"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV I-£U£RAIION a NO.—ST. 1219. bur«4 wond-al.aa natUr D.eamb«r • . 1,01. al t h« pM «Mm « Ckirmm. HI.. undar tka Aft at Cwiimi of March Ird U7t PREDLOGI REAKCIONARNE DOLOČBE SE BI V SLUČAJU "POTREBE RABILO PRO TI VSEM RADIKALNIM STRM r. __I ............I ................ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. CHICAGO, H.L., 22 J^NARJA (JANUARY) 22.) 1931. fubli.kad *mU) at MU W 2Mb St. LETO—VOL. XXVI. KOMISIJE PROTI DELAVSTVU NOV AMERIŠKI V ZRAKOPLOV Poročilo komisije ne odgovarja resnici. — Grožnje s petletnim načrtom.—Poteze proti tujerodcem. nje kaj drugega, je po nazoru denarnega patriotizma "nelo- V ameriškem kongresu radi iščejo strahove tam kjer jih ni. Lansko leto je zbornica poslan, jalen". cev izvolila komisijo za razi- 4 Komisija priporoča v spre-skovarije "rdečkarskih", odno- jem kongresu sledeče določbe: sno komunističnih aktivnosti v Komunistično stranko kot ta-tej deželi, kateri načeljuje kon- ko naj se proglasi za nelegal-grešnik Fish iz New Yorka. no. Možje reakcionor ter "pa- 1 Justičnemu departmentu naj triot". Raziskoval je pridno se naroči, da preišče revolucio-i ter potrošil v investicijah inno- narno propagando in komuni-; go tisoč ljudskega denarja. stične aktivnosti v tej deželi. Dognal je, da so komunisti za Prevratne elemente med tu-revolucijo, kar bi lahko vedel Jerodci naj se deportira, ob brez preiskave. Nadalje, da so enem naj se poostri naturaliza-za diktaturo, kar je istotako cijske določbe, da radikalcem znano; komisija je ugotovila, ne bo niogoče dobiti državijan-da prejemajo navodila in tudi mnogo podpore iz Moskve, kar Spremeni naj se določbe v I je novica le Fishovi komisiji. V zakonu glede poštnih pošilja-1 svojem poročilu ki ga je po- v toliko, da se prepove por dala javnosti dne 17. januarja, Ciljanje po pošti vseh listov in pravi, da ima komunistična drugih tiskovin, v katerih se stranka do 12,000 članov, pri- propagira revolucionarne na-stašev pa okrog 600,000. Prvič, sil«e metode, vsak poznavalec ve, da ima le Sprejme naj se zakon, ki bi okrog pet do sedem tisoč čla- določeval ostre kazni za komu. nov. Kolil-o ima pristašev, se niste ali druge ljudi, ki name-vidi po tem, da dobi po vseh noma begajo vlagatelje bank, Zed. državah za svojega pred- da se potem začne naval na sedniškega kandidata okrog vloge, kar ima za posledico po-50,000 glasov. Komunisti ve- lom banke, rujejo v "šunder" radi rekla- Vse določbe bi bile tako prime, zato ga delajo mnogo. Gro. krojene, da se jih bi lahko av-ze .prirejajo parade brezposel-, tomatično rabilo v stavkah, ali nih ,paradirajo z napisi pred v slučaju vojnih napetosti proti raznimi uradi in v listih priob- socialistom prav tako kakoi ču jejo revolucionarne članke,,proti komunistom. Medtem, ko kateri zdaj služijo Fishovi ko- komunisti zdaj mislijo, da so misiji za pretvezo, čemu je po- dobili zopet veliko brezplačne tre-bno, da kongres sprejme reklame, smatrajo mnogi po- določbe znavalci političnih razmer, da GLAD MED FARMARJI V ARKANSASU TER KENTUCKYJU Glad, ki je ¿¿».vladal med najemniki farm ter posebno med farmarskimi delavci v Arkan-sasu in Kentuckyju, zahteva isiične akcije. Demokraije v senatu hočejo $25,000,000 federalne podpore, predsednik ZBOROVANJE ZA EVROPSKO UNIJO Italija »i prizadeva zbrati okrog tebe države, ki nasprotujejo francoskemu bloku. — Nemčija zahtevi koncesije. V Genevi, Švica, se je 16. Z,Tv'r,n»T,'"re' preaseanlK jan. pričel« zborovanje etrop-J° a/KUmunral; da »K* državnikov, da razpravi fond ,r „o.o4one 8. jan. mu je večina sena- Predlog podprla tudi Nemčija ta naročila, da naj senatu po- in ist°tako Henderson, zuna-novno predloži imena članov, nJ* minister v angleški delavski katere je imenoval v federalno vladi« pogonsko komisijo (federal Iz te konference ni pričako-power commission). Postalo je vati še nikake evropske uniie. namreč očividno, da so vsi, ka- Mnogi so zadovoljni, da je tere je imenoval, v resnici bolj Prišlo vsaj toliko daleč, da so služabniki "power" trusta, ki se začeli državniki o tem pri-| kontrolira elektrarne, plinarne(¿kati, kar je dober začetni u-i<. podobne utilične naprave, kot v'od v stvoritev lige evropsk'h pa služabniki ljudstva, katero , držav, ki mora priti, če se hoji*1 plača. Predsednik je prišel ¿ejo rižit! ekonomskega propa- asiovaška katolika je- Nezvestoba ženske se kaznuje z zaporom. — Kar je vsledtezahLeve večinesenata v da. ______ s sedežem v Wilkes v . v . . [neprijetne zagate, ker mora se- —--- Barre, Pa., sklicuje konferenco fllOZU dOVOljenO, je ZeOI prepOVedaHO — Bordell 0. K. daj pokazati ali je na strani vseh slovanskih podpornih or- --trusta, ali pa priznati, da je ganizacij v Zed. državah, ka- V odgovor na papeževo en- ter najbolj brezpravne v kato- s*or'' Pn imenovanih zmoto, terih je po njenem zatrdilu o- cikliko za moralno prerojenje liških deželah. Pa vendar ni- Ker pa Je ,ioover vesten pristaS krog 144, da se združijo v fe- narodov je italijanska vlada hče ne podpira cerkve toliko, Platnih interesov, bo vozil deracijo v svrho gojitve slovan- dala Vatikanu razumeti, da jo kakor ženske, četudi so tepene j8*0-!? niašino kakor bo trustom Velike Britanije plačani boljše, eke vzajemnosti in pa za go- bo v sveti vojski podpirala. Pr-1od nje in tiščane v duševno te-| kazalo. kakor v Indiji. Za enaka dela --—--so plačani Angleži v Indiji dva- ELEKTRIŽACIJA ŠVICE. krat do desetkrat boljše, ka-Devetdeset odstotkov prebi- kor domačini. Indija izda vsa-valcev Švice ima v stanovanjih ko leto $160,000,000 za plače električno^ razsvetljavo. Svi- uradnikom, policajem, vojakom carski vlaki imajo večinoma e- in drugim uslužbencem angle-lektrične lokomotive. Iške narodnosti. Prva d n ota $160,000,000 za plače Angležem v Indiji Nikjer niso politični uradniki drastične zakonske —------------- - T . i - , .. j i .. , ... - , - i Droti "komuni^iični nevarno- so ameriški kapitalisti komuni- spodarsko protekcijo ter sode- ve, ki čutijo v Italiji pest raz- mo. Ne zavedajo se tega, pa JL». -^stom hvaležni, ker so jim dali lovanje. Zborovanje se prične jarjene cerkve, so ženske. Ne- poljubujejo šibo, ki jih biča. ......23. februarja v Ohieagu. Isto- ka igralka v Rimu je bi!a ob- ^ , .. . . . . časno bo tudi zimsko zasedanje dolžena, da ni zvesta svojemu f4 Odpravljanje ploda se bo v National Fratemal kongresa, možu. Zaprli so jo ter obsodi- Ital,J,0V smatral° z« u/ Na tem sestanku bodo razprav- li na tri mesece ječe. "Tako m01;. dodajanje preventivnih ______ _______________ Ijali o omejitvah naseljevanja bomo storili z vsako, ki bo gre- sredstev ^ ".branjeno in ^roga bo^porabUa^za" f in anc^ a'n j e kršnega propagirajo socialisti, ter o drugih zakonih in določ- šila," se je glasil sodnikov ko-ameriških komunistov, kar pa ne bi škodovalo, če bi bili bah, ki se tičejo tujerodcev. mentar. Oblast pa je še poja- menda povečava nevarnost "re. denarni mogotci pripravljeni s Koliko slovanskih organiza- «lila, da sme dati "gre^šno žen- vnrašiniP Z\Tci\e? posUvami ,katere bi lahko pre.| ^ se je odzvalo vabilu, nam še »ko aretirati vsakdo, ki ve z« i nJl' ' rk , • ko noči s pomočjo par federal- niJ zJno. Nekatere so se pro- men orestonek. n« hil tn nnl, ah naJ otroka ali Socialisti in tudiJ.beralcii so nih sodnik(>v ftpiicirali tudi na viz0rično zedinile za federaci- jocialiste. jo, katera se imenuje Federa Socialistična stranka odločno tjon 0f glav Fraternal Orders. go kaznjivo. V enem oziru pa vlada le ni ugodila papežu. Cerkev namreč zahteva, da če mnogokrat naglašali, da bodo • omunisti s svojim neumnim besedičenjem izzva,| reakclJ0' obaoja priporočila Fishove ko- Pristopnina za zdaj je da bo sprejela drastične zakone, katere bo v količkaj izjemnih razmerah upotrebila proti vsem delavskim organizacijam in listom, ki propagirajo odpravo sedanje uredbe. Obstoječi sistem pa je po nazoru Fishove komisije in vladajočih patriotov "ameriška institucija", in vsakdo, ki propagira namesto ¡j. misije. Ako jih kongres sprej- Tajništvo federacije je v Gut me, bi pomenila aten.at re- tenbergu, N. J. da se mora rešiti otroka, kajti naloga ženske je, da jih rodi. Zakon v Italiji pa pravi, da se v takem slučaju daje zdravniku pravico da reši mater. akcije na svobodo govora zborovanja in tiska. V interesu vsega zavednega delavstva je, da se proti takim zahtevam kapitalističnih interesov odločno bori. —-- i. Polomov bank še ne bo konec ALI STE OPOMIN, da vam je naročnina na "Proletarca" pote. kla? Obnovit« jo čim-prej, da si zasigurate redno prejemanje lista. Sovjetski proračun I Proračun sovjetske Unije za to j \y. Roosevelt leto znaša ogromno vsoto bli-• zu šestnajst milijard dolarjev. Vzrok je, ker v Rusiji vodi vse gospodarstvo država, obratuje vso industrijo in ves transport. ; V drugih državah je večina teh reči v privatni posesti, zato je tudi njihov proračun relativno manjši. Brezposelnost v Italiji Brezposelnost v Italiji se je v prošlih sedmih tednih dvignila dvajset odstotkov. Skupno število nezaposljenih je bilo v sredi januarja 642,169. njen prestopek, pa bil to pol» caj, sosed ali soseda, duhovnik, njen mož ali kdorkoli. Za moža pa so spet drugači.e postave.. Ako ima npr. ' mož ljubavno razmerje z drugo žensko, ga oblast aretira edi- v . .. ... no, ako tako zahteva mož do- Večanje italijanske vojne tične žene. Ker pa ponavadi vedo take stvari vsi preje ka- mornarice kor mož, bo v resnicj/trpela sa. Vzlic spremenjenemu mo "grešil icad asi bi greš.iic Mu.ssolinijevih govorov, ne bilo brez "grešnikov". začel zatrjevati, da je Ko so ameriški časntški por j- odino ,ZA niir' ie ,ansko le:o Mečevalci vprašali italijanske o- ',a VOJna mornarica narasla za ...... , Ol O ry___>____ _ v • i Tudi nekaj Slovencev je imelo 1l),a^1.1; kako to, bordele, so jim pojasnili, da so . bordeli v interesu morale in zdravja potrebni, kar je spet v prilog moškemu. Dekle v Italiji zdaj niti ljubimkati ne sme, kaj šele, da bi se udajala grehu! Sla<*t ljubezni sme o- kusili .šele po poroki. Njen donu poročajo, da živi v tem f«nt pa lahko zahaja v bordel, največjem mestu na svetu okrog kjer že more zadostiti 100,000 ljudi v kletih. kakršne »vojim strastem, brez da bi ga pos]jenih delavcev. Mnogo tiso v vsakem pogledu neprimer- nostava smatrala za "nemoral^ aoč tch jih je brez stanovanja I)ne 16. januarja je zaprla vrata Crawford State Savings Bank na S. Crawford Ave. ter lid. v Chicagu. v nji vloge. Tekom tedna je moralo prenehati mnogo drugih bank v raznih krajih deže-ile. Londonski' sliims" Zdravstvene avtoritete v Lon- tonu ki je Italiji da dopuščajo 59 21,3 ton; Vajene .sn bile tri nove križarke (Zara, Fiume in Oorizia) in štiri lahke križarke ter osem submarin. 670,000 nezaposljenih v New Yorku Iz najnovejših podatkov je razvidno, da je v mestu New York približno, 670,00q neza- STRIC SAM, NEDOBRODOŠEL GOST ne za človeška stanovanja, ne- neža' prezračene in drugačne take morejo. umazane, ker luknje biti ne Taka je dvojna mera morale v Italiji. Zanimivo je, da so ženske* najbolj zapostavljane , in se potikajo po azilih, ki so jih oskrbele razne pomožne ak. cije, mesto ter dobrodelne u- ilanovi, Ameriška vlada cfala ia nekaj lat • tvojim vojaitvom "rad in mir" ▼ NicaraguL Domačinom to \iailjivo goatovanja ni Ijvbo, viUd ioaar hi in tam kakaga amariikofa vojaka ubijajo. Poročila v amariikih listih prfpi'ia»ajo taka čitoo "banditom", domačini pa trdijo», d« »o amariiko čot« sato v Niča-ragui, da protoktirajo amoriiko "bandita", ki i tvojimi "mvotticijami" 'itrab-Ijajo domačo Ijudatvo in gm porivajo bo/j bi bolj v tuinoat amariSkamu ka-pitalitmki. Slika pi^datavlja palačo amarilkaga potlaniitva v Managui, ki jo glavno mesto Nicarague. Straii io vojaitvo, kor — bojo napadov nanj«. Stil amariikik vojakov Jo bilo proili moaoc ubitik. I__ÉN -.......... ^ - -- ..... t' K O L b T A R L C Qlaseoi iz |f[asega banja Tajniki so duša naših klub v uničevanje družin v bedi nam je delavska trebna. vsi v od bor 11**0* d o b rî Prihodnjo nedeljo na pred- Piaa Joaeph Snoy, tajnik klub« članom na seji lepo in s pov- polža priklenjenega. Peč at 11 JSZ v Bridgeport*!, ter taj.uk v&hodno-ohijtke konference JSZ. darki prečitajo. Slabo čitanje pa sigurno! ne napravi nobenega učinka, | V Proletarca poročajte o ak-pač pa spravi navzoče v dolgo- tivnostih kluba, o uspehih agi-casje Beseda moia biti torej tacije in o drugih rečeh, da s preprečevalna in živa. tem geinanite sod ruge in čita- Določite, da boate imeli čez te,Je 0 *voje™ d^lu. Ce takih v poročil ne morete posla*i, zato Cemu v mnogih klubih ni aktivnosti, nego le životarijo? Zakaj so nekatere postojanke JSZ.! štiri ali pet tednov priredbo toliko aktivne, da so vodilna si. korist klubo^ve agitacije in bla- ker niste aktivni, požurite se, la v naselbini, in kako to, da gajne. Ako ie mogoče, vpri-tda se zamujeno popravi, druge, pa bilo ;v malih ali veli- zorite kako igro, čeprav Krat-1 Pridobite si za sodelavce šokih naselbinah, ne kažejo 110- ko. Ena slovenska in ena an- 'druge, ki so pripravljeni po..,a: beam znakov aktivnega življe- gleška deklamacija socialne £ati- Čimbolj jim je znano de-nja? Imajo seje, včasi pa še vsebine bo tudi dobro vplivi- lavsko gibanje, in čimbolj ve-tega re. j ¡a# skrbite pa, da bodo dekla- do» kaJ socializem, toliko bo. Vzomimo za primero klub št. macije pravilno predvajane, ne in toliko uspešnejše bodo vaše skupne aktivnosti. Spominjam se, kako so delavci pristopali v klube in si kupili rde- li v Biilgeportu. Ce sodite po Samo prebrane. Odbor naj ;>e njeg^»*.» aktivnostih ,bi misli- potrudi, da bo program izve-li, ua-je v naši naselbini naj- den brez mučnih zadržkov in manj tisoč rojakov. V resnici da bo vse pripravljeno ob času. kravate. Da vam dokažejo jih je veliko manj, in od teh le Tajnik ne more narediti vse^a, ®V0J socializem ,so se ionu, ua inajnen odstotek v klubu. Kar mora pa paziti, da bo nareje- ne gredo več v cerkev, pa zoper duhovna so rekli ostro besedo. tako ostali stavo in koncert v dvorano ČSPS agitatorji, ravno člani kluba. Kadi bi si ustanovili dranrfeki in pozneje še pevski odsek kluba. Oboje je izvedljivo. Ima- Chicago, M. — Priredbe z le-jo veliko, lepo dvorano in do- pimi, dobroizvajanimi sporedi sti moči. tpobre volje in pa uči- so v Chicagu redke. Klub št. l telja petja jim je treba, pa bo si g svojim dramskim in pev-šlo. Z dramatiko pa takoj lah- sitim odsekom po pravici lasti ko prično. Uspeh ne izostane, prvenstvo v predvajanju do- Popoldne sem se udeležil se- brih koncertov ter predstav. To je druš. št. 106 SNPJ., ki je priznava tudi občinstvo, ki klu-bila jako zanimiva. Imperial je bove prireditve številno pose-res naselbina, kakršne bi mo- ¿a. rale biti vse. Po seji sva se od- j V nedeljo 25. januarja vpri-peljala s Fr. Perperjem ter nje- zori dramski odsek kluba ši. 1 ,0v o soprogo v Moon Run, kjer | .e^eioigro v treh dejanjih je moj stari dom. Kakor so mi GREHI". Razen so- pravili, vprizori njihov kluib v|Cialnin dram 111 klasičnih iger kratkem večjo igro. Po pro- sv,rče vp t/,arja n «s dramski gramu pa bo veselica. Le ta- odsek od ča>a <1. časa udi ko-ko naprej, sodrugi! Igre in medije, ker so potrebne lju- se ucw aktivnosti, prednjači tu- no kakor potrebno, kanuji klub izmed vseh daleč. Ob eni ali drugi priliki si do-naokrog. Delamo roka v roki. ločite v klubu razpravo o agi-Skroimo, da klub ni brez pri- taciji med mladino. In naj ne reiAi.sr- V ta namen ima dram- ostane le pri razpravi, nego tu-ter zdaj še pevski di agitirajte. Treba je med xbor "Naprej", To ni zraslo mladino in ji govoriti o pokretu . .. , . . samo od sebe. Treba je bilo morda več mesecev ,leto ali ce-iTl nl8<> razumeli, J« mnogo dela. lo več, predno imate dovolj socializem. Kako naj bodo po- Tajnik mora biti vodilna si- mladeničev in deklet za ustano- temtakem agitatorji zanj! Hip-U v vsakem klubu, drugače vitev mladinskega odseka, kiub ic životari. Nanj odpade Obdržuite seie v takem času or*anizacijo, Poiem so caKan-dosukrat največ dela. Ako' ho- f^Z^lSSo^M d» * kaj Z*°dl' kak°r da ce lajaik, da klub napreduje, ženake. Klub, ki ima poleg ak. se ne sme nikoli utruditi. Ako t^vnih ¿ianov tudi delovne čla-*e ni.ro naveliča in če je tem- nice> ima največ pogojev peramenten, to je, da se rad napredek. Ena N. sliki f» družina Harry Druckarja v Naw Yorku, fotografiran« % Čez mesec ali dva SO se Že na- ko ■•^«•••k. Pa pol« ia policija Vm tri a« uatfirajoc« pr«p*lj«fi v bol "ničesar ne dobe" V povračilo. 1 ^^ T* •• * K** vaakdaaja w a«ti. Samomorilcev ni mnogo. Tistih. lu m*traja ralad glada pragoma, ja par «ta tisoč, novitovii ona milijona, ki iiva v volikam pomanjkaajb. druge dobre priredbe bodo dvignile klub in ob enem bo vaše delo dalo dober vzgled drugim klubom. Kot čitam, se bo 22. feb. vr- itVo prihodnjo nedeljo, šila v Pittsburghu konferenca Posebnost bo nastop Sveto-JSZ. za zapadno Penno. Pn- sarj« Bmnoros, ki zapoje več oem, da se t>L zdravem Humorju nasmejeio Kot se imiejo le Jiri dobro izvajani šalo gri. To priliko bo imelo naše občin- pravite se nanjo z dobrimi poročili. Jamranje ter izgovore je najboljše pustiti doma. Kon- pesmi, ki se niao bile pete na »lovenakiih koncertih v Chicagn. Dve sta umetni in tri narodne. no navdušenje jih je privedlo v Debata v klubu št« Nov kiub v Imperialu organizacijo, potem so čakali, ^ _ ^ ^____m 9 „e^^e Dne 17. jan. sem se podal na ferenci in klubom želim mnogo ?0,eg teh se Banovec ne bo fera; uspeha. — Joeeph Snoy. v Imperial, Pa. U-se pri znanemu so- za Muzikalična kuharica v Girardu Girard, O. — V tukajšnjem popoldne. ril še nekaj pesmi navreči, ako bo avdijenca tako želela. Točen spored vidite v oglasih v «ej številki. Dvorana bo odprta ob 2:30 Pridite pravoča- 1 o delavski vladi agUacijo preobrat preko noči samo š^ Anollll fitaviI sem njih manjkalo. V Allgil]l n.išljeniku Fr. Avguštinu. Ker V medvojnih in povojnih le- Chicago, lil. — V delavskem ie bil zaposljen, me je spremit kih pošto- tih se utrdiI° il1 izvežbalo časopisju se mnogo polemizira 1Jal na agitaciji Fr. Perper. Slovenskem domu smo imeli že *no, da ne zamudite predstave razjezi ,bo doživel veliko razo- ja„k je kiub kj je bil nedavno mnoK° delavcev za socialistih 0 angleški delavski vladi ter Domenili smo se, da bomo vsakovrstne priredbe, le dram- in ^etja. čaranj. Tajnik, ki grozi, da bo ustanovljen na Imperialu Pa no aK»lacijo, drugi bivši člani njeni notranji in zunanji politi-'imeli naslednji dan sestanek za ske predstave že ni bilo nad To je prva naša prireditev, "vse upaj pustil", napravi s Tam 8e ženske zelo zanimajo pa 80 odPadli- Treba Je Pri" ki. Na eni prejšnjih sej kluba ustanovitev kluba. Z agitacijo dve leti. Da bo malo spremem- na katen bo predvajal operni tem ,.eu*o škode svojemu delu. za delavsko gibanje dobiti v orKanizaciJo zdaj vse, |t. 1 je bilo odseku za aranžira- Proletarca sva dobro opravi- be, vprizore pod pokrovitelj-! pevec Banovec daljši del spore- Ou je voditelj organizacije in Naloga tajnikov je da slede'zat0 nalo^a »Kiomna. i rije diskuzij in predavanj Hitro- la. Na Imperialu ga imajo sko- stvom tukajšnjega kluba JSZ. ; da, ki je sam vreden vstopni- zato si mora med članstvom in vsemu kar Doroča Proletarec Leto 1931 naj bo za JSZ* ,e' čeno» da uredi vse Potrebno za ™ v vsaki hiši. istotako Prosve- igralci kluba št. 11 iz Bridge-, ne, katero plačate. Enako jo . ... . . . ... ' r ' 4 „ „ „ J1. .. TVv 1 •> rl ■ l... X» _______1 VI • 11 t . in ___A— * * Vf ii vilroliAna Ir 11- 1 • < VfOilno itrra Dn nw/\»a«mi> med rojaki v splošnem dob ti kajti ako ne" bodo o delu in to naPredka- To tudi bo» če razpravo o angleški delavski to. porta šaloigro ,4Muzikalična ku- jv vredna igra. Po programu zaupanje, kar doseže s svojim smernicah našega gibanja pou- store &so*° d°,žnOKt člani kot na januarski seji kluba. Na shodu, ki se je vršil po- harica1^ Pesem "Bread lindef" bo plesna in prosta zabava, na preudarnim delom ter z iskr-i- ¿enj njihov klub ne more iti Posamezniki> nadalje klubi, Odsek preloži to razpravo v poldne, smo ustanovili klub z oo v angleškem jeziku dekla- kateri bo igral John Koche-nostjo. sporedno z drugimi Ni samo konferenčne organizacije in vsi, obliki debate, katere predmet devetimi člani in 6 članicami, mirala hčerka sodruga Snoya. \arjev orkester. — P. O. Marsikje smo imeli aktivne važno, da čitajo pazno svoje kateri vodijo naše organizad- se glasi: k.u>0. Pa se je pripetilo, da giasiió tajniki, nego tudi člani f¿ ,Va,žna 80 *boroA»nja na- Tajniki naj ših konferenc. Prva se vrši za zapadno Pennsylvanijo 22. fe-t-uarja v Pittsburghu. Razino- je izgubil ta ali oni klub dobre- in drugi delavci, ga tajnika, kateremu ni mogel jih navajajo,v to. dobiti enako sposobnega namestnika in klub je razpadel. pav, Tajnika ne sme oplašiti, če stala nevarnost, da ne bi mogel .. . . . - . je kaka seja slabo obiskana, ali vse opravljati, pa se po navadi^ se' da to ne formall)° ako mu mlačni člani dopovedu- zgodi ,da naj prvo zapostavi de- Ali je taktika angleške delavske vlade t socialističnega stališča upravičena? Avtomobili žanjejo skupaj 15. Vse kaže, da bo ta Zaigrala bo tudi na klavir več klub napredoval v aktivnosti in komadov, med njimi "Marselje-Članstvu. Provizorični odbor je zo". Sodrug Snoy bo imel kra- sledeči: Fr. Augustin je tajnik- tek govor o dramatiki. Plesal- Leta 193() -e biIo y ChicaKU Tajnik kluba naj si ne nako-' ' —-------—v- ^ , t . . blagajnik in zastopnik Prole- cem bo igral L. Pircev orkester. in b,ižnji okoIjci ubhih y avto. va preveč dosIov ker bi na- trlvajte 0 nji v klublh in druAl" an k zast°Pa Pozitiv- tarča; Alojzija Perper, zapi- Ta priredba se vrši v soboto 24. mobilskih nezgodah 1,136 lju- vih. Izvolite zastopnike. Zavzo- no stran. snikarica; Mary Jamnick in januarja. Pričetek ob 7. zve- ^ a|j kot katerokojj Jeto J oš ko Oven negativno. Pred- Jacob Zitko sta v nadzornem čer. dozdaj. Več tisoč je bilo ra- zborovanje, nego da pridete seduje Fr Zaitz odboru. Organizatorji so Frank Kot vidite, je program tako* njenih, med njimi mnogo s traj- jejo 4a je vse skupaj nič, da lo za klub. Z^opnfk^j bo f'^ 2 "amenom' <|vi*niti ,d®- Vstop vsakemu prost. Vršila ^J**™ in prirejen'- da b° rfSn?ga nimi Poškodbami. Kot izgle- nikamor ne pridemo in da je le Proletarca in če more, tudi iTk<>. *lbanje fie ^ v ^ 23 januarja y John Godisa v .. ...................... dvorani SNPJ. Želja odbora je, ženske» lzme(1 Krtici «f ttiiiiiiiiv III piiicjcu, u a .»^««J nimi pOSKOODami. not lzgle* l. V odboru so tri in en del pa za smeh in kratek da> b0 letos žetev življenj še ;d katerih je Mary čas. Pridite vsi iz Girarda in večja, kajti že 1. januarja je John Godiša ne j/ijucuiu m ua je ie rroieiarca in ce more, iuai j i • ~ . . p* " • se uu v peieic ¿j. januarja v najboljše, "če vse skupaj pusti- Prosvete, ne pa nobenega dni- „fJ^S V zaPa brezposelnosti, o vprašanju, nosti ali pa vsled zaslepljeno- hovi volji. Vzrok njihovemu toJdrustev Pr°svetne matice unije premogarjev, o dobrih in sti. Na osebne napade se ni postopku so naprtili "politiki", slabih straneh te ali one delav- treba ozirati preveč. Ljudje toda ne rfvoji. Po izjavi ostalih naPredna društva raznih ske stranke. Nešteto je proble. vas poznajo in že vedo kako in li direktorjev politika kakor Jednot zvez, ki so pri Pro-mov, o katerih lahko razprav- kaj. Seve, če gredo napadalci jo navajajo odstopli člani, sploh svetni matici, naj pošljejo za-ljate sebi v pouk. Brez tega se predaleč, tedaj je potrebno, da ni prihajala na seje. Pri poro- 8toPnike- Vsi klubi JSZ. naj delavci ne bodo izvežbali v so- poveste tudi vi svoje. čilu omenjenih ter pri čitanju skr^e» bodo imeli na tem cialiste, od kakšnih se pričaku- Nihče delavskih agitatorjev njihove resignacije smo se ma- zl)orovanju čimveč delegatov. je, da bodo sposobni voditi in ni brez nasprotnikov. Toda pri )0 ogreli, drugače pa je bilo_ Vabljeni so člani at large |n upravljati gospodarstvo v novi poštenem delu me ni še nihče lahko bi dejal_nekam dolgo- 6la,lstvo klubov v splošnem. So- družbi. Za predmete nii'e v premagal. Drugačnega dela časno. mišljeniki so nam dobrodošli, zadregi. Poiščite si članke v pa jaz nočem opravljati. Napa- Izgleda, da manjka novih bo- dnevnein redu bo med I roletarcu in določite ljuHi ne- dali so me na hinavske in dru- jevnikov. Mi stari nimamo več druK'm poročilo tajnika-blagaj- . —j ----- 1-------*----J - nika in ostalih Članov odbora. Poročila zastopnikov. Razprava o Prosvetni matici. Disku-zija in sklepanje o agitaciji za Proletarca ter za naš lisk v splošnem. O sedanjem položa-< ju z ozirom na brezposelnost. Razprava o agitaciji za pojača-lije JSZ. Poleg tega pridejo v razpravo razne druge zadeve. . Na zastopnike in druge udeležence apeliramo, da pridejo točno ,da nam bo mogoče izvršiti čimveč dela za delavsko gibanje v naselbinah zapadne Pennsylvanije. — Odbor Konferenc« 'SZ. kaj dni pred sejo, lahko tudi ge načine, jaz pa sem še vedno "pepa". teden ali dva poprej, da jih Jože. doma od tam, kjer'imajo Frank Barbič. KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI želite svojim priredbam čimveč iroraln?3a In gmotnega uspeha? KNJIGE ist oglašajte jih v proletarcu i ^ cankarjeve družbe za leto 1931 Štiri knjige $ J10 Naročila sprejema knjigarna "Proletarca". koledar Cankarjeve družbe. Vsebuje mnogo črtic, ilustracij in člankov. Xomur ni dana izbira... Povest. Spisal F. C. Weiskopf. Prevedel Pavel Zoreč. j.""' v Ljudje s ceste. ^®8tc Sf)isal Jože Poslednji dnevi življenja. Po drugem delu Flammarionove povesti "Konec sveta", napisal Angelo Cerkvenik.Ilustriral France Uršič. ikomur je za dobro «ivo so to knjige, iz kakršnih se delavci uče Febi v korist. Pišite ponje čimprej, predno zaloga poide. Imamo jih le še dve sto skupin po štiri knjige. fg\-^ _mtti. PROLE T ARE C I VSCIPCI VEDNO "Lawndalci" in samomori. Kaj j« nesmiselno. "Samomori med Slovenci se Da inultimilijonarji delav-množe," pravi frančiškanski cem vladajo. t dnevnik. Vzrok temu je to, da so odpadli od vere, posledica lawndalske vzgoje. Tako se je odrezal pobožni urednik. Nu, kdo pa je vzrok samomorom med duhovniki? In vsi imajo cerkven pogreb. In še to: ako se vse igodi po božji volji, tedaj tudi samomori niso izjema. Pa še ena uganka: koliko se dogodi samomorov v najnižjih plasteh ljudske mizerije, kamor "lawndalska vzgoja" nikdar ne doseže, pač pa cerkvena? — Komentator. Jack N. Velyack ima besedo. Mr. Jack N. Velyac'k, ki je narodni veljak, pravi, da je socializem nič drugega kot fov- Da delavci svojo stranko za-metavajo. Da je SNPJ. nudila zaslužek svojim načelnim sovražnikom. Da slovenski verniki grade drage cerkve in šole, ki ne bodo nikoli njihove. Da proleiarci ne čitajd "Proletarca." Kepa. Slabi čaai. Pri nas je kakor drugod, sla-ji časi povsod, po Butlerju pa se dolgočasimo, kadimo in po malem pijemo. Kluba nočemo, je preveč dima v zraku in glavah. — Pittsburška cekarica. I Nikoli zadosti. Ce ti da SNPJ. priliko, da zaslužiš pri nji tisočake, ne da bi se posebno mučil zanje, ako ti je dala ugodnosti, kakršnih nima nihče drugi njenih članov, in če ti končno plača še počitniško turo kakGu* jo ni v tolik- -„ ,k° •• utlhotM>lja t to dežel ' importiranih", to je, "dobrih alkoholnih P'J«c , je razvidno iz tega, da vladne obrezr straže zelo pogosto zalote motorne ladje, ki prevažajo z «likih parnikov daleč od obali prepovedani tovor v "suho" Ameriko To kar vzemejo prohibicijski uradniki, pa je m, lo v primeri s tisto pijačo, katero srečni izlo-«•. Na slik. je motorni čoln Eleanor Jea*, vreden $75,000, natovorjen s prepovedano pijačo cenjena na $150,000. Obrežni stražniki proliibicijskega oddelka so rm skupaj bl.zu Greanporta v L. I. zaplenili in čoln potegi potopili. Ako si upajo butlegarji riskirati tolikšne ) vsote, mora biti v tem "poklicu" re» velik dobiček. Velik narodni napredek. V "O." poroča J. Pavlič. da 'Stari grehi1 šni meri še nikomur v svojih 27 bomo v Milwaukeeju v krat- letih, pa potem hočeš, da osta- kem imeli "jugoslovansko kra-neš v nji član ne da bi ji pla-^-- To M w |me|i b čeval asesment,—kako bi vi re- . .... kli takemu rojaku? j"10- beauty contest• 111 _j Mrak. j tekmovalka dobi naslov "Miss --Milwaukee-Jugoslavia". See, Nepolitična politika. kako napredujemo! Če hočete Bilo je v Chicagu. Na pred- biti tako narodno napredni tu-šarija. Na svetu so že od nek- Pristaša zadruge »»c. je bi- di v drugih naselbinah, prire-daj bogati in revni in bo tako t^t*? t^J^l Ji? dite še vi beauty kontes e, po- Kdor zmerom do konca sveta, je priden, si lahko kdor hoče delati, lahko dohi delo, kdor pa noče, naj strada. njegove plačmice, da se sami je prohibicija v provinci Nova zabavajo'. Scotia ukinjena. Alkoholne pi- 1 repnčane komuniste imam «ko napadali JSZ. in Proletar- stek^iica prve kakovosti, in cu. Ker niso dosegli cilja _ 15c druge kakovosti. Tudi vi- namreč, ktv niso unjčili Prole- na ** kupi kolikor kdo tarča in JSZ., so spet pokazali hoče' Cena mu Je od 60c na-«voj0 hlapčevsko naturo. preJ ^ steklenico. Žganje se V nedeljo ae vršita dve pri- dobi brez omejitve, je pa reditvi. fcna je odkrita, ki jo ze,° d'«Ko. prireja organizacija, katera de- V prvih šestih tednih po uki-uje med čikaškimi Šimenci nad nJenju P^hibicije ao vladne 27 let — to je klub št. \ Dru- prodaja,ne razpečale za $600,-ga posluje pod imenom korpo- ü°1° a,kohü,nih P^aö in napra-racija Svoboda. Klub št 1 je ü. $b0'0()0 dobička. Na po-delavska organizacija skozi vs. ^J*?**}? svojo zgodovino. Imenovana za okro* 200,000 alkoholnih korporacija pa beg a semtertja *T ™ let°' F°tli* bu° in se je spremenila v aparat za fol.mil"J°"». kl «a dobi vlada kraljevsko propagando. Hvaii te kanadske Province. vlado, katero so is! ljudje pred h S} ^^a par leti zmerjali. P dobre posledice Prvič, od prav- ic illh | »• • i i . , , Ijona je velika butlegarska plu-Klub št. širi delavsko kul- tokracija. Drugič, ljudje pije-turo radi kulture, inkorporacija jo raj^ pivo. k« £ iJJSa podanikov pa ima svoje prire- pocenif in p0ra5ijJ0 veliko manj ditve zaradi namenov, katere ŽKanja kot prej, ki je istotak^ narodu skriva z napačnimi oz- namenoma dražje ravno zato, natbamL Ida se ga ljudje ogibajo. 2e v Komur je ljubše na priredit- provinci Ontario se je izkazalo ----------v1' kJ'er se delavci nc spoštuje- da je ta način vladne kontrole Priporočite oba omenjena li- same*a sebe, bo pač šel k se- in prodaje veliko boljši kot pa * ..........1)1 enakim. Delavec pa, ki se'prohibicija, v kateri se vseeno zaveda svojega razreda, ki ima razpeča veliko pijače, večino-samoponos, pride na prireditev ma slabe, profit pa vlečejo bu- v čifanje mladini, kar mnogi mladi ljudje že delajo. Naloga mladine je, da prevzame naše delo in naše organizacije, kadar sedanji ne bodo več mogli. — Joacph Snoy. bo pečalo s politiko. Kmalu 4 M oomaira P°tem je isti član na dolgo in tem pa 8e Miss Milwaukee-Ju- H.-k..k«-k. - čuj, iko dohi široko Kovoril, kako potrebno KosIav»a, Miss Prttsburgh-Jngo- «*«• 25. jaaearja — h« k« k« — je za narodov politični vpliv, slavia, Miss Joliet-Jugoslavia "*TABI F« iittj »iraaa. , ■ ... H«-b»- Saj poznate Mr. Veljacka? Do- da grerao na k°nzulovo slav- itd. itd. zberejo na glavni kon- k.j j. TI____» . nost V Ashlunri A li H i r nrinnt I.. foot I An/\ílA «n.i». .. _____ — A.____ W% V 9 STARI GREHI"—fin« »tvarl Ha-ha-ha, k j« pa, kj«? *u? ber človek je! Narodni narod. Nadaljevanje .— Mi, Slovenci, smo narodni narod, ki prižigamo 4 orodne cigare z narodnimi šibicami, jemo narodne te. stenine, izbiramo narodne lepotice in plešemo z njimi n.\-rodne plese. V dežju nosimo nad glavo narodne "marele" in senčimo se z narodnimi "para-zorji". Po narodnih slavnostih praznujemo narodnega mačka. Narodnjak. Protest! Protestiram, ker ste kupili mojemu patronu filozofu A. K. velik bicikel. On se vendar vozi v pullmanu in si privošči porterja ter vodnika za vsako malenkost, na biciklu pa ne bi nost v Ashland Auditorium. In test lepotic, recimo v metropo- Po««ri m, pofUj aaslev, nato so sklenili, da gredo v ko- li, in ena izmed najlepših bo ki s« »«jdrf tu ««kj« v eglas«. likor mogoče velikem številu, titulirana "Miss American-Ju- Pa pripravi M na ka-ka-ka, da se poveča politični vpliv či- goslavia". Tako je svetovano ¡T.tak^ kaških Jugoslovanov. — Politikos. Dirka se nadaljuje. v tukajšnjem 'O." Milwaucan. Koprive odkrivajo staro froka, ka-ka-ka-ka - In pa Katra, dobra Utaska. ki v posnik lotik ml*Jo jok, krog in pa poroka, mi mlado damo, vdovo lopo. ¿isto našna gospodična—to ko «moka Potam pa plos—valček, polka , pa omisja — ka-ka-ka — Milwaučanje, pamet! JPZ Sloga ni organizacija od včeraj. Vzelo je mnogo let, dn smo napravili iz nje primerom;* močno in visoko solventno podporno ZVezO. CemU Zdai rilši- Jolu» Kockovar fodol bo. ti, kar ste zgradili? Mislit»», J" Wmb tam ob 3* da je cenetu kaj za JPZSIogo? ti! Prišel je in odšel bo, JPZ Sloga Kurant. I pa o«tane. Ce ste zanjo, os'a-1-- ne moina i„ zdrava. Ako „e Agitacija in OVadUŠtVO Bridgeport, O. — Marsikdo bi agitiral, se naročil na Pro- klub, pa in za ceneta, jo boste okužili, j Sedaj niso več čaai, da ne bi igrali z uaodo podpornih organizacij. Včasi se je razhudil letarca, ali pristopil v I kak cene, pa je nastala nova se boji ovaduhov, ki bi ga zato- v . te se delavec ne spoštuje sam, drugi ga tudi ne bodo Chicago, III. — V socialističnem Kulturnem mesečniku "b»oboda", ki izhaja v Ljubljani, sem čital v zaključku krilile o koncertu ljubljanskega oikestra "Zarja" med drugim sledeče vrstica "Ako se delavec ne bo spoštoval sam, ga drugi tudi ne bodo. Ako sam ne boš cenil svojih zmožnosti in svojega znanja, ti jih drugi tudi ne bodo. Le tolik » bo delavec spoštovan in cerjen, kolikor se bo cenil sam, kolikor bo pokazal, da ima sam zaupanje vase in samozavest. £ tem na dan in vse bo drugače. ' Kot razvidno iz kritike, so bile U besede izrečene na račun delavstva ,ki se ne zaveda, da je njegova dolžnost udeleževati se prireditev svojih kulturnih organizacij. Zal, da je tudi tukaj ravno taKo. Mnogi Slovenci in ostali Jugoslovani, ki so se še pred malenkost na biciklu Da ne bi vi r v x a • kak cene' Pn le nastala nova ov.uunov, k. ui ka ¿atu- malenkost, na dicikiu pa ne di Filozof K. se vsled mraza ni jednota. Danes tega ni več za- ter spravili ob delo. Spijo- JUK ,3 n'r kl so se se pm ime a i ugo no i. j, pe|ja] v New York, nego samo n iini^iiipin y infritra ni niso vredni, da jih zemlja piU: 'etl trkah !ia prsa ln pnse še enkrat, na ves glas protesti- do Garyja, Ind. Zdaj s^ poram in hočem, da mojemu pa- mika na koncert svetovnih o-tronu odvzamete tisti nerodni pernih pevcev dne 25. jan. v bicikel. ^ (jednotini dvorani, kjer bo kra- I. Lapajne. Ij^valo navdušenje pod pokroviteljstvom konzula. Kmalu, to pa rajSe un.du.ejo z tatn*«-, vred»1'. d« J,h zem|ia ,aii na razne delavske evange- mi od znotraj, kar ne morejo •><»'. P>"«v. Ijudsk. izraz. To * dohUi pod kontrolo. VpraSajte »o najgrSe živali, pa tudi naj- ^ e krzuSfaljevaških se :Ce bi bilo vodstvo, to je, od- bolj nizkotne in zlohotne. ^Po- sX to Janez Zlatoust. Svobodna dežela Dolgo nisem verjel ,zdaj pa bor JPZ Sloge slab. kako bi mo- Sten delavec želi pomagati v gla napredovati ter doseči to- pokretu, ki delu je za osvobodi- . . , . likšno solventnost ? In kaj je te,v ljudstva. Pa se boji špi- kmalu, pndejo ordeni sv Save cene u ametn a atori|? Zaj jona, ki preži nanj. Tudi špijon fi».Hi no nr«a nov otarim Lrraliu _ _ .... • skega razreda, trebuhu v služ- —RK- kdo mačka! Pametni pravijo, bovanju privatnim interesom. da je boljša pamet nego žamet. Najboljše sredstvo proti špi-Redaktorjeve opombe. Toda če v JPZS ne bomo pa- jonom je inteligentno delav- -- , , , ------ V----: . „ ? liKsno solventnostT In kaj je te,v ijuasiva. ra se Modro kmalu, pndejo ordeni sv Save cene ž pametneRa atori|? Zaj jona, ki preži nanj. Ti . L id J tUd\na Pr8a kra,JU ^e to, začne ono toda le poča- je iz vrst delavskega do SNPJ. šele, ko si je odebeli- zvestlm *mer,škim Slovencem. kaj,e pQ ^^ jma ^ toda Se plazi po trebul la Dlagajno. f -RIC. r».____i...: ____Kai'.>t«„ n^vafntm tnl i ariiistično-režimske "slavno-su". Ne zavedajo se, da de-iavci ne spadajo na prireditve lakajev in hlapcev. Kdo si more misliti večjo ne-logčnost ,kot jo igrajo nekateri naši rojaki v Chicagu. Komaj pred par leti so še vpili proti "Korumpirani, bankrotirani mo- —---------m - — -m - — — ——--- — ------ —-----|--- jUliV/lll J v lili v Vi.nn/ ' Dolgo nisem verjel zdaj pa Ce koga nimati radi radi o- metni, tudi žameta ne bo! Vse stvo, ki se zna odgovarjati in vem da je to res «vobodna de- sebnih vzrokov, ošimfajte ga kar vam predlagam, je, pre- ki s svoji.n samoponosom gili narhiji Jugoslaviji", zato, ker žela ker ie v nii lahko vsakdo osebno, ker je »por samo vajin, mislite pametno, in storite po- tudi kompanijske biriče, da ga Je SNPJ. sklenila, da bo izpla-• ... ' • - nejaven. Z velespoštovanjem, tem, kakor vam veleva pamet! spoštujejo. Tako izobrazbo in cevala posmrtnine dedičem kolikor hoče neumen. — Mike Sur. redaktor MVščipcev BANOVEC nastopi na prireditvi dramskega odseka kluba it. 1 JSZ. ST., "STARI GREHI tt P rs v nedeljo 25. januarja V DVORANI CSPS., 1126 W. 18Hi CHICAGO. ILL kjer bo vpri zor jena veseloigra Banovec zapoje med drugimi sledeče pesmi: Ivan Zorman ........................ Spomin». Ivan Zorman ...................P—mm Starca. SLOVENSKE NARODNE: Na vaai se nekaj «odi. ICo lani sem tam mimo ¡«1. Oh, žena me krega. Na «la«"ir spremlja MARY OVEN. VSTOPNINA NA PREDSTAVO IN KONCERT 75c. (Več o tej prireditvi je pojaanjeno v oglasu na drugem meatu v tej fcevilki). A. P. j samoponos med delavstvom ši- starem kraju skozi banko v ri list, kot je Proletarec. Vsak-, Ljubljani, katero radi njene za. do, ki to,ve, naj ga širi. ; družne firme niso imeli radi. V kampanji za razširjenje Danes pa posečajo in celo so-Proletarca prošlo leto nisem' delujejo na'prireditvah ne za dosegel cilja 500 naročnikov, Jugoslavijo kot tako, nego na toda če bi bilo poročilo objavljeno teden pozneje, pa bi jih izkaz v moji vrsti beležil in več. Ali bom letos počival? Ne, kajti agitacija za razširjenje Proletarca se mora nadaljevali. prireditvah za slavljenje jugo slovanskega kralja. Na njih se 500: navdušujejo na njeno diktatorsko vlado in se spet jeze na nas, ker nočemo biti po njihovo "na-odni". To so isti ljudje, ki so trdili, da so bolj "revolucionarni" kot mi, da spadajo h komu Od Novega leta pa do zdaj, ko "» kot mi, da spadajo h komu-to pišem, sem dobil blizu 40 nistom, ki so se na konvencijah ... . (J M L) 1 ii/»inli o Irnmn»ia4i rt «a pišem naročnin. Kakor doslej, bom tudi v bodoče porabili vsako Svetozar Banovec. mm SNPJ. vezali s komunisti, nas pa so zmerjali s "socialpatrio- lU.ni v oomnre pumum .,.,.,•,» priložnost za agitacijo v prid ti" in "sociahzdajalci . JSZ. in Proletarca. Na ta listj Danes jih vidite, kako se po-smo ponosni. Prinaša gradivo, daniško gibljejo na slavnostih s ,v katerem se delavstvo na po- kraljevaškim pečatom in kako I juden, lahko razumljiv način 'sodelujejo v pripravljalnih od-uči, da ni vse zlato kar se sveti.| borih, "da čimlepše proslavi V prošli stavki premogarjev je velika svobodna domovina pod veliko pomagal, ravno tako[ modro vlado kralja Aleksan-Prosveta. Ce bi bilo vodstvo dra." unije kos svoji nalogi, pa bi s Kdor je res zaveden delavec, pomočjo socialistov doseglo u- ne bo hodil na prireditve poda-»pehe, namesto poraze. nikov. Pustil bo konzula in Kluba št. 1 v dvorano CSPS. Justin Zajec. 0 sestanku s poslanci Milwaukee, Wis. — Se nikoli nisem imel prilike udeležiti se sestanka, kakršnega sem imel priliko posetiti 27. dec., ki ga je priredil klub št. 37 socialističnim poslancem, predno so odšli na zasedanje zakonodaje v Madison. Poslanci so v svojih govorih pojasnjevali program naše stranke v VVisconsi-mi. Naglašali so, da so bili izvoljeni na listi delavske (socia-lisiične) stranke in bodo služili edino delavskemu razredu. Udeležba je bila velika in ob. činstvo veselo takih govorov. Joseph Ule. Kako in koliko se pije v Novi Škotiji New Waterford, N. S. — Pred desetimi leti je bila v provinci Nova Scotia v Kanadi vpeljana prohibicija, kakršno imate v Zed. državah. Vzlic strogi postavi in prohibicijskim stražam pa je prišlo v provinco cele vagone opojnih pijač. Vozili so jih z ladjami, ki so^stale 20 milj od brega na morju, ponoči pa so butlegarji zložili z njih alkoholni tovor ter ga odvedli v obrežna skrivišča. Inšpektorji so sicer pazili, kakor pazijo v Zed. državah, in marsikoga zalotili pri prepovedani obrti, toda dežele niso mogli posušiti. Butlegarstvo, kakor ¡nu pravite v Zed. državah, je cvetelo kakor pri vas. Od 1. julija lansko leto pa tlegarji in graftarji. Herman Drobesch. VWAMAMVWWVVVVVVWVWVVVW Milwaukee Leader Največji ameriški socialisti Eni dnevnik.—Naročnina* $6.00 na leto, $3.00 ta pol leta, $1.50 sa tri mesece. Naslov: 528 Junoao Ara MILWAUKEE, WIS. ••iissÉSsssssÉsaaeaassasi Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tol. 147». JOHNSTOWN. PA. MMMMMM M........ s Richard J. Zavertnik ODVETNIK. 2552 S. Central Patfc Ave., Chics^o, III. (blizu 26th St.) Tel. Crawford 8200. Urad o mastu: 160 N. LaSallo St., soba 1100. v rvexi z odVetniki Rodrigues A, Molony. irT — — • ♦♦♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦•♦•♦♦♦♦»♦♦M Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. . Frank Trebec, lastnik Čistimo, likamo in popravljamo < moške in ienske obleke \ 15805 Waterloo Rd. ; Tol. K on «noro 1275 < M................ Konferenca klubov In društev PROSVETNE MATICE J. Se Ze Zazapadno Pennsy!van!]o se bo vršila _ v nedeljo 22. feb. 1931 v Slovenskem domu na 57th in Butler St. PITTSBURGH, PA. Pričetek točno ob 10. dop. Opozarja se vse klube in drufttva Prosvetne matice, da poSljejo zastopnike. Sodrutfi in »omiAljemki, razmere «am(> na« silijo, da posvečamo naši pro^a^andi med delavstvom kar največ pozornosti. Vsak klub in vaako dlrufttvo, spadajoče k "Pro«\«>( ni matiH" naj skrbi, da poSlje zastopnike na lo zborovanje v Pitts- Kl burph. Navzoči bodo tudi zastopniki novejra kluba JSZ. iz Imperiala, Pa., katerim kličemo: Dobrodošli v vrstah zavednega JjSI delavstva! IH B^H/H/H/H/H/H/H/H/H/H/H/2/i 1 ♦♦♦♦»»♦»♦»»»»»♦♦♦♦♦•»»»»»»♦»♦♦»♦»♦••»•♦•♦♦♦•♦♦»♦♦♦♦♦i V ' ' SODRUGI IN ROJAKI. Kadar potrebujete za svoje priredbe v Clevelandu in v naselbinah Barberton, Lorain, Warroi in Girard (ro I, da gre v tisk stotisoče kolon takega gradiva, ki milijonom čitateljev zastruplja razum. Profit tako zahte.va, in tako je. Mellon—socialist Gornji naslov ni resničen. Mellon je zaveden kapitalist, ravno tako Schwab, Rockefeller, Ford, Raskob, Young in drugi, zato glasujejo vedno le za svoje kandidate. Čudno je. da glasuje tudi velika večina delavcev s kapitalisti. Film "Littla Amorica", povsot i« ši^ljoaja Byrdovs akspadicija na Jui-m tacaj-, so narodili * —pol t.o-picni pbstinji pri Loa Angalosu v j«i»i Cal.fom,,, k o, j# sima s sn.fon» i» lodom n.snana stvar ra in plosc. so aa ta film rtnpr.vili na trah kvadratnih miljah i. daak. pokritimi s ptatnons. Vrhto«. •• po-troali dva In pol milijona funtov malca (f«P»«). d« jo pokrajfea Ugledni« na film« kot pristna polarna da-Eu, pokrit, a vainšm Udom. P". ki so jih "bih. so vajaau mrasa. «*o so j* asorall dri.ti v Jak kalaro .o hl.d.1. ..«,. • p— kT- naatopali v film. v fikii polarn* oblai.hh. so - od potenja salo «tajali. DMi - • Slika .goraj pokajo Bjrdovo akipod»«*». k. vos. okrog s psi pri ramiakovanj« pokrajino. Na ftlasa razločita t« narajoni Ud in sn^ pmv mil od prtstna.a. ki ga vidita na originalnih slikah a jusnaga toiaja. Aaroplan aa srodnji sliki jo »stotako narojan samo sa film. J« lasa«, poba van kakor pot-abro za slik« pro-polar jo pa goni oUktrika is bliinjaga saiatn* elektrarne. Slika spoJaj prikaJUje aaroplan, ki paUa s v»ika s procaljam v lad in so sapici vanj. Tu«» ta paooc ja bil narajon filmsko s aeroplanom, ki ni bi' ša nikoli v srak«. Film ni kakor igra na odru, kjar >• gUdal-cam vsa vidno. Tu «sokaj časa igrajo, potam prasta-na jo, da dalavci pripravijo kako slapilo, pa w igra nadaljuje. Filmska kompaaij« v Hollywood^ dalajo v svojih vo-lik* stadijih v juini Califomiji sliko, ki aa goda, ca hočota varjati napisom na filmih, v rasnih krajih A-sicriks, v Evropi, Afriki in sploh vseh krajih svata Včasi so šli "na lica mosta", sdaj napravijo svoj kos Afriko, Kitajska, New Yorka eli kar ie kar v študiju kje bliru Loa AngeUsa, kar je cmsjs, kot pa Im hi kom-paaija selila svoj« igralce in delavoa *daj «u sdaj tam, hjor se ie vrši igra, ki je filmirajo. S POTA NA ZAPAD Josku Ocen obla solnca izšla izza čeri. Tiste čudne rastline so naenkrat postale »večje in pesek je zaža-Irel v mladem jutru. Zrak je 'bil čist in svež, saj smo šest ti-•j soč čevljev nad morsko gladi-1 no. izmed vseh malih mestec sta se mi najbolj dopadle Carrizo-zo in Alamogordo. S pravimi drevesi in lepimi nasadi ter hišami so resnične oaze v pušča-i vi. New Mexico je del stare Meksike, odtrgan od nje leta 1848 kot bojni plen Združenih ! držav. Originalno je bila veliko večja. Leta 1863 se je od I nje odcepila Arizona, precej velik del je bil pa par let pozneje dodeljen državi Colorado. Danes šteje 427,216 preb. Dežela je zelo bogata na premogu, železu, bakru zlaiu itd. ProU večeru smo privozili v Arizona. Kot sem že preje o-menil, je Arizona del New Me-xice ter je skoro istotako gorata. i itv.ej reUKo naseljem^ z ogromnimi puščavami in nedo-fc vVmin gorovjem, je vse kakor ena najzanimivejših držav Linije. Silne soteske kot je naporne. Grand Canyon, ali pa btruga reke Colorado, so naravna čuda. Zraven tega imaš ugasle vulkane, okamenele go-.ove, razvaline predhistorič-aih mest in pa prava primitivna indijanska selisča. „Je tudi zelo bogata na rudah. Podnebje je zelo suho in milo, idealni ... a j za ljudi, ki bolehajo na pljučih. Prebivalcev* ima Arizona danes 435,833. Naši družabni stiki na vlaku so postali precej tesni. Ne vzame dolgo pa poznaš vsakega. Večina nas, ki smo vzeli vlak v Chicagu, je šla naravnost v Los Angeles. Seve nekaj se jih je med potjo porazgubilo in prišli so drugi. Med vsemi se najbolj spominjam dveh zakoncev, Irca po rodu. Vstopila sta v La Sallu. Sla sta na obisk v San Francisco. Mojo pozornost sta obrnila nase, ko sem videl, kako sta skrbno zavijala svojo o-bleko v papirnate vreče in jo zložila na polico. Pogledal sem na svojo suknjo, ki je napol ležala na tleh ter se spomnil žene, ki vedno obeša stvari za menoj. bili smo že daleč od Davenporta in še vedno je šumel papir, v katerega sta skla- KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Deževalo je, ko smo potegni- da s,mo n*rr.. pač pa svetovne- - posledica depresije v pre-li iz kolodvora. Potisnil sem ,n.i aelav.cvu: Eugene V. Debi. mogovn.sk. ...dustr.j., k. je zakonske pod stole ter na polico Komaj par let je minilo po dela posebno Kansas rad. .z-m se vsedel na naslonjač, ka-'njegov, smrti in je za sedanjo črpano«. tamkajSnj.h rovov, eri naT^ mi služil kombinira- dobo a.neriikega delavstva že Slovenske naselb.ne v Kansasu iu> za posteljo in fotelj do Ka- precej pozabljen. Ali bodoč- 30 b.le, ene naj n. pred ne i£ » liforniie nost ne bo pozabila tega veli- Amerik.. Tudi t st., k. so se Kadar gre človek na pot, ima ^^^^^ da,."in zavijala, tako da sem vedno različne m.slu V du*. °_b°k„ ^vek v re- tivni v De.ronu, Springfieldu, - ' b. uma na. vsakega je še slmt MM no- -OJ c ko to e ^ ^ ^ ^ gem gledal ven mada popotnika, k. <*> Nsa ™ u drutfimi v dež ,sem mislil na našega so- kem poizkusu al. že m .si. poto- ime poznane^ ^ z g Sularja. Ne vem> kje vanja ož^vi ter vsaj pr. gotov,h vel.kam, k. so pad . j g naselbina. ljudeh dob. s.lne dimenzije. g0*red sodnikom'Kansas je precej velik, ali Potovanje, pa naj bo že pes. J J « n y je<0: k,Jlfb temu gem gledal skozi na ladji ali pa na vlaku, je ču-, v ' * w< , ^ okno, če ga kje ugledam. Nje- dovit stimulant. Naj bodo tvoj: „^HiWM «•«•, gov opis Jugoslavije lansko lo- živci še tako razbiti, in če imaš aad | mad< up m, mind t|,.t to v Proletarcu se mi je zelo do- vse duševne bolezni z insomni- | WM no, bit b. da sa v to državo podili in skrčilo — zdelo se mi je, da je Tu in tam se ustavimo. Joliet, pot>kali belokožci lndijai; e od takrat minilo kcmiaj nekaj LaSalle, Davenport — pa sem iz yM n bolj obljudenih v/.hod-tednov. Da, ravno po tej pro- zaspal. i držav. Ali to bi bilo še vse gi sem se pripeljal leta 1920 iz Kansas. Mrzlo jutro. Stoji- pray Dokier so Indijanci, o-Kalifornije. j mo na platformi — tričetrt ure KOijufani za svojo zemljo, ki Bilo je leto predsedniških časa imamo na razpolago. Sme, jim je po piavici pripadala, volitev: Harding%in Cox, kan- namreč v Kansas Cityju, n:i stradali, se je takratnim stopro-didata dveh glavnih kapitali- meji Kansasa in Missouri j«. centnim Amerikancem zelo do-; stičnih strank — kandidat so- Rad bi si bil ogledal mesto, ali padlo AH na ?nkrat so pa od-cialistične stranke pa je bil Eu- dež je lil kot se dežju spodobi. krUi petroiej — in to skoro sa- icene V. Debs. !Stal sem zunaJ ^olodvora 111 mo na indijanskem ozemlju .. Precej sem prevozil tisto je- skušal videti kar se je dalo sko- Jn tako je na stotine beraških,1 sen Po vsej Pennsylvaniji, kjer zi dež in meglo. Kolodvor je zan^evanih Indijancev posta-| so naše kolonije, po Ohiu, Mi-, zelo modern in lep. H >dimo ,Q čez __ milijonarjev. Pač chiganu itd. Imel sem precej gori in doli dokler ni vlak pri- ironija! uspeha. Novi socialistični klu- pravljen. j jutro nas je našlo že visoko| bi so bili organizirani ali ob- Pot skozi Kansas je precej v gorovju New Mexice. Meni» no,vljeni, in naši glasovi so na- dolga. Cel dan se vozimo po Se je vožnja skozi tO zelo ma- ijm^zzziziz^^^^^ rasli. J. S. Z. je v tisti pred- valoviti planoti. Kansas mora l0 obljudeno deželo jako dopa- Empire State building • sedniški kampanji precej oži- biti zelo lep poleti. Ali kadar diA. Goli granitni gorski grebeni New Yorku, visoka 1,248 čev-vela# piha burja kar je menda polo- skoro brez vsakega zelenja — Ijev, ki je najvišja zgradba Nt vse te čase sem mislil vico leta pa mislim, da ni pri- dolge doline ter neskončni pla- na svetu. Eiffelov stolp v Pa-tisto noč, na sodruge, ki so še jetno. V Kansasu, kjer so pre- njave z visoko reso in prapori rizu, ki je dolgo slovel radisvo-vedno v boju ter na bodočnost, mogovniki, živi precej rtaših ro- podobnim rastlinam, to je vse je visočine, se dviga v zrak le In počasi je vstala v ozadju sli- jakov. J. S. Z. je imela med kar vidiš. Ali kljub temu daje 984 čevljev, ali precej manj ka človeka ki je vse življenje njimi nekdaj zelo mečne pošto- to zelo lepo celoto; ob sončnem kakor omenjena zgradba, ki je prebil v boju za osvobojenje janke. Se danes so tam naše vzhodu je dobila čudovit zna- bila dograjena koncem prosie-človeštva. Človeka, ki ne »pa- naselbine, toda zelo zredčene, čaj. Vse je zagorelo, ko je iT» Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ (Nadaljevanje). Od vseh kategorij materijalnega življenja je najvažnejša produkcija, proizvajanje življenjskih sredstev. In to določajo produkcijske sile. Te so dvojne: stvarne in osebne. Stvarne produkcijske sile so: zemlja, voda! podnebje, surovine ,orodja in stroji. Osebne produkcijske sile so: delavjri, prirodoslovni raziskovalci, tehniki, končno rasa: zgodovinsko pridobljene, deio preprečujoče lastnosti gotovih človeških skupin. Med vsemi produkcijskimi silami zavzemajo prvo mesto delvaci: ti so edina sila, ki ustvarja vrednote v kapitalistični družbi. Drugo najvažnejše mesto zavzema moderna tehnoJogija; ta je eminenino preobrazujoča sila v družbi. (Kapital I, 12., 13. in 14. poglavje; Beda filozofije, stran 100—101.) Držimo se trdno pojma: "Produkcijske sile", kajti ta ima pri Marxu velik pomen. Se- . daj pridemo do drugega prav tako važnega pojma "Produkcijske razmere". Pod tem razume Marx državne in pravne oblike, določbe in zakone kakor tudi grupacijo družabnih plasti in razredov torej družabne razmere, ki urejajo lastnino in ki določajo medsebojne človeške odnošaje, pod katerimi pro-ducirajo. Produkcijske razmere so družabno človeško delo. Prav tako, fcakor ustvarjajo ljudje različne materijalne dobrine iz surovin in sil, ki jim jih nudi narava, tako ustvarjajo iz vplivov produkcijskih sil na duh gotove družabne, politične, pravne naprave kakor tudi verske, nravne in filozofske sisteme: "Ljudje delajo svojo zgodovino, toda ne iz prostih kosov, ne v okolščinah, ki so jih sami izvolili, temveč v neposredno najdenih, danih in izročenih okolščinah." (Marx, 18. Brumaire, I.). To se pravi: pod učinki produktivnega dela in njegovih potreb si grade ljudje svojo družabno obliko, svojo državo, svojo vero, svojo filozofijo in znanost. Gospodarska produkcija tvori temelj, dočim tvorijo nadzidek ali nadstropja politični, verski in filozofski sistemi. In sicer tako, da odgovarja nadzidek temelju, da mu daje moč in da ga opira. Temelj je materijalen, nadzidek je duševni refleks in duševni vpliv. V surovih potezah lahko razjasnimo to na-ziranje sledeče: Prazgodovinske človeške skupine imajo skupno gospodarstvo ir* so organizirane po krvnem sorodstvu. Njihova božanstva imajo lastnosti njihovega prirodnega sveta in so zrcalo fizičnih vplivov tega sveta na primitivno duševno življenje "divjakov"; njihova vera, njihova morala in njihovo pravo pospešujejo skupno življenje in rodovno disciplino. Fevdalna sila sloni na zemljskem lastništvu plemenitašev in na obrtniškem delu mestnih korporacij. TradicijonaLni verski pojmi se kmalu pretvorijo V smislu gospodovalnih interesov te zgodovine prebivalstva (izprememba prakrščanstva v državno vero); pobija in preganja se vse verske, etične in tilozotske ideje, ki nasprotujejo tem intere som. Meščanska družba, ki sloni na osebni Lastnini, Stremi za tem, da odpravi vse ostanke skupnega in korporacijskega prava, da osvobodi poedinca, da mobilizira zemljo in delo, da odpravi fevdalizem in staro cerkveno in samostansko življenje in da to nadomesti z indvidualnim občevanjem človeka z bogom : postaviti osebno vest, uvesti individualno pravo; pobija napravo absolutističnih fevdalnih gospodovalnih ozemelj in nastopa za enotno nacijonalno ozemlje, ki daje večjo svobodo trgovini in prometu; podpira absolutizem, dokler je ta v boju s fevdalno gospodo; in če potem absolutizem ovira . razvoj meščanstva, pobija tudi njega in zahteva u-stavno monarhijo ald republiko. In vse to se godi ne morda zato, ker se čutijo za to poklicane gotove človeške glave: iz bistroumnosti, prisvitljenja ali iz neke nadčutne sile, temveč radi neizogibnega učinkovanja materijalne podlage, gospodarskega temelja družbe na duh, ki prevaja in predeluje zunanjo resničnost v pojmovno — v versko, pravno, filozofsko: "Ne določa zavest ljudi njihovega življenja, temveč obratno, njihovo družabno življenje določa njihovo zavest." (Marx, H kritiki politične ekonomije, uvod.) Ljudje, tudi heroji niso stvarniki in suvereni zakonodavci družabnega razvoja, temveč njegovi izvrševalni organi: izvajajo le tendence in struje, ki jih ustvarjajo materialni temelji družbe. Vendar zavisi mnogo od iz-vršujočih uradnikov. Ce imajo obsežno znanje, energične značaje in odlične sposobnosti, potem lahko v svojem začrtanem delokrogu mnogo store in pospešijo razvoj. (Dalje prihodnjič.) kle6eplazci Klečeplazci ne morejo stati na no«ah in niso v stanju gledati v luč. Oni so navajeni hoditi po štirih. Oni krive hrbet in jim je čisto vseeno, kdo je gospodar, pred katerim ga upogibajo. Glavno je, da imajo gospodarja, pa bil to boss, konzul ,ali pa ",veličanstvo". 'j A LE K er neverovi i Taškent-kruha bogato mesto jr* (Ruska povest iz dni velike lakot« ) Pie\ odel I v a r. V u k . }t 27. Na postaji niso dovolili vstopiti v vlak. Po vagonih, po strehah so hodili vojaki s puškami, podili mužike in babe ter zahtevali dokumente. Mužiki so begali za vojaki in po komo tresli gole glave. Polni topega obupa so lezli na odbijače, z odbijačev na strehe. . z?P«t »o jih pognali s streh in zopet so kakor biki z molčečo trdovratnostjo silili v vagone. Miško in Trofima so odgnali s kopiti in grozno kričali: — Marš! Poleg nekega razbitega vagona so sedeli trije mužiki, dve babi, dekletce ,starec in mrk vojak z leseno nogo. Gledajoč na pripravljen vlak so mužiki mislili, da se jim morebiti na nekak način posreči skočiti na vlak, se krepka prijeti in se odpeljati iz strašnega kraja. Ali ko so pripeli lokomotivo in so vagoni z golimi, izpraznjenimi strehami polzeli počasi mimo skladišča, v sinjo stepo, je nekdo izmed treh mužikov rekel v obupu: — Sedaj smo prepuščeni smrti! Naprej ue pridemo, nazaj se ne vrnemo. Kam sedaj ? — Pojdimo tja, kjer se vlaki sestavljajo, — je odgovori idrugi. — Tam stopimo v vagon. — Nas bodo pustili? — Zakaj, hudiča, bi jih vpraševali? — Tako daleč ne pridemo — je rekel vojak. — Obnemoremo . . . Nepričakovano je vstal tretji mužik . . . — Vseeno. Tu ne moremo sedeti! — Hočeš iti? — Sam grem. Starec, držeč ¿e mužikov, je brskal z drhtečimi prsti pesek kakor kokoš, previdno otipaval kamenčke, si jih dajal na dlani in jih dolgo njuhal z umazanim, neobčutljivim nosom. Pjotra, visok, zgrbančen mužik. je gledal starca začudeno, kakor da ga je pravkar zagledal. — Ded, čigav si? — Dragi, sam ne vem, čigav. Svojo guber-nijo sem izgubil . . . — Kam se pelješ? — Kam neai se naj peljem? Se.iim tukaj že pet dni, a se ne ganem nikamor. S sinčkom sem se peljal. A umrl mi je. Kaa bi ostal z vami. — Mi pojdemo peš. Tukaj ni mogoče vstopiti. — IMo, kaj za to! Ne bojim se tega, prijatelji, samo da mi noge vzdiže. Po sedemdeset vrsi se.a neKOČ prehodil, ne da bi počival. , z dekletom sta s strahom gledali v šiiVKo, strašno slepo, bali sta se poti, toda pustili svoje, je tuai strašno. Stali sta poaor-110, ven, s stisnjenimi prsi radi tesno privezanih vreč. Sidor, bos mužik, je mehko cnios-nil z ustnicami: — L«reiiio an-ne gremo? — Gremo — se je odzval Jermolaj. — A ti, ded, kako? — Pojdem tudi jaz. Kam se pa naj drugače denem? — Boš zmogel? — Morda bom, bog daj . . . Sli so — majhna, zaipuščena čreda. Troiim je odločno pogledal Miško. . . — Ti hočejo peš. Se ne bojiš? r — A ti? — Jaz grem* — Tudi jaz grem . . . — boš zmogel štirideset vrst ? Miška si popravi trebuh. — Zmogel bi sedaj še več vrst.. . Visoki, zgrbančeni Pjotra z razparano kapo je stopil naprej, a se za minuto ustavil. Pogledal je zamišljeno na cerkveni stolp postaje, na katerem je bil rumeni, od solnca obsevani križ ,in peljal je mahajoč z dvignjeno palico ostale ob svetlih, bleščečih tračnicah v sinjo, vabečo stepo, za katero so se videli sinji vrhovi gor — spremljalo jih je tanko petje brzojavnih žic in velo, neveselo zvonenje večernih zvonov« Miška in Trofim sta šla za njimi kakor jagnjeti. Nista spraševala, ali ju vzamejo mužiki s seboj. Saj se še celo sama nista prav dogovorila . ... Treba je bilo iti v Ta-škent, v siti kraj, ki rodi kruh in ki se je skrival za daljnimi griči. Na postaji ni bilo mogoče stopiti v vlak. Spodili so ju s strehe. Sla sta, ne da bi razmišljala, peš z majhnimi, bodrimi koraki, ne boječ se ničesar. Vedno se jima je dozdevalo, da se mužiki ozro in poreko: — Kam? «r In tedaj odgovorita: — V Taškent! Mužiki so se sicer ozirali, vendar nikdo ni vpraševal, kam gresta dečka. Nikdo se ni brigal za njiju. Vojak je šepal, široko sto-I pal z leseno nogo in glasno pripovedoval: — Voda, veste, je v Taškeniu zelo mrzla I in čista, da se vidi v nji V3e, kakor v zrcalu... Jagode rasto, da se ne zlažem, cele desetine j. Gremo, na primer, ves dan ... in povsod so saini lauouosniKi, sadonosniKi, sauo-nooiiiKi . . . 1'u^v.iod so izoe brez streh in povsod so izkopani jarčki za vodo ... ' — A kruh, koliko stane? — Hruh je poceni. Ako delaš pri Sartu Štirinajst din, zaslužiš lahko dvajset pudov in še hrano .... bcarec, dekletce, babi, trije mužiki in Miška s irofinioiii so gledali, ohrabreni po veselja giasu hi ornega vojaka, na sinje vrhunce got zaupljivo in korakali v nerednem, raztegnjenem Uikotu vedno naprej k mrzli 111 prozorni vodi, h kruhu, srca razburjajočemu, k zelenim, nepreglednim sadonosnikom . . . 28. Široko se razprostira daljna, v rdečo solnč-no svetlobo potopljena stepa z redkimi griči. Samotno krožijo stepni orli nad mrtvimi ,s soljo posuiimi ležišči in zopet sedajo na starodavne grobove stepnih knezov kakor zvesti stražarji s črnimi, odrevenelimi glavami. Ogromni, nedotaknjeni repejniki**) se raztezajo ob grobovih kakor verjge, se vzpenjajo na griče, vzbujajo nemir s svojo mrtvo samoto, s svojim večnim, nikdar vznemirjenim mirom. Solnce se je vzpelo na zenit, zopet se napotilo k zatonu in popoldanske sence postajajo daljše. Vojak z leseno nogo že ni več pripovedoval o hladm, prozorni vodi, temveč je z rdečimi, vnetimi očmi zlobno gledal na mrtva stepna prostranstva in govoril brezupno: — Ne pridemo do postaje. Ne vzdržimo!... Ženski in dekletce so skrivile izmučena usta, prijele druga drugo za roke in molče plakale, zmučene od strahu. Samo Sidor, bosi mužik, in Jermolaj, s tr- lmi, ue počet« nimf lasmi, sta korakala upoi-no, stegnivši črna, zagorela vratova, in sta delala z zbitimi nogami dolge korake. Pjotra, korakajoč spredaj, je dvignil potno palico visoko in polagajoč si dlan nad oči, pogle-daval v daljavo tekoče svetle tračnice ter govoril bodreče: — Glejte, tam je videti nekaj črnega. Ako so dospeli do črne proge, * ki je bodrila oči, je srce zopet stisnila otožnost. Bilo je namreč Qd Kirgizov zapuščeno taborišče, kupi izplaknjene gline — težko, neveselo delo beguncev. Zcpet je Pjotra zasenčil z dlanmi oči, zopet je iskal izgubljeno postajo. Postaje ni bilo videti. Samo brzojavna žica je brnela; tuintam so se pojavili prevrženi vagoni, vrženi s proge in zlomljena kolesa topov — zadnji sledovi državljanske vojne, divjajoče preko stepe od Turkestana do Samare. Miški in Trofimu je bilo lažje kakor osta-lim. ^ Najedla sta se, napila, odpočila in imela v žepu še precejšen kos Kinna. Tuintam je vrgel MišKa na skrivaj v usta košček in šepetajoč govoril Trofimu: — in i nama slabo, kaj? — Vzdrživa, je odgovoril Trofim. — Samo bati se nikar . . • Starec je korakal z levim bokom naprej in vlačil težke odrevenele noge. Na nekem griču je vzdihnil gioboKO iz prašnih noz^nvi, se slabotno nasmehnil z dobrimi, svetlimi očmi ter se pokrižal pri pogieou na večeruo zarjo, plavajočo nad stepo: — Otroci, počakajte! Ne morem dalje! Zazibala, zaplavala je stepa v začudenih očeh, zazibali, zaplavan so repejniki, zvrteli so se brzojavni drogovi in brzojavna žica je /.abi nela vse glasneje. — Počakajte, otroci! Ne vzdržim! Razkoračil je starec noge in molče sedel na suho, vročo zemljo. Vojak je prisedel k starcu in z rokami krepko stisnil leseno nogo: — Počakajte, bratci, tudi jaz ne vzdržim! Sedla sta tudi Sidor in Jermolaj. Pjotra je naenkrat zavrgel palico: ' — Ej, cesta, naša cestička, daljna pot! Otipal je v žepu betvo tobaka. Prižgal si ga je in začel nalašč požirati oster, jedek dim, da bi umiril prazna, lačna čreva. ♦) Desetina = oral **) slaku podobna stepna rastlin*. VA>aijc p* iiiodlijic.^ Wim. B. PUTZ Cicero's LEADING LARGEST OLDEST Florist Cvotlico in venci so v s« slučaje. 5134 W. 25TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. SPOPADI MED POLICIJO IN BREZPOSELNIMI I Na Prosveto sem bil naročen stvu v Chicagu mnogo pred-še predno sem postal član S. N. stav; na polju dramatike je še P. J., torej tiho o tem. Naro- aktivna, v dopolnitev pa so si čen sem nanjo od kar je duev- člani želeli še pevski zbor. Tvo-nik in njen reden plačnik. Da rijo ga sami mladi fantje čla-bi se naročil na "E.", hvala le-i ni društva. Uče se žc par mese-pa. Jaz potrebujem liste, ki cev za svoj prvi koncert, ki se me vadljajo s prepričanji, ki bo vršil dne 3. maja v Hrvatski uče, ne pa zavajajo v interesu dvorani na S. Kacine A ve. ter kake kapitalistične klike. Za- I8th St. Na sporedu ima izbra, rT £ nnMla d,tlaV8ka k?,tU- ne Pesmi' Trudi ^ ^ udel* a ne pa Maschkejevi pohtič- ience čimbolj zadovolji. Dru- K^vn;«cu *e "«anizacije prosimo, da ne AmarUki komunisti pridno isrsbljajo brsiposslna delavce s« svojo klamo. Nesaposljeai imajo lasa n. ostajaj«, p. so odzivajo apolom s. shoda m demonstracije, katere jim prirejajo komunisti pod imanom edinstvene lifa strokovnih organizacij. Včasi jih policija pusti v miru, dostikrat •a v slad dolgočasja tor sanjo šaljivih napisov rastogoti tar rasšene demonstranta. Na sliki na lavi ). civilni policaj v Naw Yorku, fotografiran -avno Iu» j« rasganjal demonstranta. Kjer In kadar pa je policija pametna, napravi s komunističnimi voditelji naprej sporasum. ki določa, kje bodo demonstranti mariirali in kaj počeli. ZadnjU «a jih je zbralo par tisoč v Chicagu. Policija jim je dovolila pohod hi ena deputacija je Sla v mestno hišo ter iaročik nadomeetujočemu županovemu asistentu zgiedov in demonstracij ni bilo. poskrbijo, da Tse mi dobro godi na svetu". Finančne razmere mi za enkrat ne dopuščajo, da bi postal delničar zadruge, akoravno bi rad lastoval mnogo njenih delnic. Prudiču k zaključku še povem, da ako bi on pošteno odgovarjal na moj dopis, bi te polemike ne bilo treba. In če bi bil on prijatelj resnice, bi priznal, da je bila FEDERACIJA SNPJ. TISTA, ki }e organizirala pomožni stavkovni odbor in ne 'Enakopravnost". Za to priznanje se gre, cenjeni do-I pisnik, vse drugo, kar pišete,I 'je zavijanje, ki pa resnice v ni-, čemur ne spremeni. Edvard Branisel, predsednik ^'clevelandske federacije SNPJ. delajo priredb 3. maja. Naklonjenost bomo vračali z naklonjenostjo.—Anton Krapenc. "New Leader1* * angleški socialisticni tednik. Izhaja v New Yorku. Naro* lina $2 ns^ leto, $1 ns pol leta. Najboljše urejevsn anjrleiki socialistični list v Ameriki. Mno-jro slovenskih delavcev ga čita. I * * * £ Î Naročite si M m s! I 1900 BLUE ISLAND AVENUE V SLABIH ČASIH JE HRA- NILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK CHICAGO, ILLINOIS. ^ tu.« i -¿trnj^Mi* Udom Milkovlčs JiMU&MMM UA ¿v/ 'A^JHBßUKÄMÄ^ f SUŽNJI KRVI ROMAN CUY3TEV IN NAGONOV ČLOVEKA iS. Vm pravic« de t ^^rnrmmmt /liiilB peaattaa i« PrtUUrt« prldriuj« avtor. êW êW êw êw êW êw âtv |\tv êw h Y âW>WàiVâ>< « ê PODMORSKA LADJA ZA RAZISKOVANJE POLARNIH KRAJEV ■HnBODSM (Nadaljevanje.) "Pobegniti morava še nocoj/' je hitel on. "Hočejo me pridržati med zidovjem, vendar mi tega srce ne dopušča. Zapustiti hočem dom, starše in študije, vse zaradi tebe, sladka." "Kaj je to tolika žrtev?" je skoro užaljeno odstopila ona. "Zapustiti dom in podobne ne-umnosti zaradi sreče, ki ti je namenjena ob ženski kot sem jaz?!" "Madalena, tvoje srce je premehko," jo je tolažil on, "premehko je; dvomim, da boš vzdržala v boju, ki stoji pred nama . . ." "Kadar padem," se je zasvetilo v njenih očeh, "boš padel tudi ti; oba ali nobeden!" .. "Kaj je to?" je odskočil Ramon; na vrata je bil nekdo potrkal. Stisnil se je v kot, do-čim je Madalena pripravljena, da pljune vsakomur v obraz, stopila k vratom. Caj sem *am prinesla," se je poklonila sobarica. Sele tedaj se je domislil Ramon, da je moralo tako biti ,ker ga je bil malo preje naročil. Ko sta srebala čaj iz skodelic, je kanila Madaleni nova misel. "Naš prijatelj," se je nasmejala, "gospod Regletti je bogat človek . . ." Oblekla si je plašč in sklenila, da ga obišče . . . "Zakleni vrata,' je pošepetala ljubimcu. "Vrnem se tekom pol ure. Ako bi kdo trkal, molči, kakor da si mrtev." Potem ga je poljubila in zdrčala po stopnicah. Nestrpno je pogledoval Ramon na uro. Kdaj se vrne? Cemu obisk? Ali se sploh vrne? Izvlekel je iz žepa kup bankovcev in je Štel. Točno po preteku pol ure, je nekdo plaho «*>trkal. Potem je poklical s pritajenim glasom in vstopil. "Evo," je vrgla na mizo nov snopčič bankovcev in za njim pest zlatnine ter dragih kamenov, to nam mora zadostovati. Stej !" "Odkod denar?" se je zdrznil on. "Ne vprašuj in štej !" Zaklenila je skrbno duri, potem se sklonila čez njegovo ramo in strmela v denar, ki ga je Ramon mrmraje prešteval. Zdelo se ji je, kakor da krikne vsak, ki ga prime njegova roka '"Ukraden, ukraden ..." 8. Po mestu so begali kolporterji, po večini po-balini in kričali. Ljudje so postajali na ulicah, čitali, se plaho ozrli in zbežali. Levi» Levi! Samo ta beseda je sikala od ust do ust; vse je begalo in se skrivalo. Levi, ki so tisto noč pobegnili skozi odprtino, so bili raztrgali že petero meščanov. Krotilcu Veneciju se je omračil um. Morali so ga zvezati in zapreti v samotno celico. Promet je zastal. Glavne ulice so izumrle. Stražarji tiče skriti po hodnikih. Grozno! Tu-intam se začuje krik, nekje zatuli strašno in grozeče. Potem poči strel, zopet krik in za njim rjovenje . . . Evo slike! Mlada služkinja je šla pred-poldne z malim dečkom na prehod. V bližini mestnih nasadov se je plazil lev. Služkinja je kriknila in se zgrudila. Deček je bil skočil k lepi živali in se igral ž njo. Vlekel je leva za uhlje in nru metal kamenje. Ko pa je otrok vzel palico in ga mahnil po glavi, je lev skočil nekaj metrov nazaj, tisti hip počenil — potem skok, dečkov obuipni krik in kri. Zver je izginila z žrtvijo v goščavo . . . Ali: v eni večjih kavam sredi korza, so se navsezgodaj odprla vrata — v zakajeni prostor je prilomastil Huron. Gostje so zlezli pod mize in bilijarde, dočim so eni obsedeli na sedežih trdi in nepremični kakor kipi. V grobni tišini je stopicala zver po gladkem parketu in odšla ne meneč se za ljudi skozi nasprotna vrata v kuhinjo. Kuharji so zbežali eden je zlezel v kotel in se potopil čez glavo v mrzli vodi. Huron je tako brez protesta pobruhal vse, kar je količkaj dišalo po mesu. Naslednjega po teh razburljivih dogodkih, je odprla gospa J. Marondini pismo sledeče vsebine: Draga mati, dragi oče! Pozabita na svojega sina! Odšel je po poti, katero mu je odkazalo srce. Ne solz, mati! Jaz sem brezmejno srečen . . . Ne zasledujte me, ker bi bil vsak trud zaman; zakaj jaz sem že daleč! Ako vaju ne vidim več, prišel bom k vama, ko bosta ležala v grobu. Tam se bom izpovedal — srečen ali nesrečen. Vem, da je greh, ki sem ga storil velik, a ljubezen ne pozna meja in srce me žene naprej, še naprej do cilja — pred oltar . . .' Odpustita in pozabita! Vaš sin Ramon. In potem? Kdo more opisati bolečino materinega srce, ki mu je nekdo izruval edinega oiroka? Nikdo! To je last srca, trnjeva krona, ki jo je prejelo kot plačilo za vso ljubezen in trpljenje. Njene roke so se zarile v nagubano lice in njeno telo se je zgrudilo. Oče je zgrabil na steni visečo sinovo sliko, jo besen raztrgal in poteptal. »ji oče knjižico, "Proklet naj bo," se je zaklel, "toliko tisočakov sem žrtvoval zauj, in *>edaj mi je pobegnil z navadno cirkuško podgano, zavrgel študije, dom in vse. O Bog!" je stopil k soprogi, "tak sin ni vreden solze! Pripeljem ga nazaj; za uho ga pripeljem, kot se s takim ničvrednežem napraviti mora." V njegovo srce je legla težka slutnja. PIrinil je v sosednjo sobo, a že v naslednjem trenotku pribe-| žal nazaj. ' Izgubljeni smo," se je ves bled naslonil na steno. "Viožnih knjižnic . . ." je zamrmral, se sesedel na stol, a naslednji hip planil kvišku in zdrvel po stopnicah na ulico. Ko je prihitel do visoke zgradbe je pre-paden stopil pred blagajnika. "Pet tisoč frankov," je pogledal preko očal uradnik, "dvignjeno dvajsetega t. m. Izvolite!" • "Kako je začudeno zgrabil "samo pet tisoč je dvignil?" , "Prvotno je dvignil vse," je kazal v knjižico s tankim prstom blagajnik, "potem je pritekel nazaj, vrnil vse in ..." "In?" "In dvignil samo pet tisočakov " "Vraga P "Kako, ali je bila pomota?" se je začudil uradnik. "Da, velika in prevelika pomota!" je stisnil oče knjižico v žep vesel, da se sin ni polastil vseh tisočakov. "Nu, pa kaj bi pravil," je privzdignil klobuk, "zbogom! - Štirinajst dni kesneje, je prejel Pierre Marondini pismo svojega prijatelja detekti\a Burova, v katerem mu sporoča, da je slišal, da se je njegov sin Ramon pred kratkim mudil v enem izmed tamošnjih hotelov. "Za njimi" je sklenil oče in odložil očala. Burov je pretkan človek; jaz vem, pomagal mi bo z vsemi močmi. Teden dni nato, je stari Pierre Mkrondini pripravljal kovčeg. "Moram ga najti," je ponavljal venomer in pospešil delo. Na večer je poljubil solzno soprogo in s palico v desnici odhitel. Na križišču prve ulice, sta si segla s prijateljem v roke. "Moramo ga najti," so bile prve njegove besede. "O tem ne dvomim," je odvrnil mladi detektiv Burov. Pospešila sta korake. Do po staje ju je ločila le še kratka pot, ko je po kratkem molku dodal z neko prirojeno trmo. "Ne uklonim se preje. Za vas dragi Pierre grem tudi na kraj sveta." Na kolodvoru sta vstopila na lyonski brzo-vlak. Hitro je sopihala črna pošast zapuščajoč za seboj dolgo gorečo grivo. "Najpreje v Mentell," je menil stari Pierre. "In potem? Kako mislite?" si je podprl golo brado Burov. "Kakor bo vodila nit," je skomignil on. V coupe stopi izprevodnik. "Koliko je še do Ija?" vpraša Burov, ko je izprevodnik ponovil na voznem listku označeni kraj. "Ako ne bo zamude, boste ob pol sedmih lahko izstopili." Točno ob pol sedmih drugo jutro je prisopihal vlak na postajo. Posod nepoznani, tuji obrazi. Pierre Marondini in detektiv Burov sta odhitela v mesto. Po nekem znancu je Burov ponovno doznal, da je prenočeval Ramon Marondini v enem izmed manjših hotelov na periferiji mesta. Uro kesneje jima je hotelski portir predložil debelo knjigo s seznamom tujcev. "Evo ga," pritisne gospod Burov prsi: na znano ime. "R. Mandor s svojo soprogo -Ž to je on!" "Kje je ta gospod? Ali se ga kaj spominjate?" je dvignil stari Pierre Marondini pogled v vratarja. "R. Mandor?" je ponovil vratar. "Soba št. 12 . . . e," je zategnil "zdaj se mi d-czdeva. Visok človek!?" 'Da, da," sta pritrdila oba. "Ona črna kot hudič," je pogledal potem z vprašujočimi očmi vratar. "Tega ne vem," je odvrnil Pierre Marondini. "On plavolas," je stegnil prst portir. "To je on," tfta uganila oba hkrati. "Koliko dni je prenočeval?" "Takoj, prosim," je vratar odprl drugo knjigo, potem pa pritisnil prst. "Tri dni, prosim." "In kam je odšel?" je pogledal Burov v knjigo. "Mm," je pristavil, "tu pravi, nazaj; da je odpotoval nazaj." Spogledali so se, — nit je pretrgana . . * "Lisjak," je siknil oče skozi zobe in vrgel vratarju nekaj drobiža- po mizi. Ne dolgo nato, sta zopet stala na ulici. Kam naj kreneta? Ulice drže na vBe strani; katera bo prava? Prva sled je zabrisana. Treba poiskati nove, potem naskočiti 111 zgrabiti. "Ne bo mi ušel," je odnihal s kazalcem Pierre Marondini in pogledal prijatelja, ki je zamišljeno strmel v tla. (Dalje prihodnjič). obširno poročilo o delovanju te zveze v preteklem letu. Navaja uspehe, ki »o jih imela nekatera društva, naglaša pa tudi, da so ena omalovaževala dogovorjeno skupno delovanje in odstopila od zveze, nekatera pa so celo nalašč prirejala veselice isti dan, ko je že imelo kako drugo društvo naznanjeno svojo priredbo v seznamu zveze. Cepljenje udeležbe gotovo ni bilo nikomur v korist. Navaja v dokaz slučaje. — Iz finančnega poročila je razvidno, da je bilo vseh dohodkov $10, in to od desetih društev, ki so plačale svojo članarino, vsako en dolar. Stroškov je bilo le $1.72. Blagajna ob času poročila $8.28. Sedem društev še ni poravnalo članarine. Bilo je sklenjeno, da se' jih na tem mestu opozori, da članarino pošljejo. Rose Glavach in Stefi Zalar sta omenile nasprotovanje, ki ga vodijo nekateri na Moxha-mu proti ženskemu društvu št. 600 SNPJ. Podboj' meni, da naj bi to zvezo v bodoče tvorila samo društva, katera imajo svoje sedeže v Franklinu, Conemaugh in Bon Air. Drernelj pravi, da je njegovo , ----------------— društvo za ohranitev zveze ka- Clanek v Slov. Tedniku je bil priobčen h kraljevemu Frank,'nu- kor^e zdaj. Temu mnenju se rojstnemu dnevu. V Zed. državah pa je jugoslovanski' V so,bato 14' feb- p,esna za* Prid™**»*« Adolf Kra*na in ...„ ï ™ t™*«,er ^^sateu. vam j tUdI par hrvatskih urednikov v Washington na slavnost domu na Franklinu. da na tej konferenci niso zasto- praznovanja kraljevega rojstnega dne. Ako se je kdo slo- v nedeljo 28. junija piknik pana ne društva JSKJ. niti ne I venskih urednikov odzval, ne vemo, vemo pa. da so se eni d, uà* S'novi Slave št> 168 SNPJ* 00 iz česar ,ahko sk,!f" javno v kolonah svojih listov zahvalili za povabilo ter izrazili svoje obžalovanje, da ne morejo priti. Podmorska ladja, v ospredju te slike, je namenjena za ekspedicijo na severni tečaj, ki tj p. Ič-ie to poletje. Bila je «grajena v ta namen v philadelphijski ladjedelnici, od kjor io pariva vlacilni parnik. Opremljena za svojo pot bo v ladjedelnici v Camdenu, N. J. F^ r»edicijo bo vodil Anglež Hubert W.lkins, ki je na sliki na desni. STARA PESEM POD NOVO FIRMO V "Slovenskem Tedniku", ki izhaja v Buenos Airesu v argentinski republiki, je v izdaji z dne 13. decembra priobčena na prvi strani velika slika kralja Aleksandra in pa članek preko skoro cele strani, ki je spisan v enakem duhu kakor so pisali slovenski ter drugi jugoslovanski listi v bivši Avstriji o cesarju Francu Jožefu. Seznam priredb in izerpek zapisnika Z. S. P. K. D. Johnstown, Pa. — Do 9. jan. imajo pripravljene svoje priredbe sledeče organizacije: Dne 31. jan. zabava druš. Friendly City št. 684 SNPJ. v Slov. izobraževalnem domu na HH parno, da društva omenjenih Sledeče je izčrpek zapisnika dveh organizacij tega dela, ki . . seJe Zv*z pravem času vzel v svoje roke silno odgovornost in ogromno nalogo poaurjenja in ureuuve naše ijuoljene domovine. Z vso udanostjo in največjim zaupanjem sledimo velikemu in plemenitemu prizadevanju na še g ar ljubljenega vladarja in nasa največja in najislurenejša želja je, da bi bifto njegovo veliko delo p n veličastni stavni Jugoslavije, v kateri vidimo zuruzene v nerazrutno enoto Slovence, Hrvate in br oe,- vencar im> cim prej s popolnim uspehom. Naše misli hite danes s posebno toplino k našemu vrhovnemu voditelju, našemu modremu vladarju, okrog katerega se x o ii a i..o vsi, si smo poštenega srca in ki vidimo v obstoju in razvoju Jugunsvije našo svouodo, naše življenje m napreden. aaor booe namesto roiostva svobodo, namesto smrti življenje n»o«a biti za Jugoslavijo ,za kralja in za narodno ter državno edinstvo, ki je edina garancija za zdrav in mogočen razvoj vsega jugoslovanskega naroda v svobodni državi. m to mi želimo in Imkom! Zato kličemo danes z i srcem: ivkralj Aleksander naj ¿¿vi! Naj šivi Jugoslavija! bolje, ako se zveza reorganizira za društva za pevski zbor Bled", in soc. klub. Pred no se reorganizacija iz-druš. št. 44 SNPJ. Mrs. Gla- yrfi je potrebno, da imamo še vach in Mrs. Zalar za druš. št. enQ konferenco, ki bo sklicana Zu na nedeljo 29. marca ob 2. pop. druš. št. 168 SNPJ J^Ph v dvorani sv. Alojzija JSKJ. Culkar za druš. 684 SNPJ Aranimo glede tega prostora Adolf Krasna za klub št. 5 preVzame A. Samec. JSZ- Frank Podboy, predsednik; Predseduje Podboy, zapisnik Andrew Vidrich, dosedanji taj-vodi Vidrich. — Tajnik poda nik. Popotniki štirih vetrov CU jI md, O. — V Clevelan-du je nam prav dobro. Pečlar-jev je nas 6 vrst. Veseli nas, ker živimo skoro kakor v puščavi. Vsled dolgega časa smo se p; govarjali o božičnih in nove letnih praznikih še dolgo tem ko so minuli. Na božič sem kuhal polento, nič zabelje-no, pač dobri časi! H ti mori" .^jisa proti New Yoiku Uiek. denarja in v slabi obleki, poto .ui po iventuckyju in drugje, ali povsod je siaoo. Ivo pa jl ¿lovek. enkrat na takem potu, mu .»e Kaze, aa se bi ustavil, ra-ee uuoi delo. 1'ričel sem j ia»viui potovanjem januarja I ulj, tuui prej in pozneje. Dobra šola, ki pa ln.iogiui nič ne zaleže. Zelo pa pomaga onim, ki či- imajo ljudje mnogo, tudi če tajc, lisce kaki-šen je Proletarec. jim manjka na tak praznik ne- Pnjatelj Lovre čita samo liste, zabeljene hrane. Ce ni kaj dati kl J^aj.ajo delavce. Hro etar-v lonec, pa se šalimo, kaj vse ca se™ mu dejal. t Zdaj in kako bi človek kuhal. Naš f1 tak' bl dal tsV0J k(,sčck znanec Lovre je nam dejal, da krulha milijonarju, ki ga ne po je ekspert v kuhinji, ker je bil trebuje, namesto, da bi ga dal siromaku, ki mogoče že štiri dni ni imel poštenega grižljaja." Lovre je človek, ki je sposoben misliti, "Pravilno", mi je odvrnil. Tako živimo, govorimo in zapravljamo čas, ker ni dela, in prav malo jela. Tony Abada. kuhar v džunglu ob.čikaskpm Harrison streetu, tam nekje blizu Union postaje, kjer so si baje trampje postavili kolibe in peči. Ampak Lovre ni še predrl v vprašanje, čemu morajo eni ljudje kuhati v "džunglu", če imajo namreč kaj. Začel se je pomenek in pri njemu smo pozabili na kuhinjo. Bil sem v 32 državah, sem začel, da pojasnim Lovni svoje Dramski odsek kluba št. 1 JSZ., CHICAGO, ILL. 'STARI GREHI* veseloigra v treh dejanjih Spisal dr. Josip Stoibs, poslovenil Fran Govtekar v nedeljo, 2$. januarja 1931 V DVORANI Č. S. P. S. 1126 WEST 18th STREET VSTOPNINA: 75c PRIČETEK OB 3. URI OSEBE: Zapotokar, hišni powestnik, konzul v pokoju............John Olip Koran, polkovnik v pokoju ................................... Anton Gardan Novak. bivSi tovarnar ............................................Frank UdovicK Katra, sluikinja pri Zapotokarju ...........................Ana Hribar Kopriva«, sluga pri Korenu ................................John Hu jan Ema M rak ov« ...................................................Katborina Bouk Nagijava, vdova ....................................................Mary Uriovtch Solarjava, vdova ....................................................Franco. Vidor Rudolf Hočevar, inženir .................................. John Kochovar Suflerka. Katka Zupančič. REŽISER: Louis Beniger. Med I. in II. dejanjem nastopi WALTER ZLOGAR kot solist na gosli. SVETOZAR BANOVEC zapoje sledeče pesmi: Ivan Zorman .................................................... Skomin«. Iva*" Zorman .......................................... Paaam «tare« m Ki Na glatovir »premija MARY OVEN. Sodrugom v Clevelandu. Se i« kluba it. 27 JSZ. «a vri» vi. a xl f • i prri p*tQ> ob 7,30 »n vsaki Skušnje, doživljaje »n svoje tr.tjo nedelje ob 2:30 popoldna ktubovih prostorih v S av. narodne» domu. Sodrugi. ihajaita radno ... •»j» i.i p. i.obtv» ,tP nt ti ne Matko, rr. 2«gur, Anton «tem! J^n Zornwin, Fr. Culks Jack Zadnlk, Anton Bubni*. Jos £ Barfol, Fr. Siskovi*, ükupaj ,43.75 Nabrano na domaii xabavi dr "Mac ZTV"1 Parali «o: po $5: Jo, S tura bel i °J n ™V'ar; Sturabelj, Jerry Roianc, Fr. Koleno, .^.Meserko Jos. Skuk in neirae ^ van, skupaj $16.00. Ski^aj v Cle- velandu $70.75. $5B00rk#rtWn' ° Dr' * 48 SNPJ. Rrtiman, o. Dr. št. 488 SN P J $2-Anton Pesnik, 60c, skupaj $2 50 K R»nc«t Mieh Nab * • 25e p'" P-P-ali so: £ Sainic^ J. red Hiaienka, Jenni* Mr-voah, Mary Gazetich, Nick Persha, Martin Spoljarich, Ivan Spoljarioh, Mihelidi, Matt. Klarich, Paul Klarah, Ms/. Cihaiek, Math Likovich, Lou« Pmtar, Fr. Samsa; po 20c: Jos! Oianich, Fr. Jesoviek. Jos. Klobučar; Mary Tavčar. 10c, skupaj $5.20, odbito sa pottnino 12c, ¿«ta vsota poslana $5.08. . Pevski s bor "Svo- $10 00 °daek kluba 4~ 114 J8Z ' Kr.ya, Pm. Dr iL 174 shpj Frank Bavdek. $2, »kupaj $7.00. $icrhr1, ***** Dr'4t 14 38pz<" MT Ffk, a Nace 2lembevffer,1 >5; po $1: Klub It. 95 JSZ. in John Oblak; po 50c: Fr. Zaverfeik; po 2*c: John Cernarich in Joe Strajnar, sku-» P*j $8.00. . Letrofa», Pa. Po $2: dr. It. 318 SNPJ. in John in Mary Kradel; po1 $1: Viicenc Kesnik ia Louis Kaie;! John Resnik, 50c; po 25c: Anton Troha m Joseph Zabkar ml., skupaj 1 $7.00. W Conn««ut, O. Nabrano na seji dr. ¿t. 237 SNPJ., prispevali so po 25c: G. Sebetič, John Kalafatii, V. Man, Steve Karol, J. Milakovich, T. Ceba-: sek in Jos. Sedmak, skupaj $1.75. Forest City, Pa. Klub št. 10 JSZ. I $3; po 50c: Anton Zaitz, Fr. Rataic in Jos. Čebular, skupaj $4.50. Sharon, Pa. Dr. ŠL 31 SNPJ., $2. Milwaukao, Wis. Klub št. 37 JSZ. $5.30. For«.» City, Pa. Dr. št. 124 SNPJ., »5.00. y Straba««, Pa. Dr. Št. 589 SNPJ.,' $2; Neimenovan, $1; po 50c: John Troha. Jos. Novak, John Kutcfc, Jos.! K rule; po 25c: Anton Mavrich, John Progar, Andy Posega, Adolf Tomšič, Fr. Majzei, Fr. Pelhan, Victor Shell,» Adolf Kirn, Fr. Kirn, Igiac Tomšič, Fr. Drenik, John Podboy, Josephine Pleskovich, Fr. Ipavec, Marko Teka-vec, A. H. Riska, Paul Cesnik; John Grmovšek, 10c; skupaj $9.35. Ofleabyl III. Dr. št. 95 SNPJ., $3. Johnatown, Pa. Po $5: dr. št. 600 in 82 SNPJ., skupaj $10.00. Parkkill, Pa. A 1.1a P. Krasna, $2. Shafcoyfan. Wu. Klub št. 235 ¿SZ., $5; John Spendal, 50c, skupaj $5.50. | Akron, O. Dr. št. 535 SNPJ., $7.22. 4 H n^trion ▼ i H a, Pa. Dr. št. 343 SNPJ., $1.50; po 25c: Jacob Balah, Albin KarniČnik, Fr. Grossek, John Ne*na iič, Ignac Uršič; po 15c: Louis Marušič in Ant*n Sivovec, skupsj $3.05. » Warran, O. Dr. Št. 321 SNPJ., $2.00. I G'OU, Kana Dr. št. 206 SNPJ. $1.00. MaynaWd, O. Nabrano na seji dr. št. 275 SNPJ., $2.40. Lawrence, Pa. Dr. At. 245 SNPJ., $3.00. Sygan, Pa. Dr. It. 89 SSPZ., $2.65. Aguilar, Colo. Dr ki. 381 SNPJ., $2.00. I AHqu.pt>., Pa. Dr. št. 122 SNPJ., $3.00. j Thomas, W Va. Nabrano na seji dr. 1 it. 29 SNPJ., $4.38, odšteto za poštnino 8c, čista vsota $4.80. No. Chicago, lil. Dr. št 119 SNPJ., $3; nabrano med članicami $6, skupaj $9.00. I Skupaj v tem izkasu $204.06, prejšnji izkaz $536.30 .skupaj $740.36. | (Opomba: V zadnjem izkazu bi se / moralo pravilno glasiti: Sygan, Pa. Dr. št 6 SNPÜ., $5.00 namesto št. 69 SNPJ. $2.00. Skupna vsota je bila izkazana pravilno.) raj. Dalj« te iskreno zahvalju. jem za Atevilna darila kakor tudi za plamene in brzojavne izraze sočutja. Uveril sem «e, da dragi rojaki s svojim plemenitim srcem niso zapustili svojega rojaka v nesreči v tujini. Zato kiičem vsakemu posebej in vsem — tisočera hvala! Svaiozar Banovec, operni in koncertni pevec. Listu v podporo Mo»l prako raka Hudaon v Naw Yorku, ki j« dolg 3,500 o«la.i, m» pollattoa, to je, kdor n|»r. poslja ano celoletno in ano polletno, Sa mu itaja v »asnamu 3): Juocjmi oiioy, li.idgepoit, U........ 33 Joško Oven Chicago, 111. (naročnine dobil v San Franc iscu, Csl............................................. 14 Anton Zddansek, Pitlsbuigh, Pa. Joseph Rade.j, Wtst Allis, Wis. 8 Marko Teksvec, Caionsbuig, Pa. 7 Jacob Uoiič, Milwaukee, Wis..... 6 Fiarik Nagode, Sheboygan, Wis..... ti Joseph Hren Claridge, Pa............. 5 Anton Zaitz, Forest City, Pa......... 4 W. J. Lazar, Cleveland, 0............. 4 Louis Zorko, Cleveland, 0......... 4 John Turk, Chicago, 111................. 4 Antoi Zornik, Hermlnie, Pa......... 4 John Zupancich "Helper, Utah......... 3 Frank Bolteaar, Pueblo, Colo......... 2 Frank Ueraich, Virden, 111............. 2 J. H. Krzisnik Sublet, Wyo......... 2 Jos. A. Siskovich, Cleveland, 0..... 2 Frances Zakovéek, No. Chicsgo, • III. ........................................... 2 Ohas. Pogorelec, Chicago, 111......... 2 Pa.er Benedict, De«roit, Mich..... 2 Andy BerÜ, Darragh, Pa............. 2 Geo. Smrsfear, W. Alkjuipps Ps. 2 Frank Zaits, Chicago, III............. -2 Henrik Peftarič, Krayn, Pa............ 1 Anton ŠuAar, Arma, K ans............. 1 Skupaj v tem izkazu 133 pollet.iih naročnin.______ __________-— 1. Iskas. Pittdburgk. Pa. Po 25c: Geo Smreksr, Louis Bsrtol, Mrs. Brsdsch in Anton Setins, skupsj $1 (poslal A nt. Zidanšek). Collinwood, O. Jos. F. Durn, $1.30; po $1: Anton Zorko in John Lokar st, skupaj $3.30 (poslal Louia Zgo-nik). Bridgapo -t, O. Joseph Snoy, 65c. National, Utah. Fiank Krien, 25c. No. Chicago, 11». Frances Zakov-šek $2.00. ' WaukegaA, III. Frank Mihevc $1. Gira'd, Kans. Chas. Vorina, 40c. Chicago, III. Chas. Pogorelec, $2; A iton Medved, $1.00, ssu:iaj $3.00. Straban«, Pa. John Chesnik $1.00. Piney Fork, O. Nate ¿lemberger, 90c. Aliqutppa, Pa. Po 25c: Andy Fa-tur, Frank Simončič, Andy Antončič, Johi Sivec, Frank Strubelj, Aib.on Groznik, Bartol Yerant in Geoige Smrekar ^kupaj $2.00. MilwJukee, Wis. Nabrano na domači zabavi kluba št. 37 JSZ. $12.00. Prispevali po $1: M. E. Sostaiich, A lt. Novak, Frank Tamše, * Frank Zajec, James Verbich, Al. Benson, H. Tucker; Jacob Roiič, 76c; po 50c: L. Vene, neim'enovan, Frank Ermenc, Louis Zajec, Fr. Bancel; po 25c: Frank Perko, Tom. Petek, Fr. Puncer, John Obhick, Fr. Faletich L. Tesov-nik, Cari Regenfelder (nabral Jos. UKrajn. Pa. Po 25c: Frank Naglič, Frank Gerovšek, Louis Bavdek, Fra ik Naglič ml., Frank Progsr, Tony Hribar, Joe Krainz, J. Ivančič in Frank Demojzes skupaj $2.25 (poslal Henrik Pečarič). Skupaj v tem izkazu »29.65.____ . ..........M'........... Maškaradna veselica klu- Slovenska radio ura ba v Springfieldu Springfiald, III. — Klub it. 47 JSZ. priredi v soboto 24. januarja veliko maškaradno veselico ,ki bo prva v povečani in prenovljeni dvorani Slovenskega doma. Prične se ob 8. zvečer. Pričakujemo velike ude-Jcžbe. Najboljše maske dobe tri nagrade v gotovini. Igral bo izvrsten orkester bratov Gor-šek. Umevno, da suše in lakote na tej priredbi ne bo. Vstopnina za moške samo 50c, ženske v spremstvu moških so vstopnine proste, posamezne pa plačajo 25c. Na svidenje v soboto v Slovenskem domu. Joseph Ovca. Clovoland, O. — Frank Bar-bič, Anton H avelina in Carme-lia Burges (harmonika-violina-piano trio) igrajo v nedeljo 26. jan. v Clevelandu na radio postaji WJAY. Nastopijo med 5. in 6. uro zvečer pod direkcijo dr. W •? f '.Vf Mf ' ' t MfVfMI ' • ' tMIMiMI"!' IMIVt "t ' John Metelko, 0. D. PreiMemo oU in ioloilmo oi^» 6417 St. Cl«i» Atocle VELAND, O. •> CHICAGO. ILL., JANUARY 22, 1931. T«Upkon«t Rockwell 2004 VOL. XXVI. NEW CAPITALISM Wha*, is called the "New Capitalism" does not contain anything new in fundamentals. It is merely an expansion and extension of ttoe old capitalism. It has not displaced the upper capitalistic group that began vo reduce the lesser capitalist proprietors to second rank at the turn of the present century. It has, however, brought the powerful banking houses to the headship of corporate - and merger capital. An example of the extension of old trends is the complaint of university professors that they are becoming reduced to the status of wage woiKers 111 factory enterprises. Professor Henderson of Yale recently asserted that "Nowhere but in the United States is university education organized like a corporation for manufacture or transportation... The industrialization of our universities is extremely adverse to the advancement of learning.) Sweating injures 110 other enterprise or calling so much . . . The teaching staff should be partners in a noble enterprise, not employes in an industry." Yet he thinks that it would be disastrous for higher education if the American Association of University Professors became a labor union. On the contrary, it is only by such organization that these teachers can accomplish something in emancipation from the factory trend in education. The institutions in which they teach are in part maintained by inveau meats in capitalist enterprises. Bankers and capitalists dominate the university boards. The university is today largely a factory turning out a standarized product like Ford's great plants. The professors are wage workers and if they want to have some freedom of exipresjion, recognition of their humble role and one hundred per cent organization as wage workers are essential. The New Leader. BILLINGS AND MOONEY Justice Langdon's dissenting opinion in the Warren K. Billings case before the supreme court of the state of California, is a scathing exposure of the prejudice of the majority. Think of the injustice involved in requiring an accused man to pnvre that he is innocent ! It would be monstrous at any time, and it is especially monstrous 14 years after the crime of which he is charged was committed. Justice Langdon shows clearly that no crime was proved against Billings. He does not know whether Billings is guilty or not, neither does he know whether the first man he meets on the street is guilty or not, and he is unwilling to hang a crime on anyone who is not proved to be guilty. It is evident that the court is keeping Billings in prison on genera] principles, not on account of the ©rime of which he was charged — which is deeply offensive to the Anglo-Saxon sense of justice. It is doubly offensive in this case, because the governor said he would be guided in the Mooney case by the finding in the Billings case. However, the new governor is not bound to take that atiutude. He has the power to pardon Mooney, and should do so. He does not have the legal power to pardon Billings, on account of the fact that he is serving his second term on charge of felony, but has to wait until the supreme court advises that he be released.—Milwaukee Leader. TEN WOMEN IN AUSTRIAN i COUNCIL Ten women members were elected to the new Austrian national council on Nov. 9, as compared with six in the last parliament. In the last national council all the women were representatives of the Social-Democratic party. All six were re-elected, and three new women members have been added. The re-elected members are Comrades Anna Boschek, Emmy Freundlich, Adelheid Popp, Gabriele Proft ,Amalie Seidl and Marie Tusch. The newly elected members are i erdinanda Glossmann, Marie Hautmann and Marie Koestler. The only bourgeois woman representative, who comes from the "Schober Block", the 'party of the former "Pan-Germans" and the Landbund, is I)r. Schneider, who is one of the youngest members of the new parliament.— Labor and Socialist International. OUR NATIONAL WEALTH The national industrial conference board has estimated thai the wealth of the United States aggregates $360,100,000,000 or about $3,000 per capita. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich Ouj Boings Here and There Club No. 1 J. S. F. will hold it'« regular monthly med ing Friduy night Jaiuary 23, at the SNPJ. Hall. A debate a:ui discussion on the British Labor Party Policie« will be holtl after the regular business session. This subject should be of interest to our people. Visitors are invite I. you expect of the policemen if they are told to visit the place every hour? W hat can you expect of tht. cflp ain News froin Bridgeport, 0. Sunday, January 25, the Federation of SNPJ lodge» of Eastern Ohio will hold their meetlig at Boydsville at 2 P. M. sharp. Arrangement« are being made also by the Federation for the dsncs and program to be held Sunday January 26 "Old Sins", Satuiday, February 14, for the be- a 3 act comedy in. Slovene, will be nefit for U»e needy members of! »taged by the dramatic committee of By JOHN RAK that detail« the police to these pre- gNpj program wil| I branch No. 1 JSF at r.he CSPS Hall. »11«»? No'Ju .g mors than they have COIWiat of a Q le ^ ..colored comedy.., Much laughter is promised a* the cast a short talk in Slovene by 1ihe presi 'lent John Rebol. Martin Ko*s Jr., President of the Cardinals No. 640 is well pickedL If you remember "The Widow Roslinks" aid what a scream it was; well /treat yourself to "We all have sins". Some people a Plece of f°r h«m Vvhat know that they have sins and don't ** lik« * k»0» admit it. Come and see "Old Uins"'K™" P°wer U,J lh,iitt? order8? Sunday January 25, ait CSPS Hail. It is sponsored by the Dramatic Club It is necessary to comment on No. 1 JSF. and should prove ainu ing Mayor Daniel Hoan's annual report. Also you will hear the widely If you dont see it, gtft a copy of the known Slovene opera singei Banov.*c,1 New l^eaoer and see lor yourseil who will readier a selections of classic what it means to be honest and effi-and popular songs. cienu in office. Milwaukee has a There will be dancing after the piny ™cord unexcelled. It can be attri- done because they have to lov»ii. o ders. And right now while 'Jw Chicago Grand Jury is investignt .g the actions of the police, this will be ¿^ wi„ spt.ak m ^^ ^ another fQod ^ by ^¿¡^ the singing chorus "NapreJ" of branch play "Old Sins". Secure your ticket« No. 11 JSF will sing a few selections in advance from any member of the and two recitations will be presented branch or at the office of Proletarec. by a boy aid girl. We hope for a * huge attendance as the program alon-. Comrade Joseph Snoy of Bridge- will be well „ wort^i the price of !>ort, Ohio, has recently organized a u.mission. After '»he program, danc- new socialist branch in Imperial, Pa. irtg will follow. Fifteen members joined at the or- • ganu*tion meeting. He also solicited Lodge No. 13 SNPJ of Bridgeport, a go xf number of subscriptions for Ohio, will sponsor a play on Saturday, Proletarec. Amo ig our solicitors and to muaic ic by Johnny Kochevar's Merry to * K'**»1 «*tend to the Social A?rU u in the sl(mne Hail. The organizers, comrade Snoy is the most . ,i__:_:___ s- n e ............L0. ulliiosouhv ;1 Oiuctice and a. .1. „# „I.... II«_____I»„..|____»* -----1_______tf_______t_ Makels. Admission is 75 celts. Hope to Jee you there. • • • 1st philosophy i 1 practice ami a of the play m "AmonK Brothers". I active and successful. He never mis-Mayor Hoan already stated "common A dancc wilI fo,lQW ^ perfo.-mance. I ses a chance to do what he can for home sense". The two put togethei , the movem„nt H(, haa beome a maae an ^celleut^ combination. Qur bmnch N<> ^ ^ ^^ | powered ..Jimmie Higgins" for the To bring about a firmer par y and nicely Several new member* Federation., to accummulate a greater vote at th huVt' J01^ latt>ly' A dance a id program will be given municipal election we .irtut • * "<*t">n of branch No. 11,1 by branch No. 222 JSF of GlraH, O , relief bill against his will ,the "poor *Urt now.* Use every avai.able tw* been successful in thnr jon Saturday January 24 in the lejoice because thc> opportunity to sp.-ak of a necesoary ^tlvltl«s- h»P« ««»n to have the ¡Slovene Home. Th dramatic group may expect seme help. How math change in the city management and ^ ohorus 111 Ohio. .cf club No. 11 JSF of Bridgeport, aii going to gut is anolner Wit a>i. r . tu|k.,.K frV»lv An>' Slovene boy or girl desiring to OWo, will eome to rnprodttm "Mirtoy i Ion. One eouId say that at least half with your friends about it. This can >oln our club c*j do ttli we wouW nwzikant", a comedy in one act. A of this sum will go lor salauc, .u.u uU b»: don« decently. Not one of b<' only 100 Kla are rtKjue^ed ef the month, p.-omptly at 8 o clock mi,ntioned numbers an<1 .<0|d Sjns them this Saturday between 2 and 3 ^ d d ^ invite a frfend |n ^ SociaHst chrb room i P. (I. at 3734 W. 26th St., 2nd floor. The Chicago District SNPJ Federation is collecting and distributing old1 clothes. If you have any that you don't need, or if you need some be-cau.»e you don't ha _ a t• __.. in« are brought to a note from Phil La Follei.te the new governor of Wisconsin. Phil has called the Socialist and Labor representatives together and pledged support to their plans for a bettered life to workers. A whole lot is expected of the new governor and one thing is certain, he will be mor* kindly to labor than was his predecessor. • * • Needy Slovenes and Jugoslavs can CHICAGO SUNDAY —«------------------------* the S,®~ a three-act comedy, which will Don't forget there is one thing left vene National Home. We have matte foj|owed by dgncj^ Vou ____I __. f U for Youth to try," and that is Co-Let's have it. OWocV, Wf. operation! a good A art. Let's keep H up. Ro— Sumrada, Sec'y, 1261 E. 9&, Cleveland, Ohio. be can feel assured of an enjoyable afternoon at 59-h the CSPS Hall next Sunday. Jaiuary «r - Have you ever seen it different? There are some people in this world who say that their districts need no help when it comes time to taking, part in a genuine action and when you look around you find them wbik-ivg with another group for the same « purpose. Just to be contrary. And then they have the nerve to admit that morally the first group is right, but con^jetition even in colleoti:^ funds is all right too. It is lot a question of competition in aiding the | suffering. It is cooperation that is most essential, which so reminds us of a carttooi in the Chicago Daily Tribune some time ago. "A building was on fire and smoke was pouring , out of Hhe windows. At on,» of the windows a woman was screanii ig foi help and* down below about a dozen lawyers discussing the point« of law in regardfe to helping this woman. "First we must determine whether it is really a -fire one said" etc. And the woman was k;ft stianded in the hu.niig building. It's a good i hing they dictn't call on th»» law profe ;ion to colTect funds for the needy, at this rate. * • •• • One of the immune vice resorts was raided a few days ago which brings out a peculiar case. The poller officials k lew. that it was a resort and io they dispatched two policemen to visi. the soft drink parlor of the. The employer's contribution would be pro-rated according to pay roll and the state's raised by a graduated income lax starting at $5,Q00. While the two Socialists do not predict victory for any large number of their measure« in the coming sessions, they hope to interest a considerable num*ber of progressives ani and the surrounding farming district at the meeting. Y. P. S. 1. A national mimeograph bulletin to Yipsel circle« has been started by Emanuel Switkes. The first issue calls for child labor meetings on January 24th or 25th, gives a report of activities of the branches «luring the month, a record of the accomplishments of the Reading Socialists in office and suggestions for p ;x>grams. THÉ HcnaAÔ" Thoughts For The Unemployed This is still the most prosperous nation in the workl Business is getting better every day. — Willis^ Randolph Hearst. Unemployment gives the wage earner a chanc* rest and get in physical condition for the nert Roger W. Babson.