, mezzanm 13460 Za vsaki poedini komad popoma pran® Dokazano najdovršenejši j Idealen in cenen pogon za vsak posel. Stabilni pokretni agregati za razsvetljavo In sesalke ter motopila. Izdelki tt. Brača Pank, Napajedla C> S. R. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS SLAVIAMOTOR Zagreb. Sajmlšte 2. 15332 w s 3 s 9 9 t t t Я Chryslerjev genij je ustvaril novo delo. šestcilinderski 10/55 PS,, ki ne združuje samo vseh dosedaj znanih prednosti »Chryslerfevih« avtomobilov, temveč ima še mnogo več novih izpopolnitev« Mirna vožnja tuHi na na,slabšiK cestah, vsled novega hidravlič* nega blažilca (amortizatorja). Popolna sigurnost tudi pri 100 km tempu, vsled hidravlične De Soto Lockheed četverokolne no» tranje čeljustne zavore in vsled nizke lege težišča, ki ga imajo evropski vozovi Nobeno zana* šanje. Veletvorni motors Strom« berg razplinjačem, torej najiz» datnejša poraba gonilnih snovi CARTERsZRAČNIK GENERALNO ZASTOPSTVO za Slovenijo & avtomobilna prodajna družba z o. z. Ljubljana, Dvorakova ul. 3. (Obnova) Tel. int. 2762. Product of Chrysler Corporation, Detroit U.S. A 15.848»a Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSck. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vsi v Ljubljani J