ospodarske, obrtniške narodne r __ « 4 Iehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol gold. 40 kr eta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilja Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 26. julija 1876. Obseg: Opomin vinorejcem zarad Mariborske. razstave. končavajo že več časa? zinova izreja žlahnega sadja po odrezanih mladikah. Kam pridemo, če se bodo gozdi tako pokončevali, kakor se po- Junica ali telica, ki pred teletom molze. Na hvalo Muricodolskim kravam. M. Ko- mesecih. (Dalje.) Šiba ali ne šiba v ljudski šoli? Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po Šol am pa tudi majhnim cerkvicam priporočano. písník 38. odborové skupščine Matice slov. 13. julija 1876. (Konec.) Pogled na Tursko bojišče. Za-Naši do- pisi Novičar. Gospodarske sťvarí Ce tedaj govorimo o škodi pokončavanja gozdov ne ljá to dnim letom 9 Opomin vinorejcem zarad Mariborske razstave. razmeram kraj > ampak dnim Dokazati pa nevernim Tomažem škodo pokonča Da om vinorejci y ki nameravajo v Mariborsko vanja gozdov, navajamo danes tukaj nekaj druzeg vinsko razstavo kaj poslati, ne zamudijo časa za na- Učeni naravoslovec c. kr. d svétnik W x poved tega, kar mislijo poslati, opomnimo jih, da to geografični družbi na Dunaj zadnji čas storé do konca tega meseca po ogla- in preiskav poročal te Je silnih listih, ki jih je vodstvo za take oglase izdalo. 11 Lab (Elbe) ; za da 17 dniih 50 iz svojih poizvedeb Kdor tacega oglasnika nima, naj se nemudoma (Weichsel) za 26, D y t j Od za (Rhein) za 24, V obrne do kmetijske družbe, ki mu ga rada pošlje. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 23. julija 1876. 9 celó za 55 palcev bolj plit va postala. On v soglasji z druzimi uČenjaki trdi da čedalje manj vode je následek neizmernega vniče vanja gozdov, katero — poleg druge škode kmetijstvu dnih letih tako plitve naredilo bode se k v Kam pridemo t ce se bodo gozdi tako pokon da čavali » kakor se pokonćavajo že vec casa? gozdnih semen v in čolnov ne bodo mogle nositi Zapomnimo si to in namesti preobilnih sek y vze- ke Novice so dan vnovič s toplo besedo pripo ročale umno gospodarstvo z gozdi in ne raorej nehati s tem priporočilom veliko korist gozdov , vsak kuje Po Evrop o pre- Dokazali smo že večkrat vsaj potrebo njihovo previdi Rusov, tožijo, da lesa zmanj- in da so se drva zeló podražila Veliko gozdov je mi drugi so zeló redki, in Junica ali telica * pred prvim teletom molze. Na hvalo Muricodolskim kravam. Iz Postoj 20 Lansko leto 18. oktobra je bilo vec goved M julij dolskega plem y J in bikov) tukaj še pred nekoliko leti dovolj lesá bilo, so zdaj prodanih, ki so bila po si. kmetijski družbi z ďenarno goličave ali pa polje; po drugih bolj gorkih krajih pa subvencijo vis. c. k. ministerstva kmetijstva nakuplj so iz hostnih gričev in lesá je čedalj d nogorice ali kaj druzega, Tudi jaz sem se te dražbe vdeležil in 2 junici kupil e manj , gozdov čedalj potreba lesa pa čedalj > mani in, ker še druge nadloge, med katerimi y veča 3 bolj je posebno ena ta, da Ena kažej ed njih bila za se čedalj brejo prodana, ki mi je res tudi letos 1. svečana lepega junca storila ; druge pa, ki tisti cas goto še ni bila leto stara suša nastopa tam in časih ni manjkalo da spuščaj jih vlago y na dežj kajt i manjk drevj y ga prejšnjih y mlj Kj vleče oblak e na-se pa so goličave, tare brejo, kar mi je bilo prav všeč. tudi ta biti y nisem kupil za y oljo zapazim , to ie bilo tudi res, se čez J ve, da najmanj pol mesece pa z utegnila breja leta suša. Dobro vemo , da nam bo ta ali uni nevednež pri tem v besedo segel ter rekel: ali ni bilo lani in letos dosti dežja in velicih povodinj ; pražen strah je tedaj prezgodaj. Brž ko ne po mojih mislih med potoma iz Stajarskega na Kranjsko postala ic žuganje, «« rUvUv,—— —------ — —-------- -----, — j- tak ugovor celó na slabih nogah stojí, to pač vsak da ima zaradi mleka trdo vime da pokončavanje gozdov sušo delà Da biki in j Juni Moj krava vkup breja, ker so bili je sedaj začela na vimenu lepo pripuščati menil, da je treba junico omolsti y češ 9 umen Člověk košno nenavad idi na prvi hip. To ne gré za to, ka y a nisem bil nje- vreme eno ali* drugo leto y ko je dežj je ei daj ne zato, da ali snega veliko, drugo pa manj, leto bolj, drugo manj vroče v krajih, ki ne spa govih misel, temveč menil sera, da ima vime le zateklo junici iz Přišedši pa drugi dan vseh dekli doj v hlev, zagledam, da (sèsec) mleko teče Zda j ci ; med vroče kraj itd Vsaj imamo tudi katero leto naj pomolze junico, in to se je zgodilo ukažem . dne živinske kuge, drugo pa ne itd t. m. Od tega dne do 18. t. m. smo molzli kravico, in ta dan se je tudi vtělila. Imela je ves ta čas — tedaj pred •î 38 teletooi vsak dan po do litre mleka. Ce je tudi tako, da ma moram sklicevanje na mene javno zavrniti kravica majhna, ima vendar lepo, čvrsto telce, akoravno in odlocno desaovirati. so me sosedje (in menda po pravici) strašili ; da bi da je bila 10 dni pred teletom molzena ? od 10, utegnilo to , teletu škodovati. Govorica , ki sem jo cul že večkrat (menim takih ljudi, ki tega plemeua krav se niso nikoli ime da so Muricodolske krave slabe za mleko, je toraj tudi po moji skušnji nereaniČna, pa tudi one krave, katere sem 1. 1872. v Ljubljani kupil, so izvratne. To tovo, da tudi vsak Arabsk konj je pa se ve da i ni izvrsten koni. ne vsaka Merinoška ovca in ne vsaka » p w Svajcarska in Muricodolska krava izvrstna, kakor tudi to re3, da ni vsaka Kranjska krava slaba. e A. Lavrenčič, posestnik. M. Hozinova izreja žlahnega sadja odre zanih mladikah. Na objavo gosp. Kozina f kako a je on v stanu žlabno sadje > odrezanih mladik h izrediti , bilo bi najboljše molčati in si svoj del misliti. Da pa se ne reče po pregovoru : ,,chi tace, conferma" (molčé potr-juje) si dovoljuiem sl. vredništvu ,,Novic" sledeče vr stiče poslati. Vinska trta, grozdjiče sv. Ivana, bodece grozdjiče, kutna, smokva, so sadna plemena, katera se dadó z največo koristjo po odrezanih ter v zemljo vtaknenih mladikah ali potikovalcih pomnožiti; to je sploh znana stvar. Da iz potikovalcev dosežene rastline slabši sad rodile memo maternih rastlin , na to ni mi sliti y ajti ravno potikovanje (stupfen) in cepljenje ste nam v sadjereji edini sredstvi, popolnoma konstantna plemena in njih sorte obdržati in pomnoževati. Vsa ostala plemena in sorte peščikastega, kosciča-stega in ježičastega sadja se nikakor ne dadó koristilo s pomočjo potikovalcev pomnoževati in še celó na tako ,,simpel" način ne , kakoršnega vaja. K o z i n na- a se jih med 1000 jabelčnimi potikovalci morebiti pet prime i to Je rea » kakošne praktične vrednosti je to proti setvi in cepijenju? — gotovo tako majhne , da popolnoma izgine. Pri hruškevih potikovalcih se pa se ta procent doseČi ne dá, in to pri tem manj pa strogo vrtnarsko umetnem postopanji ne, po gosp. Kozinovem „simpel" * de lu » koščičasta m ježičasta plemena in sorte sadja se pa kar naravnost 8 pomočjo potikovalcev nikakor pomnožiti ne dadó , da sem jaz osebno bil v Ravnah , ai ogledat Res ,,copernije a gosp Kozina, od koder sem se pa tudi z največo ,,tiho" osupnostjo nad njegovo čudno vrt narsko drznoatjo vrnil, nikakor nadjaje se, a se bode Na Slapu 23. julija 1876. R. Dolenec. Kmetijski zgodovinski spomini vsega Doé 15. Leta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca julija. 16. 1863. je bii mednarodni zbor živinozdravni- kov v Hamburgu. 1811. se je ustanovil nadvojvodu Ivanu na čast Joaneum v Gradcu. 17. 1794. 80 se prvikrat po dražbi prodajale ovce Rambouilletsk ega coskem. plemena na Fran- 17. 1817. je- P. Jordan v Vosendorfu poleg Dunaja prvo poskuŠnjo žito kositi z mašino (kosilnico) naredil, ki jo je dobil iz fabrike 18 1841. J. Smith-ove v Deanstonu v Skoči ji. urah je vselej pokosila celo oralo žita. 18 1853. se je prvikrat prikazala v Evropi bole z en na krompirji, katera od tistega časa ni še prenehala. so v Offenburgu na Badenskem postavili 20. spominek slavnému Angleškemu mornarju Francetu Drake-u, kateremu se po krivici pripisuje čast, da je krompir iz Amerike prvi pripeljal v Evropo. 1596. je prvi krompir cvetel na Helfenstein- ovem vrtu v Wieaensteigu na Wůrtember- 20. 1770 21. 1865 škem. žito še kjasj tako majbno, mrzlega poletji je bil eden najboij i ni delalo, ampak bilo kakor spomladi, in to zarad h na Nem kem; gorkomer je kazal v senci 32 sto PiriJ gan: Zarad silne vročine so se mož vneli eliko del m na za sonćarico (Sonnenatich) zboleli (Dalje prihodnjič.) polj 1 ki 80 Solske stvari. Šiba ali ne šiba m s šoli? ,,Novice" so v 27. listu poroČale, da v zboru okraj- mož kedaj na nemerodajno moje mnenje javno opiral, Dega ućiteljatva za Ljubljansko mesto 6. dne t. m. pride I I 1 # A y • xt # I * 1 • Ï # 9 y 1 ♦ * Zares le od tacih , katerim niso znane izvrstne last- v obravnavo tudi vprašanje : „Kateri bi bili pripomočki, da bi se disciplina, ki ponehuje, od kar so cdpravljena nosti Muricodolskega plemena. Še danes je resnično to, telesna pokorila, zopet naravnala." kar so že davno najslavniši izvedenci, kakor baron E h r e n V zadnjem listu našega ,,Učit. Tovarsa" beremo to ? grof Barn i in drugi o Muricodolskih goveđih pisali, razpravo , katere interes vsakako sega tudi čez šolska fels da to pleine, bolj kakor vsako drugo našega cesarstva, združuje vse tri lastnosti, ki jih želimo od goved : namreč. da j vrata, tako le popisano : j se dobro odebeliti dadó in je njih meso posebno okusno, itjij na uiuauu sun. v wuuu avuje laapiavo uuicui, da so krave tega plemena izvrstne mlekarice, ki se da ne more opazevati, da bi bil šolski red omajan ali teli Poročevalec temu predmetu je g. Bahovec y uei- na mestni šoli. vvodu svoje razprave omeni smejo primerjati Švicarskim, in 3) da Muricodolski vol je za da ponehuje, ker je on učitelj še le od leta 1872. 7 ko vprego najbližji Ogerskemu. Baron Ehrenfels je v časniku so bila telesna pokorila že odpravljena. Sicer ga gosp ^ - - V « É 1 ^ « I I I • • W I 1 1 • • I 1 ,Oecon. Neuigk." celó to trdil, da Štajarska (Muricodolska) govornik obširno razpravija, ,,kaj je šolska disciplina, krava bo kedaj še slovela za najboljo kravo vsega svetá. kaj o'osega , kakošna mora biti, na kaj naj se opira f a No, to je menda preveč rečeno; al to ie resnica i da presega Potem bere iz šoiskega in učnega reda §. 24. odgojne tam, kjer je kraj za njo ugoden, vsa druga Avstrijska plemena. Vred. V I. ) z pripomoc&e: nhvala, nagrada, razen letnih premij druge strani svarilo, karanje.....naposled začasno iz- 239 loči in stavi na8vete >> Učitelj bor želi se šolske oblasti povsod ozirale na 1 ! drž ) k e postava, m asaj na to, da dežel iske postave prenaredi. (Die B. L. K. spricht den Wunsch aus, dass der §. 24 der prov. Sch. u. U. O. vom 20. August 1870, welcher die korperliche Zuchtigung unter alien oddelek : „kako se napravlj m zdržujejo javne 1 jud- Umstánden verbletet, im gesetzmássigen Wege abgean- ske šole. 1 16 Za hudomušne otroke naj se dert werde.) Po kratkem ugovarjaoji, ki se je bolj do- napravijo posebne šole strahovalnice (Correctionshauser) tikal forme y a in učiteljska konferencija bi imela pravico iz šole sprejel. (Prav tako! zunaj zbornice.) ne stvari , se je nasvet enoglasno odločiti in t e napotiti nepoboljšljive otroke da Gosp se omaj Gosp. Gr km r o m š i č želi kakega positivnega nasveta disciplina zopet naravná V y Solani pa tudi majhnim cerkvicam priporočano. bere iz Tagespošte" sestavek o o r Pred kratkem smo imeli niso drugače znali podučevati, kakor s odgojnih pripomočkih. Vodilnâ misel je bila ta: nekdaj ker ni zopet nove Tov. a videti priliko . — piše A. rôrsterju, stolnem orga-nistu v Ljubljani, lep harmonij iz P. Titz-ove c. kr. dvorné továrně na Dunaji (Wieden, Pressgasse Nr. 28). Tak harmonij obsega 4Y2 oktav tastature, t. j. Učit. pri bil ped b ogicnega braževanj 1848 so k > ker hoteli duh leta 1848. panati današnji post so šibo sledek glavnost poprej so preveč šibo dpravile, veliko prevred za od 8' do bili 1I 4 ter ima en sam premén (Ex- y Dečki kota v kot __ —kA^MBuO^K*11* "ďf^Srf*^ V - v obraz Kaj je daj so pression), da se more ali krepko ali nježno igrati, kakor na- ravno skladba zahteva. Harmonij je iz hrastovega lesa y «q^vwv^9'- • «—» —" . » m upor z otroci raste. S.1 a r I • • • I • v 1 • uče pik i, ki name8tujejo stariše 9 Gosp G r k m vendar ne predlaga nicesa svoje- narejen. Gonili pri mehovih se lahko zapřete, na stra- nicah pa so držaji, da se po potrebi prenese. Za šole je kaj Gosp pripraven ; zato je v „ceniku" tudi imenovan glavni Kronberger, pravi med drugim, da je disciplina mogoča, ako ima in solidno je sostavljen. šolski harmonij". Cena mu je 85 gld. brez voz- telj pravo Ijub učitelj na ženskem učiteljišču, nine. Skoraj da ni moči popisati, kako praktično, lepo tremi kljukicami odpre se do otrok telj revne oblači in skrbi y on priporoča, naj uci- cela mehanika, da se brez truda pride clo njenih posa- a bodo pold jesti dobivali ; naj skrbi posebno za zapuščene in zanemar mesnih delov. Poje jako milo a tudi dosti mocno jene, katere naj skuša v Ijub s stariši o zadržanji otrok razgovarj p r i d o b i t itd 8', najniži glas in / 4 y y ; naj tra h se najviši se jednako 1 lepo in čisto oglasita. Igra poleg rahlo sopajocih mehov teče tako gladko, kakor olje. Kdor pozná okornost on ni. ------ —. _ starih fisharmonik, ki so vrh tega še jako drage, Debata se dalje suce o tem, ali gre trdovratne in se čuditi pripravnemu instrumentu, ter obžalovati l _ i „ l_ _ i. _ I___~ _ ^ __i! _ ) I _ ^ 1__J ^ _ _ î^ __• • i i • . i i » t • « vT . mora nepokorne otroke telesno pokoriti ali ne, kedar z da pa bogaj o ne i glav tako telesno ne pokoré a. ^ - * ih . •*- r* . jt—■ » ^^ saj"y spregovori gosp učitelj na ženskem učitelj y ^ ^ v# vk lsm m v a [ ± u v « v» m w v * ^ ^aji ta v vi y v l v^ kj jlà (i í ' ? gwwta y v4 cm si je kedaj staro pokveko omislil. .Na izvrsten harmonij Z up an ći č, opozorujemo šolske oblastnije, ki si nameravajo omisliti kak tak instrument za ljudsko šolo. Tudi za male govori bii hudobni otroci i' o pravém č P m lik y i n v liko koristi (Dobro! pravo! duha. podružnice, kjer nimajo orgelj, bi tak harmonij kaj dobro služil v povzdigo cerkvenega petja in pobožnega čujemo zunaj zbornice; opazka vred.) . 24. šolsk. in učnega ted to se red gre delati na dne 20 gusta po p o s t pot prenaredi. Gosp. Kron berger j Znanstvene stvari. dgovarja, da ki niso angel? » * < y w vati od r drugi sto y da bi bili , « stori tudi čeval itd y ni za bodo uč Kronberg , h o v a 1 n y dobrod Z Mr jn- J •jt- ".TqHi ' ri ■»-••- telji jem ir tirja y y kdo čas Gosp bode a to naj V3e to Zup v podu • • Sedaj so se pa navzočnim ljudskim učiteljem jeziki odveza X prav? y kaj enacega sklenili da so na Koroškem učitelj , to ne gre za to misli da bi bo pet vpeljali, kakor kdaj 38. odborové skupšcine Matice slovenske v Ljubljani 13. julija 1876. (Konec.) Najvažniši dopis, ki je zadnji čas došel Matici, je bil ta, v katerem jej c. kr. finančna prokuratura na-znanja, da je pokojni beneficijat v Ljubljani gosp. Va- y tJOk tv/ , ua «UWUJHI, "«.v JV ^vixvjux uvuviivijab » AJjUUJjaUl gvop. » marveč hudobnim lentin Ravnikar v svoji oporoki 19. marca 1874. otrokom pa tudi nespametnim starišem se mora ta mi naši vzeti pravi reč yy y čitelj ne sm troka kaznovat W do da otrok bo id strah je dobra že prejel. Matici volil 1200 gold., katere je blagajnik po od- bitih 120 gold, postavne pristojbine (tedaj 1080 gold.) ----a rwiu— v* ;______•__i______ __ ? Odbor vstávši izrazuje preblagemu po-hudobni" otroci druge do krvavega natepó, pa za- kojnému toplo zahvalo ter izreka željo, naj bi njegov čljivo pra vij kaj se mi more goditi j dopoldne izgled našel mnogo posnemovalcev. bom eno uro zaprt, učenik pa z mano. pravi : Modri stariši sami učenike prosijo, naj njih otroke v strah jemljejo, naj jih s šibo pokoré, ako be* seda ne zda itd. Zopet naj Potem so bile rešene sledeče prošnje: Učiteljski knjižnici Kamenškega okraja se dopošljejo zaostale knjige naprošene pa še le po nekaterih izvedbah Gosp predsednik bere nekaj zrek xxii j v 7 ^ ^ Vi K-r W^A w KJ V 4 V ^/v i I 1\ CVt V i Ili x mjk r Cl JLJv , okrajni učiteljski knjižnici v Ormužu se podari nej- nekoliko Matičinih knjig, ravno tako na prošnjo prof. pedagogov iz jših časov: Pestalocija, Diester- Župana tudi spodnji gimnaziji v Kranji. da b da Tajnik bere korespondencijo z gosp. Cigaletom je naj- in Kôke-om ovzadevah zemljevidov (to je Francije weg-a, Niemajerja i. dr., ki so vse te telesnih pokořil ne gre pri odgoj veča U8miljenost ta, ako se iz napačne uljudnosti šiba Britanije in Skandinavije), katere bode Matica ne rabi o pravém času, taka mehkužnost v izreji pri- letos na svitlo dala in udom razpošiljala, ter naznanja, PelJ otroke v norišnico ali v jet (Dobro da je yy Letopisa za 1876* i že zunaj zbornice.) Gosp. Z u p a n č i č naposled svoj nasvet priporoča v tej obliki : „Učiteljska skup želi tiskanih 10 pol in da z izreka , naj se • JJWVA.W.JV»« ^ ^ — -----*-- J--J - 24. zač. šolsk. in uč. reda, ki telesno pesmami) bode obsegal 10 imenikom vred utegne obsegati kakih 17 pol. Tomanov življenjepis (z nekaterimi njegovimi 12 pol pokorilo v šoli vsekako odpravlja, po post pot podobo in prav ličnega tiska), od katerih je tudi že 4. póla v natisu. * Odbornik župnik Jan. Parapat dodá letošnjemu čine tiščé tudi nas. Bolelo nas je, videti vas v oblasti Matičneinu „Letopisu" še kratek sestavek o nekem sta- Turški, kri je nam vrela od jeze zavoljo krivic ki so rinskem denarji (s podobo). Odbornik prof. Viljem Urbas kaže odboru 5 pi- zadosti je! Dovolj je bilo nesreče in nevolje, dovolj sanih pol „Življenje dr. E. H. Coste", katero obeta solz in služnosti, dovolj robstva vjarmu Turškem ! Več pi- vam jih delali. Ce tudi je to kazen za stare naše grehe, zadosti je! Dovolj je bilo nesreče in nevolje, dovolj do konec avgusta t. 1. dokončati, da pride prihodnje ne moremo poslušati vašega jokú in stoků, ne gledati leto na kakih pôlah na svitlo. )) stenograficki čitanki" gosp. A. J. Bezenšeka požara vaših zapaljenih in obropanih vasi. Tukaj smo mi v Božjem in v imenu našega veli- se je ukrenilo, da z ozirom na to, da je Matica, kakor kega gospodarja Milana M. Obrenoviča IV.! je račun preteklega leta kazal, več potrošila za izdanje knjig, nego bi bila smela in mora tedaj vprihodnje nekako varčneje postopati, za sedaj odloži založbo sicer smo > da Na vam pomoremo, noge, da Tukaj vas resimo. bratje ! Vsi pridite semkaj pod zastavo 9 hvalevredne knjige. Isto tako se ni mogla sprejeti ,,Zgo- Obrenovičev. dovina naroda slavjanskega", ki jo s cirilico M. Majar. ki smo jo přinesli, zastavo našo Srbsko, zastavo slavnih spisuje g Vi vsi ste naši bratje , a vsi smo otroci jednega iatega naroda, po naših žilah teče jedna kri, in Odbornik prof. Maks. PleterŠnik odsekovem govorimo jeden in isti jezik. imenu za izdavanje knjig) predlaga: naj bi se nabirala geografična imena (krajev gorá ) rek itd.) slo- venski dežel, katera naj bi Matica vredila in ob ta namen naj se odbor vsi nemo Vi bratje pravoslavni, katoličani semkaj pod naše zavetje in pa Muhamedani t ) da nega sovraga Ozmana složno pože svojem času na svitlo dala. Matičin obrne do izobraženih domoljubov po vsem Slovenskem s prošnjo, naj bi vsak v svojem kraji nabral mučil in ubi jal in oplenil do gole kože. y ki vas je Znano vam je, dragi bratje y da smo mi v stari domača krajna imena in jih Matici poslal. — Predlog Dušan in Lazar slavni dobi nerazdvojeni živeli v jedni državi pod svojimi kralji in cesarji. Takrat so gospodovali naši se je soglasno sprejel s tem , da bode prof. PleterŠnik osnoval načrt tacega imenika, ki ga Matica razpošlje v posamesne župnije za vpis dotičnih imen. Predsednik dr. J. BI e i w e i s predlaga : naj odsek za izdavanje knjig prevdarja in prihodnji odborovi skupščini poroča : ali ne bi bilo koristno, da Matica izdá „Naučni slovnik tujih besedi", ki so dandanes navadne v znanstvenih, političnih, tehniških, trgovskih in drugih predmetih, ki jih, ker se ne dadó iz tujega jezika v slovenski jezik prestavljati in se tudi v nem-škem jeziku v izvirni besedi rabijo , vsak nekoliko omikan člověk kakoršnega koli stanu, razumeti mora, da mu knjiga ali časnik ništa nerazumljiva. Tak naučni slovnik tujih besedi naj bi prav na kratko v slovenskem jeziku razlagal pom en besede, kako se izre-kuje, iz katerega jezika izvira itd. — na priliko po iz- natisa dr. Kiesewetterovega „Fremdenwôrter- gledu buch" v nemškem jeziku. takim slovnikom 9 ki naj bi obsegal kakih 15 20 pol , bi se vstrezalo učiteljem, umetnikom, obrtnikom, trgovcem, zdravnikom , duhovnikom, uradnikom, kmetovalcem, Čitateljem čas niko v in dr. — kratko rečeno : vsem udom slovenske Matice 9 katerega koli stanů. Predlog, ki ga je predsednik z navedeními nekaterimi besedami razjasnil, se je sprej el enoglasno in izrocil odseku za izdavanje knjig v pre-vdarek. Na predsednikov nasvèt 9 naj bi se tudi 99 Matica' < vdeležila Janežičeve slovesnosti (13. avgusta) 9 ko se bode velezasluženemu pisatelju slovenskemu stavil spo-minek, je odbor pritrdil in za to izrocil skrb predsed- niku Matičnemu. Konečno se o raz p ošil j anj u Matičinih knjig (po predlogu tajnikovem) določi, da se bodo društvene knjige za 1. 1876. poslale le tištim udom, ki bodo do časa r azpošil j an j a knjig (to je , do konca letošnje jeseni) letnino plaćali vsaj za preteklo 1. 1875. Po vsem tem se seja končá ob 8. uri zvečer. Politične stvari. Pogled na Turško bojišće. Poklamacija generala Ranko Alimpića in Zaha Bošnjakom. „Vi ste, dragi bratje naši, mnogo trpeli, mnogo ne- sreČ prestali. Vaše solzé bile so tudi naše ; vase bole- takrat ste dve lepi naši zemlji bili jedini kakor dve sestri jednega očeta. Po nesreći naši přivlekli so se Ozmani v naše kraje in na Košovém izkopal se je grob naši stari slavi in svobodi. Tudi nas je razdvojil in učinil sjjužnje pet sto let, kar teptá Turek in robove, in zdaj je ze vse naše, kako nas mučé 9 pozigajo m plenijo 9 koliko je vas ob imovino in onečastenih, koliko jih je izdihnilo > na koléh, koliko poginilo v tamnih ječah. A pravični Bog, oče vseh národov 9 noče 9 vedno tako ostalo. On ne dovoli, da mi po vsem da bi pro- pademo. Kedar so bile došle muke in zlè namere, po- vzdignil se je naš Srbski narod v Srbiji, a na čelu njega knez Miloš, véliki ded mojega vladarja kneza Milana Obrenoviča IV. Tudi naše orožje blagoslovil je Bog, in zapodili smo iz Srbije Ozmane, stare zločince in živeli sopet mirni in svobodni, kakor v svoji hiši. In še srečnejše bi bili živeli, da niste vi odtrgani od nas, da nismo morali gledati vsak dan vaše mučeniško trpljenje. Vaši vroči dnevi tonijo in naše lepo življenje gine, a še huje nas boli, ker vas ne moremo rešiti muk niti otreti vaših solz ne moremo. ker smo dosti žrtvovali 9 9 upamo, da priskočimo vam nekega dné v bíjoči boj sè Ozmani. Mi smo vas tolažili, mi smo vam pomagali, in obrambo. In zdaj bode přišel ta dan! Ne moremo dalje gledati nedolžne krvi, koja se že leto in dan lije med vami, ne gledati klanja in ubijanja , plenjenja in po-žarov; zato sem přišel v Božjem in svojega gospodarja kneza Milana M. Obrenoviča IV. imenu čez Drino 9 da naredim konec zlim nakanam, da napravim red pri vseh narodih, da vas odrešim in osvobodím Ozmanov. Bojeval se bodem proti onim koji se bodo pro tivili Srbski vojski, a vsem mirnim in mojim naredbam poslušnim zagotavljam, da jih bodem branil, da bodem varoval njih koče kakor svojo, njih žene kakor matere in sestre, in njih sinove in hčere kakor svoje otroke. Oni bodo meni kakor moji in njih poštenje bode moje poštenje. Vera je vsem brez razločka svobodna. Vsak naj živi po s voj i veri in praznuje vse praznike svoje vere kakor dozdaj : jaz bodem vsako vero branil, kakor jo kateri sam brani in spoštuje. Pridite nam, bratje, na srečanje in ne bojte se ni- Podajte nam roké, tudi mi jih podajamo vam, , in kar je česa! kot bratom po rodu. Starci, žene in otroci slabega in nejakega , vse naj ostane mirno domá y naj delajo in ničesar naj se ne bojé; a drugi, kezov *) dva pastirja v neki blizo města, a ni jim ki ste zdravi bilo dovolj , da so njima odvzeli ovce, temuč iz same in krepki i stopite na noge in primite za orožje } da združeni borimo zoper našega starega „duŠmanina u se in hudobnosti so pretepli pastirja, da je eden ostal mrtev na mestu rabeljna, proti Ozmanu. toličani in Mobamedani Vsi na noge ) ; na noge vsi, pravoslavni, kada se kakor složni in srečni bratje osvobodiino in da skupno in bratsko svobodno živimo, braneč in spoštujoč jeden drugemu s tem neki drugi vasi blizo Donave so prinašali Crkezi strašne grozovitosti. Povezavši starce in starke lotil deklet. Eden izmed te živinske drbali, nenasiten samo so se kakor divja zvěřina v svoji strasti žen in mater, premoženje ? obesi neko dekle za noge in jo začne rezati in vero. Na noge, bratje! V imenu mojega gospodarja kneza Milana prinašam vam svobodo, pravico in prosveto. kakor ovco! Pri tem barbarském prizoru je največ Ako nas bratski sprejmete, dobro bode vam in nam, vedite, da bodem zapalil vsako kočo, iz katere se bode zaslišal strel, in streljal se bode vsa- dospelih mož in žen , nemogoče drugače se resiti, skakalo v Donavo, a druge so posekali divji, razuzdani po ako bodete trdi > ki sproži puško na nas; vsakoga bodem silno to vam naznanjam kedo oštro kaznoval, ki se bode ustavljal mojim naredbam a kakor bodem ubogljivim človešk, tako bodem oster proti^upornikom, podpihovalcem in ubežnikom. Crkezi. To so resnični prigodki, za katere sem vam porok s svojo glavo. Ko bi vam hotel popisati vsa hu- a le kako dodelstva te zverine, potřeboval bi nekatere dni; v da kedar Crkezi přidej vas ) se ajprej loté mirnih kóč. Hipoma se začuje tožni jók žen in otrók, a nikdo jih ne sliši, in v krat upormkom, podpihovalcem in ubežnikom. kem času je zopet vse tího. ťa kaj se je godí Še enkrat vas vse bratski kličem pod zastavo na- puška in jataganso govorili, ogenj pa dokončal zopet vse tiho Pa kaj godilo? Meč f Šega dražega gospodarja kneza Milana M. Obreno- viča IV. katero je razvil, da prestriže zarote, uniči ti- ranstva in nasilja in da nam izvojskuje svobodo. Složno naprej, bratje, z nami in našim gospodarjem in z nami bode gospod Bog in njegova pravica." Bosniji junija meseca 1876. leta. Mnogovrstne novice, * Krvav dez se je vlil 14. t. m. čez mestice Kovno pise da ni Adresa generalu Cernajevu. na Poljskem. Iz Varšavě se 17. dne t. m. kjer manj kakor v Kovnu ljudstvo ne verjame, da se bodo Turške homatije brez silne vojske poravnale. In ko je omenjeni dan s črnih oblakov začel rdeč dež Moskovski slovanski odbor je poslal telegrafično liti, kričalo je iz sto in sto grlov: lili, «>1 IVMiU JV, ovvy 1« OVU gliu* . ,,tO je au, IV ^WlAJV^Ll vojsko, smrt, kugo!" in strah je potri vse prebivalce kri to pomeni generalu Cernajevu naslednjo zaupnico : ,Zlatna Moskova, stolica carska in kraljica vseh dokler ni duhovšcina s prižnic ljudstvo podučila f y našim Ruskih mest pošilja Tebi in Tvojim vojakom , svobodoumnim bratom, najsrčnejše pozdrave. Naprej za- da prikazen ta ni nič prečudnega, ampak prav navadna stvar, da tedaj ne to rej pomeni ne vojske ne krví. Z drobno- slavni junak in premagalec silnega Samařkanda! gledom napravljena preiskava res prav krvave dežev- Naj se zopet zablišči nepremagljivi častni križ na v ^ __; JL w U ^^^^ _ nice je pokazala, da je dežju primešano bilo neizmerno gtolpu sv. Sofije! V njegovem svitu naj otamni Feskot veliko rdečih nitkastih gliv (gobic), ki jih je ne-polumeseca kakor se staja vosek pri ognji. Tvoja zmaga kod vihar v zrak vzdignil, kjer so se v dežji raztopile Je tudi naša zmaga! To geslo nahaja v prsih vsacega in potem na zemljo padle. 3 ^ « ^ « ^___L ^ ' ^ J HT.' - L ^ J ^ ^ _ ____L Ý A fi^rk-ê- f \ r* i*^a wi X živega Rusa najgorkejši odziv. Mi Ti bodemo v vseh viteškim križem častne legije (Ehrenlegion) obzirih pomočniki; denarjev, orožja in milijonov slovan- ga deii Francoska vlada posebno zasluženim skih src Ti ne bode treba pogrešati. Vse smo Ti pri- zdaj ovenčane ) ki možém, so nu ne na Francoskem , namrec pravljeni žrtvovati, kar zaslužuje zavest in misel Slo- nica nunskega samostana Esperance v Nancy-u, pred- vanstva ! p r e d n i c a charité sester v Touluzu in pa prednica A ko bi promenljiva bojna sreča strategično Tvojo usmiljenih sester sv. Jožefa v Guadeloupu. Vse te znanost in neustrašljivost hrabrih balkanskih sinov iz- gospé so prejele častni red za velike zasluge milosrc- dala s k i ) , bodi uvérjen, da hoćemo mi, národ Ru-storiti, kar zabteva naša Čast in kar nam zapoveduje naš národni, verski spomin. Na pogoriščih vaší in mest in pri truplih sovra-gov naših podati hočemo Tebi in bratom našim na Balkanu železno svojo roko! nosti svoje Naši dopisi. Zagreba 18. julija. K. (Letina in vinstvo na Hr- vaškem.) Uže smo mislili i se bali > da nam je dolgo- Nadjamo se, da prijateljske države ) ki so nam ob- vezane s svojo blagodarnostjo, nas ne bodo izdale, da trajno , skor neprestano deževje po pregovoru „blatno leto gladno leto" vse ,frunte" vničilo, da bodemo imeli izpeljemo misel , Bog. pri ko bi nas vse izdalo kateri nam mora pomagati sam , — ko bi šli v nasprot- „hudo leto". Vendar pomladansko deževje je vsaj pri nas to dobro imelo, da je rastlinstvo naglo v_yis po- > gnalo. nikov tabor celó oni, ki jih imamo za svoje prijatelje ne ostaja nam druzega, nego da se odvsnežnih vrhov Sibira do palmovih bregov Crnomorskih, od ustja Amura do reke Visle lotimo pomnijo Ko so se oblaki pretrgali i topli solnčni dnevi nastopili, pokazalo se je, da vse lepo kaže. Zlasti k u- r u z a Je > da ne more lepša biti. Ljudje uže dolgo ne tako bogatega leta, kakorsno bo letošnje. meča ? in le, ako pade 100,000.000 Rusov; mogli bodo neprijatelji na novo zakovati v lance. Slava ideji slovanski! Slava národni Rusiji!" Ko- ruza je uže začela metljice delati. Moja koruza je na prabi. Lánsko se je celina skrčila, spomladi praba preorala , in koruze je na njej , da bi jo kar gledah Bolgarski list Sená je dosta, pa tudi še dosta na senokoših. Vreme Den< < ) ki izhaja pred nosom Turške cenzure sled nj dop iz Vid > >> Kar naše vaší trpé ni mogoče popisati. Spanjska ir proti sedanjemu trpljenju mirnih Bolgarskih vasi. Crkesov in bašibozukov, kvizicija ni bila senca Čerkezi (Cirkezi) bivajo v Cirkaziji ali Cerkaziji, ki prinesel na- je dežela Azije na severni strani Kavkaza, in stanujejo v 8 okrajih. Sami se imenujejo A de hi, to je, ljudi, ki prebivajo v so te ska h; Turki in Tatari pa jih imenujejo čerkeze, to je rù ljudi, ki_glave režejo. Strašanski divjaki so vere imate dokaze: Pred nekaterimi dnevi je jelo več Cr pa Muhamedanske; Čerkazke pa so jako krasne, zato posebnQ priljubljene Turškim haremom. 24Z strasno kljubuj Lep vreme imamo komaj po do ta kužna bolezen*); al gotovo je to da ---* J ^ ^ J v T » w- ------- ----j i-- -----vvivttvu Mi ^VIV f U j o i) u y U ck 10 d ni, potem pa zopet dež. Ječmen zims&i i rž sta se je tù prikazala bolezen. Vsakako bilo se potem uže pravlj - - j ---- - . --- - - j - — r------------ -----„..v, prav, kako bodeta plenila, se še ne vé. Klasje bi živina iz sumljivih krajev po železnici se vozila v da ni niti slabše niti lepše, nego je poprečno pri nas. je bila visok ? da se nisem tolike videl pirja ni mnogo v grobéh , vsaj v mojem ne. Kž Krom Naj druge kraje. Cola nad Vipavo 14. julija. Pa razen orehov, ki stojé bolj smo se bali za sadj proti vetru, je vse drugo obrodilo, na bregih obilneje v vinogradu, poleg ka lega imam Vam ) drage Nekaj jako vese v Novice", naznaniti danes. Na-ti- > nego v nižav Bil sem te dn terega je vélik sadúnosnik, ter se nisem mogel dosta prej pa moram opomniti, da vesela ta novica se stim čitateljem bo prilegla, kateri v příhodnost gledajo, kratkovidni in so jim ne pa onim, aaiui ou, muuu» , Maniuvuun m ao jiui misli in oči v prihodnost popolnoma zaprte. Pa kaj je kateri so žalibog , načuditi kako vsako d obilneje so letos j a bělka obrodila bloženo s sadjem Naj Na svojem nžolu tako posebno veselega? sem to-le opazil. Predno je nastopilo deževje, posadil sem dobil je prva dva klicna lista, ko deževje nastopi. začne žolteti in v desetih dneh bil je fižol uni. Ste druzega tacega? bo radoveden prašal ta ali morebiti kakošno zlato rudo našli ali kaj Ne zlata ne srebra nismo našli al f Cez četiri list žolt kakor vosek. Nu, sem si mislil, škoda za seme Pa glej čudo sijati, pričel vrha Ko začelo gorko solnce spet po njem --—--O o A-iui vui c« uioLUt iaoii i cke naredili smo nekaj, kar bode vprihodnje zlatega denarja vredno. Naredili smo namreč letos s pomočjo državne podpore prav lepo gozdnodrevesnico, dolgo 13 opet zelenéti ; i viua upletel ter cveti, so polni, skor nič manj nego lani stoprv okoli Ivanja, med tem, ko druga leta uže okoli 10. junija evetè. Mr brina, to je vprašanje, tember odgovorila. Preg speče, da sed u je kolce blizo V i n o g r a d i je cvel, pa in široko seznjev ? obzidano z močnim in visokim ob- zidjem in zasadili borovcev, smrek tuJ j kak ki tako lepo kažejo, da o že za presajenje ugodnih. , največ pa mecesna, letih jih bode veliko tisoč Zato gospodje župani --—— -----i — — j ~ «jjv-mui 4JWH/ ; & ^j yj « j v> ííUjjrtUI J po- sebno vi bližuji sosedje, že zdaj skrbite, da boste tako veliko množino pridno zasadili na Krasu podobni svet kajti vi boste prvi s sadikami postreženi. Al dovolite da vam nekaj na srce položim. Večidel po vseh župa-nijah , razen Podkraja, se nahaja neka gozdu strašno škodljiva žival, in to je koza. Ne bom obširno opi-saval te gozdu zeló škodljive živali, V3aj vam priča bo pa do na katero bodeta avgust i sep pravi kar avgust ne f y to tudi September ne skuha." Kar ima letošnj hladno vreme dobreg > toče i hte to, da nimamo hudih vremen iski trgovci so lanske jesen } akupovali strašno mnogo vina novega. Nekateri po zadosti naš 500 veder in še več. Velikih vinskih kupčev je pet > vam nasproti stojeČi pašnik, od starega Od sta dva, ki imata lastne ograde U V JU o IM \a r • ------ ----o------- ograd 36 oralov eno uro od Zagreba. Sedaj Eden ima ondi še mlado trsje - bil je namreč vinograd še le predleti umDih mož „avžlaka" proti Colu, kjer so se koze pred 3 leti od- stranile. Poglejte! že grmovje pokriva gole skale. Tedaj na noge, župani, občinski zastopniki in vsi, kar Vas je nasajen za kakih 5 let bo pa dal v srednjem letu > in delajte na vso rnoč na to > da se vragu 200Ô veder. Sicer pa pri nas oral vinograda, kakor ga krade. vrat zavije, ki našim naslednikom zlata vredni zaklad „mož" obdeluje, dá po 40—50 veder. Slučaji so uže bili da je dal oral po 70 veder. Nikolič ga se ; da Naslonite se na postavo §. 499. občnega držav- . dec. naj ljanskega zakonika in pa gozdno postavo od jonalnejši način obdeluj Trsi Je jplemenitei 1852. ) in nikar ne poslušajte onih f ki pravijo: ,,naj Vsake vrsti ga je po več oralov. Zato pa tudi njegovo rokom recite živi koza, vsaj jo je Bog vstvaril." Takim krivim pre- šam meni ic^ci, m u.v. ---- —- cev hoče ne le dobro, nego izvrstno vino kup rekel vino večidel gre v inozemstvo. Letos ga pa, kakor ni niti 200 veder prodal. Kdor Kranj- gré po ) da Bog je tudi tatove vstvaril, tedaj naj ) naj njemu večem kvantumu bi ga kup o oil tudi oni živijo in kradejo! Nikakor ne; možje! dolž- nost nas veže, proč s tatom, to je, ven iz gozdov 8 kozami, in prepričali se boste da sem za Vaš dobiček 14 do 1 gold Sicer pa leži Zagrebskih kietih preko Novic" brali • w • • - g • m / / itUil) IU ^lUjyiAVMIl OU kjkjolt^y VA c9j ■ O V/ ULI AC ijcb V ao UUUIiJCtV govoril. Ali niste še le uni dan v 22. in 23. listu naših 3000 veder vina. Lani v jeseni so naši vinski trgovci neizmerno veliko vina nakup > nadi $ da bode „Kranj kako ga varovati treba? kako neprecenijiv kapital je gozd in ali ne vidite kak o s i ca pri a ga ni bilo > i ga tudi ne bo. Ti ljudje imaj za toliko množino vina. Dobi se njih pitno vino t kdor for posredno k i> mozu << iti vino dobé } pa tud y štita naša kmetijska družba na vso moč prizadeva, po-spesevati blagostanje kmetovo in kako rado jej sl. ministerstvo kmetijstva denarne in druge podpore deli za mnogovrstne potrebe? Vse to vendar ni igrača, ampak dejanja so posamesnim krajem in deželam na koriste Po posredovanji Častite kmetijske družbe smo přejeli kar je najbolje, ker navadno bolje podporo za napravo vodnjaka in tudi po njenem po- strašné izgube ua obrestih, pa nikakovega izgleda se kupee na g kolčikaj več vzame ; da pri 6 do Sicer so pa začeli vinski kupci iz Kranjske ne ceneje Ce mu gorici vino ne dopada, pa gre v drugo tej kleti ali Ce tej se pogodi sredovanji od Sarnagelna, deželnega gozdnega nad ; zapečati vino ) da » kap a in pride po pri z vozmi po-nj. Sicer se pa tudi danes ne vidi več toliko zornika, sadik za zasadbo gozda. Naj zato v imenu naših občanov izrekam najtoplejšo zahvalo vsem gospodom . Kranj po vino doli priti, kolikor Hrvatsko vino ki so nam pripomogli v to in uno. imam se nekaj Zdaj pa --j--- l----x / ----«XUMIXJ KJ w UVUMJ Ul^fl, vr^Li VâJli» LUV/1 A.1 I Ul oljo svoje dobrote zaslužilo. Sicer sem pa čul od kar je pri nas bil gosp. profesor Po vse iz Gorice b ljudi ) vino pili y da 80 na Kranjskem v krčmah Hrvatsko 8J. ministerstva poslan, tukajšnjo živino ogledovat. na srcu, kar omeniti moram. Ni davno, od Ta 7 prli i češ ; so tako razlik da to vino ni , da so se s krčmarjem koli na Hrvatskem rastlo * ali pa, da ga z dolencem Kranjskem Hrvatska vina v zmes slab Tako přidej na Res se sem ter tj'e zdaj ta bolezen nahaja na Kranj- K sreči pa ni huda skem, tudi v Ljubljani in okolici njeni nekdaj graje vredno ravnanje, da večina ,,birtov To je pač od in se ozdravi, če jo le mazači ne ,,cajtajo" z ostrimi in hu ne dimi zdravili. Cunje z mrzlo vodo namočene naj se ovi- trpi poštenega vina v svojem hramu Kranja 24. julija hinu okolice naše se je prikazala pri živini b jajo okoli parkljev, gobee naj se rahlo móči z mrzlo vodo, Náklem in Stra- okisano z jesihom in pridjanim med o m ; zivioa naj stoji olezen na m eh ki stelji in jesti naj se jej daje mehka klaja (otrobov na park 1 jih in v gob Mogo » da niso kôzli ) ki so jih nedavno iz Slavonije ali B skozi te vasi gnali, te bolezni zatrosili ker na vodi, frišne trave). To večidel zadostuje, če prisad v gobeu V Tirole in na nogah ni že prestopil v gnjilino. Zdaj je treba, da se kak oBUiii ic vaoi guaii, tu uuic^ui »aiiuoiii , aci jc , cvctrv kjl h J. C » «u slišimo, tudi v nekaterih druzih krajih Kranjskega zdaj loči od bolne. zdrava živina prestavi kam drugam iz okuženega hleva in Vred. 213 blagi gospod je tako prijazen bil, da mi je vedno pred v Gorici in Gradiški pri ,,Matici slov." Al žalibcg, da , ker je ova knjiga ocrni. aj bi njegovi dobri sveti, ki jih povsod daje, v tem hipu ne more vstreči naročitu H koncu pa še to: ravno ko „Matici" že vsa pošla. Drug natis se po takem res veliko sadu obrodili! to pismo „Novicam" pišem, razsaja burja tako silna, da kaže nujen se zacne (Ljubljanski porotniki.) IV. porotna sesija 1876. izžrebanje porotnikov je bilo 13. avgusta, bo še to, kar je letos po sili izrastio, pokončala. Svet se je res nekako presukal: namesti spomladi smo imeli zimo, namesti leta pa spomlad. Naj po takem tudi na- julija popoldne. Glavni porotniki so : Vit. Zorsky Hugo, mesti jeseni bode leto, potem morda vendar še kaj iz- posestnik na Rožniku; Milavec^Andrej , župan v Cerk- HHHI HBHlHBH^HHM^MHÉIfeiHMÉMMHIHliHM HHri^^H Hl raste, da bo mogoče živeti počeli. sicer res ne vem kaj bomo nici Milavec Rudolf, trgovec, Cerne Josip mesar Andrej Rovan, župan v Ljubljani; Legat Franc, posestnik v Rakeku ; Homan Ob enem s tem dopisom je vredníštvo přejelo sle- E'riderik, kupcevaiec v Radolici; Zupanec Janez, hišni deče pismo iz Cola: posestnik v Ljubljani ; Humer Janez, posestnik v Kranji; Ker v več krajih ,,bralna društva" imajo, ki so po Auer Jurij, hišni posestnik v Ljubljani; Jakelj Janez f besedah ,,Novic", da 77 na poduku stojí svét", po- vsod zeló koristna, zato je naš namen tudi tukaj tako posestnik v Kranjski gori; Zupančió Janez, posestnik v Žalečah ; PirkoviČ Franc, posestnik iz Kolovrata. Škr- bralno društvo vstanoviti, katero se bode pričelo 1. dne binec Jakob, hišni posestnik v Ljubljani; Sifrer Franc t vélikega srpana. Dozdaj udov, se je sicer vpisalo še 16 posestnik v Kranji; Baumgartner Janez; hišni posestnik f upanje imamo ki 7 9 današnjih dogodeb." Ker boj na Turškera ne za- Jerman Viktor, posestnik v Ljubljani; Gregorić Matija deva neposredno Nemčije, morajo one cesarjeve be- hišni posestnik v Ljubljani; Lenarčič Jurij, posestnik v sede kaj več pomeniti kakor le vojsko Srbije in Ćr- Bevkab; Sajevec Ferd., posestnik v Kranji; Čik Jurij, nogore s Turki, — tolmačiti se smejo kot strah pred hišni posestnik, Lukman Franc, posestnik, oba v Ljub- , po- veliko Evropejsko vojsko, katere Nemčija ne bi mogla ljani. Dopolnilni porotniki so pa: Hren Florijan le od strani gledati. Al vprašanje je: kdo neki bode sestnik; Rosman Janez, kovač; Bahovec France začel vojsko in proti komu? To Je zastavica ki je posestnik ; Janez, kupóevalec; Babnik Jakob danes uganiti si nihče ne upa. Da pa se nekaj kuha, posestnik; ČuČak Franc, pek; Blaž Franc; malar kar kaže na nevarnost Evropejske vojske, to se more ljan Anton, hišni posestnik; Petauer Jože, 7 urar Se- V8Í posneti iz mnozih znamenj tudi v našem cesarstvu. Lloyd 77 Pest. << poroča o ukazu, ki ga je dalo Ogersko mini- ti v Ljubljani. sterstvo kupčijstva vodstvom Ogerskih železnic 7 da naj {Poslano.) Dovolite mi, drage „Novice", da tudi jaz nekaj rečem o banki „Sloveniji" 77 Slovenec" pri- bodo pripravljene, ako bi treba bilo prevaževati armad- občuje studije, kakor pravi, strokovnjaka; meni se pa nih stvari. Na Českem so c. kr. okrajna glavarstva naj mi „Slovenec" ne zameri on zdi diletant. sklicala okrajne zastope v posvet, kako bi se, ako bi Kobi pisatelj res bil strokovnjak, ne bi banke kupce- pp t treba bilo, po najkrajši poti vojaščini podvrženi pripra- vale u primerjal. KupČevalcevo gêslo je: več kapitala vili za odhod (mobilizirali). In iste te pozvedbe delajo več kupčije in toliko več dobička; ustanovnih stroškov zdaj cesarske deželne vlade po različnih deželah on nima skoro nič. Trgovca, na priliko, z žitom in gledé na uradnike, ki so podvrženi vojaški službi. Kaj lesom ne potrebujeta zraven kapitala druzega nič kot neki vsetopomeni? Res se sicer glasi latinski pregovor: „mernik in pošet". Banka se prav za prav primerjati če hočeš mir imeti, bodi pripravljen za vojsko' .ali pa to tudi zdaj veljá? {Vcenitev gozdov) po vrstilni tarifi začne se 27. konkurirati more. Ko tiskarna ima vse stroje in pri- i 97 7 more obrtniji, ki mora najprej popolnoma ustanovljena in organizirana biti, da z drugimi ecakimi zavodi dne t. m. v katastralni občini Smartno in Psa ta v prave, kavarnar vse drago in lepo pohištvo 7 prvem vrstilnem odseku Kranjskega cenilnega okraja. fijak ar ce- (Iz seje deželnega odbora 22. julija.) den voz in dobre konje itd., je njim kapital, ako ga Vioga ne- lma 7 sveta stvar , ki se ga boji dotakniti. Ako pa tak katerih Krških meščanov, naj bi se Krško mesto kapital, namesti da bi se množil, se neprenehoma zmanj- je to znamenje, da občinstvo zavoda ne podpira. iz sedanje z okolico združene občine iečilo in samo-stojna mestna občina postala, se ne vsliŠi. — Za svojega zastopnika v cestnem odboru Senožeškem si je de- predrugačiti suje, Ker je pa občinstvo po navadi trmasto in se težko dá 7 sprevidnemu obrtniku razvidno 7 a Je želni odbor izbral Jožefa Zelena, bivšega načelnika treba spreči, da se reši še veče škode. Banka naša tega cestnega odbora. Deželni odbor je pritrdi 1 7 da je bil a sijajno organizirana , kapitala jej ni manjkalo. se ljudska šola v Sentjerneji razsiri na 3razredno Stroške in Škode imele bi premije poplaćati, in vse to 9 solo plače. ter da se tretjemu učitelju dá 400 gold, letne bilo se zgodilo, ako bi banka imela zdatne moralične Za zidanje ljudske šole pri sv. Križu v Li- in materielne podpore. Po baukinih računih je bilo O i in zgube 1873. leta 44.613 gld. 53 kr., 1874. leta 63.588 tijskem okrajnem glavarstvu se bode za leti 187 1878. postavilo 3000 gld. v proračun normalno-šolskega gld. 35 kr., 1875. leta 41.586 gld., skupaj 149.787 gld. zaklada pod tem pogojem , da za to zidanje tudi dr- 98 kr. £avna blagajnica da toliko podpore. podpore, {J. Krsnikove ,}Zgodovine Avstrij sko ogerske To je žalostěn dokaz, da banka nima prave da vodstvo nima zmožnosti po- ne rečem pa, mon- trebne. Slovenčev strokovnjak misli te rane s dop lač o arhijeu) 40 eksemplarov je z dopisom od 20. dne t. m. celiti in ž njo delničarjem večo škodo odbiti. r* \r nomoûfniia Tr7o5to nornnílo rw o A r*nr «nlnl^i —---- L J 1 v 1 f Naj mu c. k riampAtniiA Trwalrfi nomnîl I- J • 1 • o 44 kov po premijah le kakih 30.000 gold., stroškov pa v ze začeli mreže razpenjati, cla bi vjeli take okoličane, za samo režijo kakih 21.000 gold. Kje pa je potem ki ne sprevidijo, kaj sebični lahóo in liberalec hoče. fond za povračilo škod? od kod utegnejo delni- Iz Galicije. Za nove volitve v deželni zbor se čar ji pričakovati vsaj po 5 od 100 gold, obre s ti za delajo že po vsi deželi priprave; Poljaci na svojo roko kapital, ki so ga banki izročili ? Kakega večega dohodka Rusini pa tudi na svojo po dividendah imajo pričakovati v neznani dalji političnega programa pa nikjer ni! Deset let goni žalibog večina Poljakov poli bodočnosti — na unem svetu, kjer ni treba niti jesti tiko tako, da so zmirom močán steber centralistični si-niti piti, na katerega menda dobrovoljni strokovnjak stemi in so najbolj krivi, da Avstrija ne pride do fe- apelira. En delničar > - » .'j u« J J 9 w i* » oviijcv piiug uu ig- deralizma, ki sta ga nameravala Potocki in Hohenwart ki ni strokovnjak, pa le navaden gospodar, in ki edini more pomiriti narode njene (Turki v Ljubljani.) Enajst pravih, ne domaćih Turkov, ki so jih Crnogorci nad Klekom vjeli Iz Turškega bojiŠČa. Turki in za njimi „turski" J. r , xv» ou J1" viuuguivi liau, ivicjvuui vjtix, Se je noti ou a ucttrtivu JJUUUSUUaiJU u&&uïlllill U1CU9IYU, l. J. pripeljalo danes zjutraj v Ljubljano. Tu so bili nekaj da bodo zdaj oni zagrabili Srbe in Crnogorce, ko so do listi so z nekako ponosnostjo naznanili ofensivo t. Časa v Sentpeterski kosarni, potem se pa po Rudolfovi zdaj odbijali napade. A kako se jim je ta „ofensiva" železnici odpeljali v Celovec, kjer bodo internirani za oponesla, kaže resnica, da niso nikjer niti eno ped se časa vojske in rejeni na stroške Avstrije. Ti ljudje so naprej pomaknili, pač pa zgubili mnogo ljudi, bojnega jako divjih in strašnih obrazov. (Zoper orodja in zíveza. Tedaj je tudi do danes še vse pri TurŠko vlaČugo" na Dunaji)? kakor starem, kolikor je iz najnovejših poročil razvidno. ; ----: ^ \t „ i ~ x ~ : ~ ___u i______•. . Politik" po vsi pravici se je v Avstriji vnel hud srd vseh pravičnih ljudi brez skup, na drugi pa je ustajnikov povsod čedalje več, ker imenuje judovsko „N. fr. Na eni strani vlečejo Turki od vseh krajev svoje trume razločka narodnosti in vere. Ta nesramni list, ki se Je jih deloma klic bratov, deloma turške grozovitosti v že od nekdaj najbolj odlikoval s sovraštvom do Slova- orožje spravljajo. Rumunija se pripravlja za boj zasramuje zdaj za človeške pravice boreče se Ju- kakor se je pripravljala Srbija, namreč na tihem. Opra- nov liv V , JJO/Ol goslovane s tako predrznostjo in hvalisa Turke 9 mora vsakemu pravičnemu člověku se gnjusiti čas mu je přišel v tem tudi moč. i směsní list „Floh" na da Zadnji po- Kdor kaj tacega piše, je lump, in komur je to volji naroda. vičena je občna misel Slovanov, da bo Rumunija o pra vem času skočila kviško, kakor Srbija in Crnagora~ ki ste se dolgo obotavljali, a slednjič vendar storili pa všeč, nič bol j šega. Kdor s Turki drži, ni člověk, ampak divja zver, kakor oni sami, ki take kanibalske grozovitosti uganjajo. Mislimo, da bodo vsaj Slovenci take nesramne liste popustili. Zdaj stojé reći tako: Lešjanin je imel ob Timoku krvave praske z Osmanom-pašo, a odločne zmage ni bilo: prav tako A lim pic poleg Bjelina, ki dozdaj vendar še ni v Srbskih rokah. Tretja vojna Srbska, ki (Slavna podoba glave Jezusa Kristusa) je videti je vzela Mali Zvornik , je imela hude napade, pa jih v reduti še do p on del j ka. Od jutri (četrtek) je vstop- vse odbila. mna vsak dan le 10 soldov. Naj nikdo ne zamudi ta zemlji krasni umotvor si do nedelje pogledati. 9 toraj Dozdaj Srbi se 9 še ni nobenega Turka na Srbski dasiravno so Pri Bjelini je Srbska komisija zdaj konstatirala, kar se je le govorilo, namreč da se preoblečeni Novičar iz domaćih in tujih Našla dežel. Je med Ogri med Turki zoper Slovane bojujejo. mrtvimi Turki veliko ,,honvedov" (deželnih brambovcev Iz Dunaj Ogerskih). Kaj bo Andrassy temu rekel?! m strij sk jih ništa imela seboj 20. dne t. m. sta se sošla cesar Av- Turki, posebno Cer kesi, uganjajo neprenehoma take Nemški v Salcburgu. Ministrov svo- grozovitosti, da je zdaj že Turška vlada bila primorana To darj je znamenje, da presvitla via- zažugati oštre kazni tištim, ki bi bili pri tem zasačeni, s tem shodom ništa imela druzega namena kakor in naložila poveljnikom odgovornost za vojake. kaj pozdraviti se prijazno o priliki, ko je cesar nemški po- pomaga to, ko so ulemi (Turški dubovniki) razprostrli toplice Gaštajnske in vtrditi sklepe Reichstadske. Mohamedov prapor in po vsi deželi oznanujejo boj za vero, to je boj vsem nemobamedancem. kristjanom in toval Oficiozna „National-Ztg." z ozirom na Salcburški shod to-le: „Vsa cesarjev med drugim v daljem članku piše kdo danes vidi 9 da se dalj ne sme in ne more vzdr neome žavati sociálno stanje, ki surovému narodu daj jeno oblast nad milijoni druzih narodov samo zato, ker drugim, brez ozira na spol in starost! nevarnost preti Pa se druga vropi je to stanj skozi vec namreč kuga, ker Turki po-kopljujejo le svoje mrtve, druge pa puščajo nepokopane. _____ . ,. , Najnovejši telegràrm poročajo o slavnih zmagah toletij vkoreninilo in so pod- Zach a, J) učiča iri|^Vťi (fa, v katerih je sila Turka 9 da svoj jarmljeni narodi v robstvu zgubili sposobnost žalostni položaj z lastno močjo polajšajo. Proti Hei govcem , Bošnjakom in Bolgarom pelje Turek vojsko, uuj ucv^uo, ici ťicuicmi ov^j u^n. auum, xvx kateri delà le na to, da bi podávil narode, požgal nji- so za njim pridrli , so vse kršćanske vasi požgali in padlo. Ce r n aj e v je po dogovoru s knezom popustil Ak-Palanko in pozicije na Babini glavi, ker so nevarne in za boj nevažne ter premenil svoj nacrt. Turki ki hova sela. in Evrop kar ljudi ostane, jih gnal v sužnost. Sme z mirno šo prebivalce pomorili. Turški telegrami oznanujejo, da tak boj? Naša misel je Muktar-paša Crnogorce pod vodstvom kneza Nikice da je dolžnost Evropejske kulture in človeštva, pri Nevesinji potolkel: pa to bo zopet turška laž _____ _____1*1— _ — ^ ^ ^ u — ^ 1 — ^ r% m -i l^v ^t l^v rv vin ir r\ tt 'i ♦___ ____j...' • je ta, ^ __________ da se prva prilika porabi za končanje barbarske vojske", se nikjer ne potrjuje 9 ker Da so dnevi Turškega barbarstva pri kraj 9 kaže tudi to, da se Rom an ij a in Grška pripravljate na Kursi na Dunaji 25. julija. vojsko proti Turčij Ce dalj huj so agita cij ustavoverne" stranke L Av- 57c metaliki 65 fl. 90 kr Narodno Dosoiilo 69 â. kr Ažijo srebra 101 fl. 25 kr Napoleoiidori 9 fl. 60 kr. Dunajské in doljno-avstrijske proti novi pogodbi strijsko-ogerski. Konec ustavoverskih shodov je zmirom Loterijne srećke: in povsod esolucija za golo personalno unijo Iz Trsta. enem mestni in Volitve za Tržaški zb deželni zbor, bodo v 9 jeseni ki j e ob Lahóni so v Gradcu na Dunaji 22. julija 1876: 14 75. 83 29 10. 37. 61. 60. 63 69 Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 5. avgusta. Od vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: J*žef Blazaikovih dedicev v Ljublj i