Q%£)om f/fr\ N D NO. 47 /Uieri$ka Domovina rgr^rrarri fe i*N|r.v.'V,4 ''c;:; " •: '---T AM€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONHf Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Ehiluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver,’Indianapolis, Florida, Phoenix, Ily, Pueblo, BockSpring* CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 28, 1978 Peking dolži Moskvo ječanja čet na meji Vladi* LR Kitajske trdi, da pošilja ZSSR vojaške o-krepitve na svojo mejo z LR Kitajsko. PEKING, LR Kit. — Zunanje ministrstvo je v posebni izjavi obdolžilo Sovjetsko zvezo, da krepi svoje oborožene sile na meji s Kitajsko in da vodi “politiko sovražnosti proti Kital-ski”. Sovjetska zveza je poslala LR Kitajski tekom zasedanja njene-ga Ljudskega kongresa predlog 2a izboljšanje odnosov, ki ga je Pa LR Kitajska odklonila. Podpredsednik vlade Teng Hsiao-Plng je v tej zvezi izjavil, da Sovjetska zveza v vseh letih sPora ni pokazala nobene volje za njegovo rešitev. Ko je Teng zatrjeval, da je v°jna s Sovjetsko zvezo neizo-gibna, je zagotavljal, da ta v nlej ne more zmagati. Če zasede Vso severnovzhodno Kitajsko, bo imela pod svojo oblastjo le 200 milijonov Kitajcev, 700 milijonov jih bo še vedno ostalo, ds nadaljujejo boj, je dejal Teng. Sosede Rodezije dolže IDA In Veliko Britanijo Vodniki držav, sosed Rodezije, so na svojem sestanku v Tanzaniji, obdolžili ZDA in Veliko Britanijo, da so opustile napor za dosego vlade črne večine v Rodeziji. DAR ES SALAAM, Tan. — u so se zadnja dva dni posvetovali vodniki držav sosed Ro-bo^ije o položaju v Rodeziji in Evo.jiH stališčih do njega. Na obisku v Tanzaniji je bil istočasno kot gost predsednika Tan-zamje Andrew Young, poslanik DA pri ZN, ki je skušal pojas-niti stališče ZDA. Vodniki sosed Rodezije podpirajo Patriotično fronto Nkoma m Mugabeja, ki sta se udeleževala posvetov predsednikov anzanije, Zambije, Angole in °sot;a. Ob koncu posvetov so obtožili ZDA in Veliko Britani-da so opustile napor za do--ego vlade črne večine v Rode-!n da se ndgibajo k sprejemu notranjega sporazuma”. Izjavili so, da bodo še odločnejše Podpirali gverilsko vojno v Rodeziji. Andrew Young je obdolžitve DA in Velike Britanije označil Za ne°snovane in jih je odklonil. — o— — Kongresnik obtožen urfnarn^ nepravilnosti Washington, d.c. — zvez- na P°rota je sprejela obtožbo Proti kong. Charlesu C. Diggsu r-> demokratu iz Michigana, na]starejšemu črnemu kongres-^ u- Obdolžen je sprejemanja e a zaslužkov osobja svojega ongresnega urada in vodenja reh oseb na zaposlitveni listi, ejansko niso delale za Kongres. Obtožba našteva 21 točk in 0 zi kongresnika, da je skupno iiaoi”ooeoZakoilU naMn preiel Novi grobovi Rose Bordon V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla na Veliko noč 80 let stara Rose Bordon s 15912 Corsica Avenue, rojena v Vidmu v Italiji, zaposlena do upokojitve pri Fisher Body, mati Louie, Amelie, Maria S., 7-krat stara mati. Privatni pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda jutri, v sredo ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odu bo samo nocoj od 7. do 9. Stroški za zdravje rastejo najhilrejšs WASHINGTON, D.C. — Stro-šk zdravstvene oskrbe rastejo sorazmerno naj hitrejše od vseh rednih življenjskih stroškov. Ko Svet za stalnost plač in cen dolži'v veliki meri za to naglo rast zdravnike, ki da'so račune svoje storitve lani povečali za 9.3%, med tem ko su se povprečno stroški za vse ostalo povečali le za 8.2%, to Ameriška zveza zdravnikov odločno zanikava. Svet za stalnost cen in plač trdi, da je bil povprečni letni dohodek zdravnikov pred dvemi leti $63,090, Ameriška zdravniška zveza pa pravi, da je bil leta 1975 okoli $50,000 (pred plačilom davkov). Večji zaslužki zdravnikov so opravičljivi, trdi njihov predstavnik, če pomislimo na njihove dolge delovne ure in na veliko število ljudi, za katerih zdravje skrbijo. Povprečni zdravnik v ZDA naj bi delal tedensko 51.8 ur in sprejel 126.5 obiskov bolnikov. ---------------o---- Naročila opreme v februarju manjša WASHINGTON, D.C. — Naročila opreme, in orodja za tovarne in druge obrate so dosegla v februarju 309.6 milijonov, 1.5% manj kot v januarju, pa kar 61% več kot v februarju 1977. -----o----- Darujmo za Rožmanovo zavetišče v Argentini! Peking napovedal nov "skok naprej' LR Kitajska hoče biti do leta 2000 moderna socialistična država. TOKIO, Jap. — Načelnik Komunistične partije in predsednik vlade LR Kitajske Hua Kuo-feng je pretekli petek pozval k “mogočnemu” naporu, ki naj pomaga Kitajski, da bo leta 2000 moderna socialistična drža^ va. Za dosego tega cilja se mora Kitajska učiti pri vseh narodih in državah in povzeti vse dobro v politiki, gospodarstvu, vojaških zadevah, tehnologiji, umetnosti in kulturi. “Na temelju neodvisnosti in zaupanja vase jbi naj sprejeli a-nalitičen in kritičen odnos pr: učenju od tujih držav,” je dejal Hua, ko je govoril na Narodni znanstveni konferenci v Pekingu kakim 6000 zastopnikom iz vse LR Kitajske v Pekingu. Pozval je konferenco, naj izdela' program za prihodnja tri leta, za prihodnjih 8 let in za prihodnjih 23 let. Te načrte je označil za “mogočno nalogo strateške važnosti”, ki bi naj vso Kitajsko spremenili v eno samo veliko šolo. Ob odprtju te konference je podpredsednik Teng Hsiao-ping dejal delegatom, da je Kitajska zaostala na'bistvenih področjih znanosti in da bo morala delati trdo, če hoče doseči modernizacijo do leta 2000. Hua j c v svojem govoru kritiziral ‘-‘tolpo štirih”, ki da je bila usmerjena proti znanosti m znanstvenikom, ter poudaril, da mora Kitajska postati “velika, mogočna socialistična država z modernim poljedelstvom, moderno industrijo, moderno narodno obrambo, moderno znanostjo in tehnologijo do konca tega stoletja”. Nasprotniki novega leiališča pri Tokiu onemogočili odprtje Pridrli so na letališče, uspeli vdreti v stolp za vodenje prometa in tam poškodovali ali uničili večji del naprav. TOKIO. Jap. — Zagrizeni nasprotniki novega letališča Nari-ta pri glavnem mestu, ki je bilo zgrajeno pred 6 leti ob 2.5 bilijonov dolarjev stroškov, so koncem tedna navalili na letališče od raznih strani in poškodovali j letalsko upravo in stolp, od ko-!der naj bi vodili pristajanje in Epolete, so s tem zopet preprečili odprtje letališča, določeno za prihodnji četrtek. Demonstranti so pridrveli, na letališče v dveh tovornjakih, ko je policijska, straža odprla vra- PREDSEDNIK CARTER LETI DANES TRETJIČ NA TUJE Predsednik ZDA Jimmy Carter poleti danes v Venezuelo v Južni Ameriki, od tam dalje v Brazilijo, nato pa preko Atlantika v Nigerijo, od doker se bo vračal domov preko Liberije. Spremljata ga žena Rosa-lynn in hčerka Amy. To je njegova tretja pot na tuje, odkar je predsednik ZDA. LETO LXXX — volTLXXX iz Clevelanda in okolice WASHINGTON, D.C. — Jimmy Carter je pred svojo preselitvijo v Belo hišo obljubljal, da bo glavno pozornost pdsvečal domačim razmeram in da vsaj v prvi dobi zato ne bo dosti odhajal v tujino. V Beli hiši je dobrih 14 mesecev in leti danes že tretjič na tuje, tokrat v Južno Ameriko in Afriko, kjer naj bi s svojo navzočnostjo poudaril posebno zanimanje ZDA za razvijajoči se del sveta. Obisk v Južni Ameriki in v Afriki je bil prvotno del njegovega potovanja ta policijskemu patrolnemu av- iza preteklo jesen, ki ga pa pred-tu. Prijeli in zaprli so preko stOjgecjnjk zaradi razprave o ener-demonstrantov, v spopadih pa getskem programu ni mogel izje bilo ranjenih 34 policajev in i vesti in je šele ob koncu leta iz-20 demonstrantov. j vedel le en njegov del. Drugi je Na letališče, ki ga je čuvalo 'na vrsti sedaj. okoli 14,000 policajev, so pridrli j Venezuelo tudi nasprotniki od drugih stra- : ni in se spustili v boj s policijo. Predsednik ZDA bo odletel iz Celotno letališče obsega 1,359 a- Washingtona najprej v Caracas, krov površine. Demonstracije in več Carterjeve odločnosti zlasti v Latinski Ameriki. 'K Nato v Brazilijo Priložnost za to bo ipiel v Braziliji, kjer bo njegova druga postaja na sedanji poti na tuje. Brazilija je največja država Latinske Amerike tako po površini kot po prebivalstvu, saj živi v njej preko 117 milijonov ljudi, in po gospodarski moči. Sodelovanje z njo in vzdrževanje dobrih stikov je za ZDA izrednega pomena. Na nesrečo so odnosi ZDA do Brazilije v zadnjih letih bili precej polni trenj. Brazilija ima vojaško vlado, ki v pogledu spoštovanja človekovih pravic ni posebno natančna. Ko so ZDA kršenje človekovih pravic v Braziliji lahi javno obsodile, to njeni vladi ni bilo prav nič po glavno mesto Venezuele, kjerjvobi- Ta je bila na ABA neje- izgredi so, bo imel jutri zjutraj pomembni. vobna ze Preje> ker so pritis- trajali tri dni in vlada je danes j zunanjepolitični govor. V njem Jjale na ^.al110ar!01 NemciW aa - - - - bi odpovedala dobavo jedrskih odložila odprtje letališča za nedoločen čas. Vremenski prerok Pretežno sončno z naj višjo temperaturo okoli 48 F (9 C). Etiopija obdolžila ZDA podpiranja somalijskih teženj po Džibutiju NAIROBI, Ken. — Etiopski radio je izjavil, da so ZDA sklenile s Somalijo dogovor, v okviru katerega priznavajo tej pravico do priključitve Džibutija, nekdanje Francoske Somalije, kjer je en konec železniške proge Džibuti-Adis Abeba. V Washingtonu so to izjavo ' etiopskega radia označili za popolnoma neosnovano. Znano je, da bi Džibuti, ki je postal neodvisna država lansko poletje, rada dobila tako E-tiopija kot Somalija, pa se je z večino odločil za neodvisnost. kako eno tretjino ga izvaža ZDA. bo orisal svojo politiko do Latinske Amerike, ki naj bi razši- elektrarn, za katero se je rila in povečala sodelovanje, P°S0C^a- zlasti gospodarsko. Venezuela je1 Predsednik Career bo skušal ena največjih izvoznic olja, ne- * v razgovoru s v'Brazilije Ernestom Geiselem j stara trenja odstraniti in odnose * ' med obema deželama spraviti Carter bo skušal pridobiti zopet y red_ poleg glJnega me_ predsednika Venezuele Carlosa £ta Brazilie bo Carter obiskai Andresa Pereza za ohranitev^. Rio de Janeir0) kjer bo v sedanje cene olja in za njeno g]avnem počival pred poletom čim večjo ustalitev. Perez je, preko Atlantika v Nigerijo. V kot trdijo, voljan upoštevat! Riu ge bQ verjetno sestal pri_ Carterjeve zadevne predloge, vstno s skupino verskiil in dru_ toda hoče imeti dolgoročni do- gih vodnikoV) ki so kritični gle_ govor o izvozu venezuelskega de spoštovanja človekovih pra. olja v ZDA. Venezuela boce^ y BraziRji tudi tesnejše in širše trgovske stike z ZDA in razširjenje gospodarskega sodelovanje ZDA z Žalostna vest— Stane Krulc, 21880 Miller Ave., Euclid, Ohio, je dobil sporočilo, da mu je v Drtiji pri Moravčah umrl na Veliki petek brat France, star 38 let. Zapušča ženo Mimi, hčerki Mileno in Mojco in očeta Ignacija Krnica in poleg omejenega brata še 3 brate in 2 sestri v Sloveniji. Štedilnik zastonj— Dobro ohranjen štedilnik “Universal” dobi zastonj, kdor ga potrebuje, če kliče tel. 731-2032. Kucinich se brani— Javna nejevolja nad županom D. J. Kucinichem, ki jo je sprožil njegov spor s policijskim načelnikom Hongistom in odslovitev tega, za enkrat še ne popušča. Napovedali so zbiranje podpisov za njegovo odstavitev. Za to je treba zbrati podpise 29% volivnih upravičencev mesta Clevelanda, ki odstop zahtevajo. To ni lahka naloga, posebno še, kar je čas za to omejen na 30 dni. Mestni odbornik W. T. Sui-livan je včeraj na tiskovni konferenci dolžil župana Kucinicha, da je kaznoval ne le njega, em-pak tudi prebivalstvo njegove varde, ker ni glasoval zanj in ne podpira županovih stališč v mestnem svetu. Na televizijski oddaji kanala 8 je sinoči zastopnik postaje župana vprašal, če je pripravljen sprejeti preskus da se Hongisto da je župan na seji rekel, da "mora biti kaznovan” mestni odbornik Sullivan v 8. vardi, na stroju za ugotavljanje laži. Kucinich je tak preskus odklonil trdeč.'da mora Hongisto dokazati svojo trditev in ne on njeno zanikanje! predsednikom J svoje trditve, laže, kot trdi, V Nigerijo Iz Brazilije bo predsednik vse Latinsko Ameriko. Perezu Carter letel v glavno mesto Ni-' Tom Gervasi trdi, da bi prodaje pri srcu boj za človekove pra-1 gerije Lagos, kjer bo imel po- ja in dobava novih ameriških Dobava letala F-15 Savdski Arabiji nevarna njegovim tajnostim? WASHINGTON, D.C. — Bivši član armadnega oddelka za boj proti tujemu vohunjenju SLABO UTEMELJENA KRITIKA POVIŠANJ PRISPEVKOV IA SOCIAL SECURITY! ------U —- Bhutto vložil priziv ARACI, Pak. — Bivši predsednik vlade Zulfikar Ali Bhut-? ^ Wožil priziv proti smrtni obsodbi in v njem obdolžil sodišče pristranosti. Računajo, da bo ^zelo okoli 6 tednov za proučitev priziva in njegove rešitve. WASHINGTON, D.C. - Lani je Kongres po dolgih razpravah povečal prispevke za Social Security, ko je ta sistem zašel v finančne težave. Novi zakon naj bi mu vrnil finančno trdnost vsaj za prihodnjih 50 let. Sprejet je bil z veliko večino v obeh zbornicah, kjer so bili njegovi glavni nasprotniki republikanci in nekateri konservativni demokrati. Kritiki zakona so trdili, da je to “največje povišanje davkov”, kar jih dežela pomni. Začeli so obsežno kampanjo proti njegovim določilom in zahtevali njegovo spremembo. Prenekateri člani Kongresa so ob tem postali zaskrbljeni in so se v strahu pred volivci pridružili kampanji za spremembo. Tisti, ki so v decembru zakon hvalili in se postvaljali s pogumom Kongresa, so utihnili, dober del članov Kongresa, ki se boji volivcev jeseni, pa je začel pozivati Belo hišo, naj zakon dopolni tako, da naj izloči iž Social Security kritje prispevkov za Medicare in za nesposobnost ter izdatke zanje krije iz splošnega davčnega dohodka. Ko je postala kampanja proti novemu zakonu že tako močna, da kongresni vodniki pozivajo predsednika, naj naglo stavi svoj spreminjevalni predlog, ker da bo sicer to storil Kongres, v Beli hiši za to ne kažejo nobene volje. Prvotno je ta predlagala, naj ■bi se stroški za Medicare in za nesposobnost krili iz splošnih davčnih dohodkov, pa je Kongres ta njen predlog odklonil iz načelnega stališča, da ne bi dal slabega zgleda za prihodnost. Vodniki Kongresa, v Predstavniškem domu in v Senatu, so trdili, d^ ipora ostati Social Security sistem pri načelu kritja iz lastnih dohodkov. Odklonili so celo predsednikov predlog, naj bi bil iz splošnih davkov dopolnjen primanjkljaj Social Security v letih, ko bi število brezposelnih preseglo 6% . Poznavalci Social Security opozarjajo, da novi zakon ne prizadeva posebno povprečnega davkoplačevalca, ker ne povišuje davčne lestvice v večji meri preko že preje u- zakonjene, njegova novost je v tem, da povišuje vsoto zaslužka, od katerega se prispevek za Social Security plačuje. Predvsem torej zadeva one, ki zaslužijo čez $17,700, od zaslužka, od katerega morata zaposlenec in zaposlova-lec plačevati prispevek za Social Security. Ta vsota se bo dvignila po novem zakonu od $17,700 na $42,600 v letu 1987. Podatki javne uprave kažejo, da bo v naslednjih dveh letih tri četrtine novih dohodkov Social Security prišlo iz povišanja vsot od sedanjih $17,700 na $25,900 in le ena četrtina od povišanja odstotka prispevka. Vlada razlaga, da bo povprečni uposlenec plačal samo $623 več za Social Security skupno tekom prihodnjih 10 le, kot bi po starem zakonu. Oni, ki zaslužijo čez $17,700 in teh je le 13%' celotne delovne sile, pa bodo prizadeti huje, nekateri od njih bodo plačali desetkrat toliko, namreč $6,256.79. To je progresivna obremenitev, ki jo zagovarjajo liberalni krogi v vseh državah in so. j o tudi povsod uvedli, v ve-Ijavi je tudi v našem davčnem sistemu. Pri prispevkih Social Security je upoštevhna samo posredno: vsi zaposleni plačujejo za Social Security isti odstotek svojega zaslužka, plačevanje je letos omejeno na letni zaslužek $17,700, novi zakon to vsoto postopno povečuje in jo končno ukinja. Sodijo, da se bo predsednik Carter, ki je dopolnilo zakona Social Security lani označil za “pogumno” dejanje Kongresa, zahtevani spremembi zakona uprl. Ni izključeno, da bodo tudi zagovorniki te zahteve v njej popustili, če se bodo zagovorniki zakona začeli oglaševati v večjem številu. V zadnjem času jih je že kar precej slišati. Predsednik Carter in njegovi gospodarski svetovalci hočejo vpliv povišanja prispevkov za Social Security na narodno gospodarstvo začasno ublažiti z začasnim in delno s trajnim znižanjem zveznih dohodninskih davkov, ki bi naj stopilo v veljavo s prihodnjim proračunskim letom 1. oktobra 1978. vice in bi rad videl na tem polju memben govor v ameriški politiki in ameriških odnosih do, črne Afrike, zlasti tudi dc položaja v , Rodeziji, Namibiji in Južno-afriški uniji, pa tudi v Afriškem rogu? I Nigerija je po številu prebi-i valstva in po gospodarski moči na j večja država Afrike, saj ima blizu 80 milijonov prebivalcev 'in je ena velikih izvoznic olja. ;Njen predsednik Olusegun Obs-sanjo je bil lani na uradnem obisku v ZDA. Odnosi ZDA z Nigerijo v zad- lovskih letal F-15 Savdski Arabiji utegnila omogočiti Sovjetski zvezi dosego njegovih skrivnosti. Letalo je tako v zamisli kot v opremi daleč pred vsemi drugimi, zlasti tudi sovjetskimi. Njegov radar naj bi bil “eno desetletje” pred vsem drugim. Savdska Arabija je konservativna država, odločna nasprotnica komunizma in prodiranja sovjetskega vpliva v arabski islamski svet. Težava je v tem, da so v savdskih letalskih silah in na letališčih zaposleni tudi njih letih niso bili posebno do- nekateri Sirijci, Iračani in Bahri. Ko je hotel pred par leti, lestinci, kateri utegnejo biti ti-državni tajnik Kissinger tja na hi pristaši in podporniki Sovjet-obisk, so tega odklonili. Lani je ske zveze. Andrew Young, poslanik ZDA : ........—a pri ZN, na svoji poti po Afriki roča padanje dolarja, nadome-uspei odstraniti stara nesoglasja stiti s povišanjem cen olja. in trenja med Nigerijo in ZDA, j Preko Liberije domov kar je bilo dopolnjeno z obiskom | Po končanih razgovorih v Ni-predsednika Obasanjo v ZDA. "geriji, kjer se bo predsedniku Predsednik Carter hoče nadalje- Carterju pridružil Andrew vati to pot in ustvariti z Nige- Young, kateri je na obisku pri 1 rij o tesnejše sodelovanje. ‘ državnih vodnikih črne Afrike, | To je pomembno, ker je Ni- ter mu poročal o položaju, se bo Igerija večja izvoznica olja v predsednik ZDA na poletu do-iZDA. Podobno kot v Venezueli mov ustavil za nekaj ur v Mon-bi Carter tudi v Nigeriji rad roviji, glavnem mestu Liberije, dosegel podporo za ustalitev cen ki so jo nekdaj pomagsjle usta-‘olja, ki so v nevarnosti novega noviti ZDA v želji, da bi se tja dviga, ko ameriški dolar izgu- vrnili ameriški črnci po odpravi blja svojo vrednost proti japon- suženjstva, skemu jenu, nemški marki in Carterjev obisk v Nigeriji bo švicarskemu franku. Izvoznice prvi obisk kakega predsednika i olja hočejo izgubo, ki jo povz- ZDA v črni Afriki. Memšku a^l,Ž3Xa^iL:C5L£^3liLTi.li-^ *mw>f*wvrM» 6117 ST. CLAIE AVE, — 431-0628 — Cleveland, Okie 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher imblisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 .za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $-28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. demonstracijah v označili kot: krvnika, zatiralca in množičnega morilca. Washingtonu ] iilrp 7£itiT’plr*a \ Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 47 Tuesday, March 28, 1978 Helsinki - Beograd - Madrid Dokler se v današnjem mednarodno-političnem položaju kak svetovno važen problem vsaj premika m giblje, smo upravičeni gledati nanj in ga ocenjevati z upa polnim očesom. Dokler namreč ne zammrzne in zaledeni, je še zmeraj upanje, da ga bo mogoče vsaj obravnavati, 'če že ne izboljšati ali celo uveljaviti. Taka je naša misel ga ^oneC; sta mj£ po zaključku konference v Beogradu o izpolnjevanju bel- )se je njima tujec ki bi mogla dvigniti železni zastor? A za eno stvar se mora svobodnim državam na beograjski konferenci dati zasluženo priznanje. Rešile so potrditev resolucije, po kateri se razpravljanje o izpolnjevanju helsinških sklepov nadaljuje 1. 1980 v Madridu. Velika vrednost je v tej resoluciji, ki je ne smemo podcenjevati. še vedno bodo čutili zatiralci človekovih pravic onkraj zastora in drugod grožnjo, da se bodo čez dve leti spet slišale pred vsem. svetom obtožbe njihovih zlih . • paradirali v predmest-dejanj. Pred svetovnim javnim mnenjem tudi komunisti ^koiue. Sodnik je odložil nji-niso ravnodušni. Na drugi strani pa ta vsečloveški prob- ovo Parado na poznejši cas. lem še vedno živi, niso ga pokopali. Ostal je na dnevnem redu — in to je važen, pozitiven rezultat Beograda. Vprašanje je le, ali bo do Madrida sploh prišlo. Če ne pride, bo svet vedel, katera sila ga noče in zakaj. Za Sov- , ... jete bi bila taka obtožba hujša kot v Madridu, in to jih “J ” »TlT vaJe utegne nagniti, da podjejo tja. L. P. |f„ Nacisti s kljukastim križem, v rjavih uniformah, z rdečimi zastavami s kljukastim križem bi radi na Hitlerjev rojstni dan ' Bom o tem še pisal. * Naš slovenski pevski zbor se lepo razvija. Ima že nad 30 pev- BESEDA IZ NARODA EP0D ZVOKA SV. ŠTEFANA 1 OKOLIŠE Lemontu, ker j je od tam največ pevcev. Pevovodja dr. Lojze Arko mi je povedal, da pripravljajo pevski koncert v prvi polovici maja pri Sv. Štefanu. Tudi o tem novem, bolj razgibanem življenju pevskega zbora, bom kaj več poročal. Tudi železniška nesreča. — “Si je kdaj videl kako železniško Kaj videl,” odgo- inesrečo?” — CHICAGO, lil. — Bilo je v ob strani, pod korom in še v ve-ponedeljek po judovski Veliki ži cerkve. noči. Kristus je bil umrl v petek j Nekaj posebnega je bilo letos ivor raztresenec, “celo doživel na križu in bil položen v grob. branje Pasijona. Zamisel g. Jo- ^em jo. Nedavno sem se namreč Dva njegovih učencev sta šla v. žeta Rusa. Pomagal mu je g. [peljal s svojim dekletom in nje-Emavs vsa potrta. Sedaj je vse- 'Andrej Remec. Oba sta učitelja nim očetom v vlaku. V nekem mislila. Pridružil | v slovenski šoli. Nastopilo je in pričel raz- najmanj 20 mladincev. Oblečeni hišo Bilo je to nekaj edinstvenega, nik se bo jezil, če dobi to kaw sanje prepozno. Pozdrav vsem “Toti Štajerc’1 sinških sklepov, slovesno podpisanih poleti 1975 V lin- !govor. Pripovedoval jima , je, [so bili v narodne noše, čez te pa skem glavnem mestu, kolikor se to tiče svobode gibanja ^ se-je vse to moralo zgoditi,'plašče. Ne samo fantje, tudi de-oseb in idej prek železne zavese V Evropi in spoštovanja ^ gg dopolnijo Pisma. Bil je že kleta, ki so tvorila del množice, človekovih pravic, zajetih v tako imenovani tretji košari. mrak jn sta ga povabila vi'” Edini res pozitivni dosežek razgovorov O tem, kako na večerjo in pri večerji sta Ga [nekaj, kar še nismo doživeli. SO se države podpisnice helsinške, listine držale njenih spoznala po — lomljenju Kru- Nastopila, je mladina, ki je bila skupaj! določil in jih izpolnjevale, je po mislih tega pisca Končni ha. .. Bil je vstali Kristus. j rojena tukaj in to tako dovrše-sklep beograjskega sestanka, da se bodo taki razgovori Kadar odide iz slovenske so-^no, da smo občudovali. Vse se nadaljevali novembra 1980 V Madridu V Španiji. Glavno seske v večnost kakšna vidnejša 'je odvijali kar dramatično, zla-ie da se vprašanje svobodnega gibanja Čep železni za- oseba, so nekateri obupani. Se-isti, ko je nastopila množica: štor in spoštovanja človekovih pravic ni porinilo ad acta, daj je vsega konec. Velik ne-[“Križaj ga, križaj ga!” in poda se jih zakoplje 7 Čevljev pod zemljo in nanje poza- smisel! Življenje gre svojo pot dobno. Niso bili nemi kipi, am-bi Sedaj je ostal vsaj Še majhen žarek upanja, da 1)0 čez naprej. Nihče ni nenadomestljiv. !pak živahno, razgibano občestvo, dobri dve"leti spet mogoče načeti to za svobodni svet O- Voditelji odhajajo, novi vstajajo ki je pokazalo najbolj tragični srednje vprašanje in morda doseči boljše rezultate, kot z novimi, bolj sodobnimi meto- [dogodek v našem odrešenju: smo jih doživeli V Beogradu. Upanje je siper zelo šibko, dami in pogledi v bodočnost, trpljenje našega Gospoda, vendar se držimo latinskega reka: Dum spiramus — spe- Kar v slovensko zgodovino po- Pevski zbor pod taktirko dr. ramus (dokler dihamo — upamo), čeprav so trenutni iz- glejmo. Imeli smo velike vodi- Lojzeta Arka, ob orgelski sprem-'c-ledi malo obetajoči. * telje: Janez Ev. Krek, dr. Anton ijavi talentirane Patricije Zu- Zakaj tako? Zato, ker se komunistični oblastniki na Korošec, dr. Franc Kulovec, dr. bek, je dovršeno prepeval med evropskem prostoru ne držijo in se nikoli niso držali ob- Miha Krek, A. M. Slomšek, dr. mašo. Dolge so bile vrste obha-veznosti ki "so jih sprejeli in podpisali, kadar koli jim ta- Anton Bonaventura 'Jeglič, dr. jancev. Prekmursko društvo Sv. ke obveznosti niso bile po godu. Ob podpisu listine V Hel- Gregorij Rožman. Vsi so šii sko- : Križa KSKJ je imelo tokrat tu- " ■ ’ ■ ’ raj nepričakovano tja, kamor jdi velikonočno sv. obhajilo. moramo iti nekoč vsi. Vedno so I Na letošnjo slovensko Cvetni-na njihova mesta stopali mlajši, [ co smo lahko vsi ponosni in hva-bolj sodobno razgledani in tudi ležni vsem, ki so pripravili tako bolj dalekovidni-ljudje.. Bog va- lep uvod v Veliki teden, ruj, da bi vedno stali na istem tunelu, ko je bila tema, sem pomotoma poljubil namesto deke-ta — njenega očeta.” * Preveč, je tudi že pozno. Ured- Ollarno imilm pri S^a Widy CLEVELAND, O. — Zima se je poslovila, letos je bila izredno dolga. Vsem je že presedala, pa kar ni hotela vzeti slovesa. Nastopila je pomlad in dnevi postajajo toplejši. Vrtovi že čakajo pridnih rok, solato bo treba prvo posejati. Našim dobrim ženam in dekletom članicam Oltarnega društva pri Sv. Vidu želim priporočiti, naj se prizadevajo dobiti nove članice, da bomo nadome- I -Po programu bo družabni večer, na razpolago bodo okrepči-. la. Za ples bo igral orkester Ed-jdie Buehner. Vstopnice so po ^Ž.SO1 in so naprodaj pri članih zbora in v Tony’s Polka Village. Preteklo zimo sta se zbora spomnila dva dobrotnika, George Knaus od George Knaus Realty in Martin ter Mimi Lisac od Euclid Foreign Motors, vsak z $100. Obema iskrena hvala! Cecilia Dolgan, direktorica ----------o------ Ofirasišmo stara navade! NEW YORK, N.Y. — Ob velikonočnem žegnu želimo veliko stile izgubo onih, ki odhajajo v večnost. Pripeljite jih v nedeljo, „ ., ... v ii blagoslova vsem, prav vsem, 2. aprila, zjutraj ob osmih k sv. maši in našemu skupnemu sv. obhajilu. Popoldne ob 1.30 pa na društveno sejo v farno dvorano. Sprejem novih članic bo 7. maja pred osmo mašo. Župnik rev. E. Pevec bo sprejel nove čjanice, po maši bomo pa vse odšle v farno dvorano na kavico in prigrizek. Vabimo vse, tudi tiste, ki so' sinkih konec 'julija 1975 je naš list komentiral ta dogodek in zapisal med drugim tole (7. avgusta 1975, št. 120): .. Druga sovjetska koncesija (prva je bila dogovor o nadzoru manevrov na obeh straneh zastora) vsebuje svo* bodnejšo izmenjavo oseb, informacij in idej med svobodnim in komunističnim svetom. Toda vse to je iluzorno. , . Kadarkoli komunisti na kaj takega pristanejo, imajo mestu m sli vedno po stanh ko-vedno na umu svojo lastno interpretacijo in ravnajo po- dovozih. Zgodovina gre vedno Mr. John in Pepca Amon st g. v nedeljo, 5. marca, obhajala 30-UČitelj .-naprej in kazalec na uri zgodo-: letnico zakona. Župnik jima je jvine se nikdar več ne vrne na-[dal poseben blagoslov. Iskreno Beograd je sedaj našo tedanjo presojo na celi črti j10 ^ tek zlvlien.ia. zagon .čestitamo! potrdil. Na sklepni seji dne 9. marca t.l. je sovjetski vodja delegacije Juli M. Voroncov obtožil zapadne države, tem po svoje, kakor je ravnal njihov mojster m (Stalin) po Jalti.” da so s svojim naglašanjem človekoljubnih pravic spremenile beograjsko konferenco v areno ideološke konfrontacije. Dobesedno je izjavil: “Nekatere delegacije so skušale konferenco okreniti na stranski tir psihološke vojne in v areno ideološkega soočenja.” Torej smatra Sovjetska zveza zahtevo po spoštovanju človekovih pravic, med katere spada svoboda gibanja oseb, informacij in idej, za psihološko vojno in za ideološko soočenje, nazadnje pa vse to skupaj za nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve posameznih'držav. Ša več: obtožil je zapadne' države predrzno in brez vsakega sramu, da uporabljajo človekove pravice, da bi s tem odvrnile pozornost od povečanja vojnih proračunov in oboroževanja. Cinizem brez primere, vreden Stalinovih dedičev! Z ozirom na tako stališče komunističnih držAv v Evropi, ki so zvesto podpirale rusko agresivno obnašanje, ni bilo mogoče pričakovati kakega pozitivnega rezultata glede človekovih pravic — in ga res ni bilo. V sklepnem povzetnem dokumentu so delegacije samo potrdile, da so njihove vlade odločene nadalje izpolnjevati' sklepe helsinškega dogovora. Kako jih države vzhodno od železne zavese v resnici izpolnjujejo, zlasti v Rusiji, ves svet prav dobro ve, vsaj kar se tiče svobodnega kroženja oseb in idej ter spoštovanja človekovih pravic. Sovjeti so pač hoteli v Helsinkih 1. 1975 doseči priznanje evropskih meja po drugi svetovni vojni, potrdilo vključitve zasedenega ozemlja med vojno (vključno vse tri samostojne haitijske države) v sklop Sovjetske zveze. To so dosegli, za drugo jim ni mar. V prej omenjenem komentarju smo v našem listu I. 1975 tudi to zapisali: “V Helsinkih se je odigrala Jalta II in železni zastor bo ostal kljub vsem detentam trdno zakovan in ga bo poslej mnogo težje dvigniti. Kje je sedaj še sila na svetu, ki bi to mogla?” Beograd je nazorno pokazal, da take sile ni. Celotna Zahodna Evropa z Ameriko in Kanado vred je klecnila pred predrzno rusko nedostopnostjo, ki je preprečila zgolj omembo človekovih pravic v sklepnem dokumentu.' Svetovno časopisje je kazalo zelo skopo zanimanje za razgovore v Beogradu, saj je tak časopis, kot je The New York Times, s svojim stalnim dopisnikom, v Beogradu, pozdravila veličastna pesem: j kot “velikega vodnika, pomemb-komaj v kratkih izvlečkih omenjal borbo zapadnih dele- Kristus, kralj vseh večnih ča-jnega moža, ki navdušuje po vsej gacij za razpravljanje O človekovih pravicah. To Voron- sov... Cerkev je bila letos takoj Vzhodni Evropi in dejansko po eovi napadalnosti ni ostalo prikrito. Kje je torej še sila, polna, da so mnogi morali stati vsem svetu”* Hrvati at) ga na življenja in nenehna borba za I * - nekaj boljšega. Tisti, ki gledajo j G. Matija Vlasič, ki je pred še vedno nazaj, so že zamudili kratkim obhajal 75-letnico živ-vlak in bodo morali ostati na ijenja, se nahaja že nekaj časa v postaji časa, dokler jih nasled-' bolnišnici. Dobil je pljučnico, ko nji vlak ne odpelje tja, od koder se je te znebil, so ga prepeljali ni več vrnitve. Dopolnili so svo- jod Sv. Ane v St. Luke's bolniš-jo nalogo, novi rod bo nadalje- nico, da ugotovijo, kaj je narobe val njih delo brez vsake okoste- z njegovo hrbtenico. Želimo mu nelosti, brez vsake navezanosti hitrega okrevanja! na stare “zlate čase” ... ! ■ * Ta misel me je zajela ob smrti I Koline, katere so priredili na-pck. organista Fischingerja. Do- ši mladinci v sklopu ŠARC na polnil je svoje poslanstvo. Ni se Cvetno nedeljo, so odlično u-mu ga treba sramovati. Novi spele. Niso zaklali “suhe mu-rod bo še nadalje ohranjal slo- he”, ampak tolstega prašiča. Bi-vensko pesem in besedo v duhu la je lepa udeležba, bila sta med sodobnost. Isti cilji, a druge me- , gosti tudi oba naša duhovna go-tode. Bog daj uspehov! jspoda in nekaj naših sester. Po- * j !strežba je »bila odlična in hitra. Bila je lepa, slovenska Cvet- j Vsak je bil zadovoljen. Folklor-'na nedelja. Vreme je tudi dodatna skupina je tudi podala nekaj lo svoje. Zbrali smo se v spodnji lepih plesov in še zapeli so. cerkveni dvorani k blagoslovu j ' * butaric in palm. Veliko nas je j Društvo Slovenija je imelo bilo, med nami ipa cvet naše slo- pred nedavnim občni zbor. Iz-venske fare sv. Štefana, naša volili so novi odbor. Na čelu mu mladina, ki pohaja v sobotno je seveda'dosedanji predsednik slovensko šolo. Vsi v narodnih g. Milan Pecharich. Ni jih vzela nošah z butaricami, oni, ki so zima. Zadnjo soboto v aprilu pozneje nastopili pri maši pri pripravljajo veselo domačo slo-branju trpljenja našega Gospo- vensko zabavo. Igral bo Janeza da, t.j. apostoli, so imeli še po-J Arka “Tivoli” orkester. Tudi sebne halje čez svoja oblačila. naša slovenska Folklorna skupi- Pred blagoslovom je pevski zbor zapel pesem Pod oljkami, nato je župnik p. Klavdij blagoslovil butarice in palme. Po prebranem evangeliju smo se uvr- na bo nastopila, manjka. Naj nihče ne Politiki večkrat lažejo. Tudi naš predsednik Carter se jim je stili v procesijo; pevci, mladina j pridružil. Ko je bil na obisku v v narodnh nošah, za njimi go-j Beli hiši jugodiktator Jože Broz-spod župnik, nato pa še mi osta- jTito, se je predsednik znebil li. Pri vhodu v cerkev nas je precej debele. Označil je Tita I 'V* »▼*/*■» 1 l «-v n s-% « 1 J C C ■ 1 1 Pomagajmo počastimo mrtve! CLEVELAND, O. — V tistih težkih dnevih naše zgodovine so med nami vstali možje, brez katerih bi bila naša usoda morda še bolj tragična. Stali so med nami kot svetilnik in nam ne le osvetljevali pot v ideološki in splošni temi, temveč s svojo trdnostjo dokazovali tudi, da mora človek predvsem ostati zvest sam sebi ter vztrajati na ravni, načelni poti in ne zahajati na vabljive steze skrivinčene, materialistične logike. Bili so med nami in zdaj jih ni več. En tak “svetilnik” je Ril škof Rožman. In vendar ni pomnika, ki ibi pričal o njegovem junaškem zgledu. Sahio tisti sramotni napis pred-ljubljansko stolnico še stoji. Zato so toliko bolj hvalevredna prizadevanja naših rojakov in soborcev v Buenos Airesu, ki hočejo z zavetiščem za ostarele Slovence pomagati živim in počastiti mrtvega škofa. Zavetišče nosi njegovo ime. Pobuda za to akcijo je izšla od nekdanjih borcev, združenih v TABORU ZDSPB in vse odtlej si tudi krajevni odbori te organizacije prizadevajo, da akcijo po svojih močeh podpro. Razumljivo je, da organizacija sama ne zmore stroškov gradnje in vzdrževanja, ki stalno naraščajo, prav tako pa tudi število tistih naših rojakov in soborcerg ki hi se sna jesen življenja radi zatekli vsaj v domačo družbo, če že družine nimajo več. Krajevni odbor Tabora D. S. P. B. se zato obrača na vso clevelandsko slovensko skupnost z iskrenim vabilom na pomladanski družabni večer, ki bo v soboto, 1. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Del izkupička te prireditve je namenjen odboru Rožmanovega zave-tšča v Buenos Airesu, ostalo pa za neposredno podporo potrebnim soborcem. Prireditve te vrste so najlažji način, kako lahko vsakdo izmed nas pcinaga o-starelim (borcem/ počasti škofov spomin, obenem pa preživi nekaj uric v prijetni domači družbi. Nas, ki smo preživeli, je Bog — kljub težkim preizkušnjam — le bogato obdaroval. Živimo v svobodi in dobro nam'je, zato je prav gotovo primerno, da se vsaj od časa do časa. spomnimo tudi tistih, ki so v stiski in v letih. Podprimo zavetišče škofa Rožmana v Buenos Airesu! Krajevni odbor TABOR DSPB ki vas doseže naš list Ameriška Domovina. Naj bi bilo pripravljeno tako, kot so nas učile N delale naše dobre mame. Prej V velikem jerbasu z velikim kolačem, pogrnjenim z bogatim prtom, ki je šel iz roda v rod. Sedaj, zadnja leta bolj majhna košara za velikonočna jedla, ker se je družina zmanjšala. Vse je v , v, . • , , kid° s skrbjo, ljubeznijo priprav- ze bile clamce, pa so iz katerega t , , . V , ” ijeno za velikononci blagoslov. irr.1! riuvc+vo opustile, j r-vi • . v , A . x ^ , Ohranimo te nase običaje, o- ° ,eP°.T hranimo stare jedi — kot žgance in polento. Mama so me še na I bolniški postelji ošteli, da n® v, . ^ znam kuhati žgancev. Sedaj jd1 Stroški za vse to so veliki m , . f , , , -iv, ■ . . . znam, tudi ajdove tako, da J m potreben je skupni napor za o-!v , . . . . . ... .. J x ^ se otroci imajo radi, ki jih spo četka sploh niso marali. .. T , p v ,. , , Prilagam dar Ameriški DomO' N a tem mestu se želim zahva- > • - . . . 7. ^ .^1 , . . 00 n + Vlm v spomin pokojnega organi sta Alfreda Fišingerja, dobr° nam poznanega iz Lemonta. NaJ mu Bog poplača vse, kar je de lal v Njegovo čast! Vsem njega' koli razloga članstvo opustile. Pridite, stopite v štvo, ki skrbi za duše svojih čla- i nic in pomaga cerkvi in farni šoli po svojih najboljših močeh. hranitev skupnih ustanov, verskih. tudi Uti Mary Marinko, ki je 23 let bila predsednica našega društva in vodila njegovo delo. Obljubila je, da bo še dalje skrbela za romanja v Leinont Hvala tu-,vfa domažim naše 1<>boj!( di Mary Farcmk, ki nas je vozi- T0^a|je Na poseben način sem zap1 deležna kot obiskovalka bolni' ce. Kaj vse se dogaja v bolni' cah? A vsi naši stari, bolni IjiN' je v blodnjah hodijo pod Kam' niškimi planinami, v kočiji se vozijo in s kamniškim vlakom' Kam si vsakdo želi, predno ll' mrje? — Domov. Vsi pa potuj6' mo v našo nebeško domovin0. Na poti naredimo še kako dobh delo, kot za naše slovenske miši' jonarje in za podpiranje naše ti' skane besede, dokler jo še im6' mo. Mislim na našo Ameriš^0 Domovino. Tople pozdrave tudi ge. MaT Debevec. Družina Klesinova la toliko let v lepem in slabem vremenu! če Vama čas dopušča, pridite še na kafo sejo! Vse članice vabim na našo sejo 2. aprila, da boste spoznale našo novo predsednico Anno Brodnik in našo zapisnikarico Mimi Mauser. Obe izgleda, da bosta dobri odbornici in požrt-vočalni delavki Za naše društvo in njegove cilje. Če vam bo kaj kolača ostalo, ga prinesite s seboj-) tam pa bomo naredile kavo ali čaj. Na svidenje na seji 2. aprila ob 1.30 popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu. Mary Otoničar Isnsirl mhilm EUCLID, O. — V nedeljo, 2. aprila, bodo mladi pevci in pevke krožka št. 2 SNPJ nastopili ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Avenue s svojim spomladanskim koncertom. Prepričani smo, da se boste u-deležili tega lepega nastopa naše mladine. Vodil ga bo Joe Valencie, ki je še pred petimi leti pel v tem mladinskem zboru, pa nato končal svoje študije na vi-soki'soli. Kathy Hlad, ki je bila še pred nekaj meseci aktivna članica zbora, bo . pomagala s spremljavo sporeda na pianu. Ona uči slovenske plese. Resnično sem vesela in cenim ti dve mladi osebi, ki sta prevzeli vodstvo zbora, ko sem bila jaz zadržana, pričakujoč otroka. Iskreno želim, da bi mogli na nju računati tudi v bodoče kot dejavna v slovenski skupnosti, na slovenskem kulturnem polju.- Na sporedu so slovenske pesmi o živalih, ljudski plesi in zbor harmonikarjev. Vožnja brez nezgod Prometnik na cesti v NuereP (berg-u na Nemškem je posP pozoren na nenavadno razmaj^ avto. Vozniku je dal znamenj6' naj ustavi, ker je hotel preg^ dati voznikovo dovoljenje ^ njegovo vozilo. “Govorite malo glasneje,” ^ rekel voznik v zelo zrelih leU| “veste, močno naglušen seN-Ko je prometnik pregledal niško izkaznico, je starega inož! vprašal, zakaj ne nosi očal, * jih ima na sliki. , “K vragu z očali!” je re^e voznik. “Če si jih nataknem, Jl< vidim ničesar.” — “Morali ste z menoj na policijsko poSt3 jo,” je odvrnil prometnik. “Žal mi je, pozabil sem W6 berglje s seboj, -brez njih pa morem hoditi,” je rekel stareC[ “Ampak vedite, tudi tako v' meni in pustil starca, naj mirl1 gega, kot da je skomignil z nadaljuje vožnjo. Prijavnica za počitniški tečaj v Celovcu leta 1978 League of/Slovenian Americans, Inc. New York, N.Y. P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227 Ime udeleženca ............................... starpst . Naslov (skupen) ulica mesto ..................... država telefon Zip e- d- 30 ih se- ra r- e' ac ■k ? RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Zima je uradno vzela slovo v začetku preteklega tedna, stvarno pa ni in ni hotela iti, ponekod je nametala sneg prav za Veliko noč. Letos ga res ni nikjer manjkalo, tudi otroci in najvnetejši zimski športniki se razgledujejo in čakajo, kdaj bo toplejše sonce privabilo' iz tal zelenje in cvetje, nabreklo popke na drevju. Velika noč nas je kljub hladnemu vremenu poživila, prinesla novega, svežega duha, spomnila nas, da ni vstajenja brez smrti, da Velika noč vedno sledi Velikemu petku. Slovenci so Veliko noč v Torontu praznovali po starem običaju, duhovno in telesno. Obe slovenski cerkvi v Torontu sta imeli Veliki teden veliko udeležencev pri verskih obredih. Ver-ski duh je torej živ in trden kljub materialno usmerjenemu okolju in vsakdanjim vabljivostim življenja. življenje iz vere in po veri je polno, je srečno, ne pozna malodušja in ne obupa! Življenje krez vere mora biti žalostno, puščobno, ker je brez pravega končnega smotra! Bodimo hvaležni našim dedom, našim staršem, ki so nas vzgojili v verskem duhu, nam pokazali smisel in cilj 'življenja, nam odprli vrata v tostransko in enostransko srečo! * Pomlad budi v vseh novo u-Panje, novo voljo, do iskanja in Prizadevanja, ki naj bi pomaga-iz težav, v katerih se je znašla naša dežela v političnem in zlasti tudi na gospodarskem področju. Kvibeško gibanje za odcepitev od skupne kanadske države, se zdi, da je šibkejše Celo v sami tej pokrajini, kot bi njegovi Vodniki radi svet prepričali. Počasi prevladuje tu in tam stvar-uejsa in treznejša misel, ko Ijud-1 e tehtajo dobre in slabe strani ločitve Kvibeka od Kanade. Ob tem se človek nehote spom-ui zadnjih volitev v Franciji. Pri prvem, splošnem delu so Francozi glasovali “po srcu” in levica je dobila absolutno veči-n°> četudi zelo pičlo. Pri zaključ-uih volitvah, ko je šlo za to, kdo nal dobi vodstvo države v roke, so se Francozi odločali “po že-Pu in dali večino' vladni koali-clji> o kateri vedo, kaj morejo °d nje pričakovati. Kljub vsemu vnetemu govorjenju in navdu-sevanju je končno odločila trez-na presoja o koristnosti. .. Prav verjetno je, da se borna akem temelju odločala tudi rancoska Kanada, kadar bo k temu pozvana. gress je razdeljeno v pogledu politike do Kvibeka, ko se pripravlja na konvencijo prihodnji zor nad cenami In plačami opu- mesec v Quebec -Cityju. Večina stili že pred nekaj leti v času je načelno za to, naj kvibeško predsednika Nixona, ko je po- prebivalstvo ima pravico do stalo jasno, da je tega treba iz- lastne odločitve, pa prav tako lada je skušala zadnjih ne-iaj let omejevati inflacijo z nadzorom nad plačami in cena-uu, kar pa se ni izkazalo za posebno uspešno. Inflacija v Ka-nadi je kljub nadzoru bila v zad-n]ih dveh letih precej večja kot v sosednjih ZDA, kjer so nad- vajati dosledno in trdo, če naj bo uspešen, ali pa ga opustiti. Gospodarske težave in politična negotovost so prizadele vrednost našega dolarja v tujini. To čuti vsakdo, pa če gre samo preko‘meje na jugu. Veliko hujše je seveda v Evropi, kjer postajajo cene za nas in tudi za naše južne sosede vedno bolj boleče in skoraj nesprejemljive. Pre-nekateri se z otožnostjo spominjajo časov, ko je bilo življenje v Evropi poceni, ko je dolar segel daleč. Sedaj že nekaj let doživljamo, kako je dolar vedno manjši doma, še veliko manjši pa drugod ... Kljub vsemu bo letos precejšnje število slovenskih rojakov potovalo preko morja v Evropo, večji del od teh v Slovenijo. > * Predsednik univerze v Torontu John Evans se je pritož-val ob odobritvi proračuna za naslednje šolsko leto, da je finančno stanje visokih šol vedno težavnejše, University of Toronto menda še prav posebej. Težave so tudi na srednjih in osnovnih šolah. Četudi je zaradi manjšega števila šolarjev potrebno manj učnih moči, — v Velikem Torontu jih bo s prihodnjim šolskim letom, okoli 460 izgubilo službo, — davkoplačevalci ne bodo čutili zaradi tega pob en e olajšave. Stroški za šole rastejo kljub manjšemu številu šolarjev, ko rastejo stroški za vzdrževanje poslopij, stroški učnih potrebščin in seveda tudi stroški za plače učiteljstva. * Po nekih vesteh, ki so prišle iz Slovenije, so obsodili jezuite zaradi izdaje knjige pok. Truhlarja na 10 milijonov starih dinarjev globe. Ti so izjavili, da tega ne bodo plačali, da gredo raj še kazen odslužit v zapor. Tedaj jim je baje v ipienu oblasti ponudil S. Kolman, referent za verske zadeve, “spravo” v znižanju kazni na skupno le 100,000 starih dinarjev, kar je nekako 55 ameriških dolarjev. Obsojeni niso bili pripravljeni sprejeti niti te “simbolične kazni”, ker so na stališču, da niso nič zagrešili. Poročilo pravi, da spor še ni zaključen in da “presenečenja” lahko še pridejo. * Begunci iz Ugande v Afriki, vztraja tudi na načelu obrambe kanadske skupnosti. Ontario Federation of Labor je na konvenciji lansko jesen odklonila pravico do samoodločbe kot osnove za reševanje bodočnosti Kvibeka. * Ko je predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau govoril pretekli teden skupini vodilnih podjetnikov, je dejal med drugim: “Ni vprašanje, če Vas (ZDA) zelo ljubimo, toda vprašanje je, če Vas ljubimo modro.” Kanada se zaveda potrebe dobrih odnosov z ZDA, pri tem pa hoče ohraniti in varovati svojo neodvisnost, politično, gospodarsko in kulturno. * Predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau je kljub pozivu finančnega ministra Kanadčanom, naj počitnice preživijo doma in na ta način zmanjšajo primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci, odletel s svojimi otroci za 11 dni na Jamaico v Karibskem morju. Letel je z rednim potniškim letalom brez vsakega obvestila javnosti iz “razloga varnosti”. Poleg predsednika zvezne vlade je odšlo na počitnice v tujino tudi najmanj pol ducata ministrov zvezne vlade. * Iz trupa pogorele potniške ladje Queen Elizabeth I so spravili zadnje vredne ostanke kovine in je sedaj pripravljena za končno uničenje. To je bila razkošna potniška ladja, ponos Cu-narda, dokler ni njen čas na morju minul. Po kratki dobi, ko bi naj služila kot hotel, je odplula v Hong Kong, kjer so jo urejali za plavajočo univerzo, ko je na njej nastal ogenj in jo januarja 1972 uničil tako, da je sedla na morsko dno. * Nov sojvetski satelit na tem, da se vrne v ozračje, povzroča ponekod na svetu skrbi. Ko je nemški vesoljski laboratorij v Bochumu objavil, da bo sovjetski satelit 849 okoli 20. aprila dosegel ozračje in da utegnejo njegovi ostanki pasti na Zemljo, kot so ostanki Cosmosa 954, je obrambno tajništvo ZDA objavilo, da Cosmos 849 nima jedrskega reaktorja in da je veliko manjši, kot je bil Cosmos 954. I SELLING OUT - EVERYTHING MUST GO Y1S MORE FOR YOUR DOLLAR WHEN YOU DEAL WITH Koristna uporaba barja Razsežno ljubljansko barje bo mesto lahko v prihodnosti koristno uporabilo. Predlogov je veliko. Nekateri univerzitetni strokovnjaki so mnenja, naj bi na Barju pospešili predvsem zidavo zasebnih hiš, načrt “Ljubljana ,2000” pa bo vsekakor vsaj del Barja namenil rekreaciji. ki so prišli v Kenijo, pripovedi.- 2ato je zelo verjetno, da bo jejo, da je varnostna policija predsednika Idi Amina ustrelila vodilnega sodnika Raphaela Se-bugwawo-Amootija, ker predsedniku Aminu nekatere sodnikove odločitve niso bile po volji- t Ugandski radio podrobnosti o smrti sodnika ni objavil, poročal pa je, da je predsednik Amin sporočil družini pokojnega svoje sožalje. * Vodstvo Canadian Labor Con- KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJ V letu 1978 smo glavni kontraktorji za že odobrene čarterje anadske družbe za potovanje v Ljubljano. i Boeing 707 — cena — US $422 0(] do 8. avgusta od 12. julija d« 8. avgusta 0t -8. junija do 22. avgusta od 12. julija do 22. avgusta Prav tako prodajamo vse druge čarterske karte za v ua osla vi jo in seveda za iz domovine v Toronto, vse nava-lie, čarterske, mladinske in turistične karte za kamorkoli, v orido, na Havaje in Karibsko morje. Strokovna postreš-a za najem avtomobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, Potne liste in vize. ŽUŽEK Toronto, Out. — Tel. 534-S891 PEIEB URBANC, notar 635A Bloor St. VV. celoti zgorel v Ozračju, katero bo dosegel po ameriških računih okoli 6. maja 1978. e Končno je oporečniški pisatelj Mihajlo Mihajlov prejel od jugoslovanskih oblasti potni list, da lahko gre v inozemstvo. Obiskal bo svojo mater, ki živi v ZDA, nato pa se namerava vrniti v Beograd. Mihajlov, ki je star 44 let, je preživel v zaporih šest let. Lani v novembru, je bil deležen amnestije in spuščen na svobodo. * Japonska je izgubila svojega edinega kardinala. Nedavno je namreč umrl nadškof v Osa ki Paul Yoshigora Taguchi, kardi-ma od j. 1973. • Star je bil 76 let. Teološke študije je končal v Rimu 1923, škof pa je postal konec 1940. Rimsko državno pravdništvo je sprožilo kazenski postdpek proti tedniku “L'Espresso”, ker da je žalil čast in ugled predsed- Višina Triglava -Ob 200-letnilci prvega vzpona na Triglav je najvišja gora Jugoslavije “zrasla”. Na novih zemljevidih je vpisana višina 2864 metrov, medtem ko je bila prejšnja višina za meter nižja. Menda je bila prejšnja navedba napačna. Druga najvišja gora v Jugoslaviji je makedonski Korah — 2764 metrov. V Sloveniji so umrli 7. marca V Ljubljani: Ivka Ferš, roj. Kajfež, Atari j a Furlan, roj. Pogačnik, Ivan Ropret, Alojz Kamnikar; v Sori: Frančiška Veber; v Vitanju: Franc Friedl; v .Mali Račni: Viktor Poljšak; v Idriji pri Bači: Jožefa Zlatoper; v Dolu pri Hrastniku: Ciril Štraus; v Preserju: Alojzija Šuštar, roj. Jerina; v Dobu pri Domžalah: Franc Gregorin; v Dravljah: Arhar. Marija Selan, roj. 8. marca V Mozirju: Lucija Kampjut, roj. Dimeč; v Polju: Brigita Lorbek; v Črnem kalu (Predloki): Jože Zupanc; v Ljubljani: dr. Ivan Plahutnik, Stane Turk, Janez Trost; v Podkraju (Velenju): Jože Za-luibenšek; v Krašnji: Slavko Udovč;, v Gornjem kotu pri Dvoru: Marjan Šuštaršič; v Celju: Vlado Batič; v Bučki pri Škocjanu na Dolenjskem: Frančiška Kralj. 9. marca V Mengšu: Marija Šimenc, roj. Škarja; v Ljubljani: Josip Sodnik, Alin-ka Bernik, roj. Javoršek; na Bledu: Vera Janežič; v Celju: Hinko Sajovic. V Domžalah: Barbara in An-drejka Orešnik; v Bistrici ob Sotli: Franc Ga-bron; v Kopru: Anton Dolgan; v Murski Soboti: Lado Jerše. 11. marca V Smokuču (Rodinah): Karel Beravs; v Stari gori: Anton Gleščič; v Poti v Dolino (Bizoviku): Jože Bircelj; v Šentlovrencu na Dolenjskem: Jože Jarm; v Ljubljani: Janez Horvat; v Šentjoštu nad Horjulom: Peter Sečnik; na Jesenicah: Štefan Trplan; v Šentjerneju: Ana Frančič, roj. Luzar; v Doberni pri Celju: Ivanka Bergant; v Štriti pri Bučki: Jože Marjetic; v Kranju: Jože Jensterle. 13. marca V Dobu: Alartin Kovič; v Gorenji vasi nad Škofjo Loko: Alojz Ferlan; v Ambrusu: Frančiška Glivar; v Ljubljani: Ivan Klemenc, Marko Dernovšek, Ivan Miš-velj, Ivan Tuma, Valentin Primožič, Frančiška Benedik, Angela Unuk, roj. Aleš; v Šentvidu pri Stični: Viktor Bavdež; v Teharjih: Frančiška Košto-maj; v Košišah pri Kamniku: Cecilija Sitar; v Medvodah: Slavko Zajc; v Ljubnem: Franjo Papež; v Kopru: Janez Karaš; v Dravljah: Jernej Jan. - CEH® ■B0MG0S DRUM KMLS Strings for alf EnsfruTtienfs FOIL LIRE ®F MUSICAL SUPPLIES BUTTON BOIES - SALES AID SERVICE mm accordion city 5256 Superior Ave. - Phone (216) 431-9494 CuusXiZXXTXXXXXXXSiYx 3 T' ABC - CHASTER POLETI CLEVELAND LJUBLJANA od $439.00 (+ tax) naprej ... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM 4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO! Citateljem na področju Veh kega Clevelanda priporočamo z»' novice iz Slovenije poslušanji slovenske radijske oddaje “Pismi in melodije iz lepe Sloveni je” na univerzitetni postaj WCSB 89.3 FM vsak dan od po nedeljka do četrtka ob 6. zve čer in ob nedeljah od 12. d/ I. popoldne, ki jo vodita dr. Mi lan in ga. Barbara Pavlovčič Novi naslov postaje je: 1990 E 221 St.. Euclid. Ohio 44117. CUuVhLAND, O MALI OGLA FOR RENT ~ Small 2 bedroom house with garage, washer, dryer, stove and refrigerator included, in So. Euclid area. $275 per month. Call after 6 p.m. — 944-4531 (47-50) derne o dobi 7 let Leonejevega predsednikovanja in sicer poglavje o prigodah in nezgodah treh Leonejevih sinov. Zaradi tega so sinovi prijavili sodišču tudi Cederno, češ da jih obrekuje. i* Španski kralj Juan Carlos je podpisal zakonski odlok, da bodo vsi tisti, ki so se v državljanski vojni borili v republikanskih vrstah, dobili pravico do pokojnine. V utemeljitvi odloka je rečeno, da “gre zb izraz španske krone, da bi nevtralizirala posledice, ki izvirajo jz preteklosti.” To vest je objavilo tudi ljubljansko “Delo”. Želeti bi bilo, da Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša s 7 sobami v fari sv. Vida ugodno naprodaj. Odprto za ogled v soboto od 2. do 5. popoldne. Kličite 951-5025 (43-52) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REAUTY CO. UMLA «99 E. 260 SL 731-1070 Odprte od 9. do 9. Roofing & Chimney Repairs FREE ESTIMATES Call 391-61145 ask for Bill or Del (x) AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA i- NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI ® Mi izdajamo najmodernejše celo-živijenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,009. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov', poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vjnewood Dr., Wickliffe, Ohio ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Ed., Richmond Heights, Ohio mm tata 11 mmmm pogreba zavoda 1953 East 62 SL 17010 Luke Shore 43H-208S 631-6300 GRDIN8VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-123* Help Wanted Delo dobi Uradnik zn lahko delo v skladišču. Potrebna priporočila za_ dobro delo. Kličite tel. 696-3602. (27,28) Customer service person to work on phone order desk. Must nika republike. Omenjena revi- bi prišle do take pobude, ‘!nev- .like customer contact. Also will ja je namreč na platnici upodo- tralizirati” posledice, ki izvirajo 'aid sales manager with cata-! bila Leoneja kot cirkuškega pa- iz preteklost”, tudi v- Jugoslav!- logue changes, key accounts jaca. , 'ji. Toda je sedanja oblast zmož- and pricing. Salary open. V isti reviji je izšel daljši iz- na biti na višini španske kr o- j phone 696-3602 vleček iz knjige časnikarke Ce- ne? ] (27,28) C E SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6H7 St. Ciair Ave, 7 Moj novi naslov: ... Cleveland, Ohie 44103 MOJE IME: Moi stan naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO (; x x *TYYTY7irrx AMiBiŠKA DOMOflKA, MARCH 28, I BREZ BOM A Hektor Malot “SLOVENSKI FANTJE” Pevovodja: Martin Košnik, ^ Predsednik: Jože Melaher j«; Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. kSi, Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-^ ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu. 1 1 “Drugo vprašanje pa je,” je Ijenost. Ali bom odklonil? Ta nadaljevala gospa Milligan, ne strah je gotovo bil zelo velik, da bi čakala na moj odgovor,'saj se je šarn knjig silno bal. V “ah se bo njegov gospodar ho-jmcftri pa knjige niso vzbujale tel odreci pravicam, ki jih ima | odpora, pač pa so me privlače-do njega.” j vale. Res je, da šem uporabljal “Najprej Remigij,” jo je zno-lknjige šele malo časa; toda te, ki va prekinil Artur in se krčevito!sem jih poznal, so mi nudile več oklepal svoje misli. Gotovo je Vitalis bil zelo dober gospodar. Hvaležen sem mu užitka kot pa težav. Ponudba gospe Milligan me je osrečevala, zato sem bil popolnoma iskren, bil za njegovo skrb, ki mi jo je;ko sem ji izrazil svojo hvalež-posvečal. Vendar pa nisem mo-Jnost za njeno velikodušnost. Ne gel niti primerjati življenja, ki bom torej zapustil ‘Laboda’. Ne sem ga živel ob njegovi strani,-bo se mi torej treba odpovedati s tem, ki mi ga je nudila gospa j temu prijetnemu življenju, niti Milligan. Tudi nisem mogel pri-,se ločiti od Arturja in njegove mer j ati ljubezni, ki sem jo čutil j matere. do Vitalisa, s -čustvi, ki sem jih | “2daj moramo dobiti še pri-gojil do Arturja m njegove ma-jvoijenje njegovega gospodarja,” tere. Ko sem to razmišljal, sem,je povzela gospa Milligan. ‘Tisi začel očitati, da n: prav, da!saia mu born, naj pride k nam sta rni ta dva tujca, ki sem ju jv Cette, ka jti mi se ne moremo poznal šele tako malo časa, ljub- j vrniti v Toulouse. Poslala mu ša od mojega gospodarja, u-ospo bcm denar za pot. Ko mu bom Milligan in njenega sina sem pojasnila, zakaj se ne moremo ljubil z vso nežnostjo. jvrniti, bo prav gotovo prišel. Če “Preden se bo Remigij cdlo- bo sprejel moje predloge, se bom čil,” je nadaljevala gospa Milil- j Sp0razumeja gS v Remigij e vimi gan, “mora pomisliti, da mu ži- j starši. Nedvomno morajo tudi vij en j e pri nas ne bo nudilo sa-jti biti obveščeni o tej stvari.” mo zabave in sprehodov, pač pa Dramatska društva »RAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Dramatsko društvo Lilija ima za leto 1977-78 siedeči odbor: predsednik August Dragar; podpredsednik Rudi Hren; tajnik Štefan Režonja, 914 E. 216 st., Euclid, 4.4119, tel. 531 7354; blagajnik Zdenka Zakrajšek; zapisnikarica Sylvia Krule; por-gramski odbor: Ivan Jakomin, Jakob Mejač, Ivan Hauptman, Mojca Slak, Janez Tominc; odbrski mojster Slavko Štepec, Frank Jenko, bara Lozje Mohar; reditelja Stane Krule, Pavle Hren; knjižničar Frank Jenko; športni referrenti Marko Jakomin, Peter Dragar, Janez Tominc; nadzorni odbor Matija Hočevar, Miro Celestina, Frank Zalar sr. Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Slovenski domovi DOM ZAPABNIH ‘ SLOVENCEV 6818 Denison Ave. ■ Bob Prince, Predsednik; Joe Klinec, podpredsednik; Pauline Stepic, ga čaka tudi delo. Moral se bo učiti, sklanjati se nad knjige in spremljati Arturja v njegovem študiju. Tudi to mora položiti na tehtnico obenem s prostostjo, ki mu jo nudi življenje na cesti.” “Bodite prepričani,” sem ji odgovoril, “da je vsako primerjanje odveč. Dobro vem ceniti vaš predlog.” “Vidiš, mamica!” je vzkliknil Artur. “Remigij želi ostati.” Začel je navdušeno ploskati. Ko je njegova mati začela go-1 voriti o delu in učenju, sem opa-i Do zdaj se je razgovor razpletal tako, kakor sem si želel. Zdelo se mi je, kakor da bi se' me bila dotaknila vila s čudodelno paličico. Zadnje besede gospe Milligan pa so me nemilo zbudile iz sladkih sanj k. žalostni resnipnosti. Obvestiti moje starše! Nedvomno bi eni povedali to, kar sem hotel prikriti. Resnica bi prišla na dan. Najdenček! Gospa Milligan in Artur tedaj ne bosta hotela več vedeti o meni. (Dalje prihodnjič) zil na njegovem obrazu zaskrb-' Oglašajte v “Amer. Domovini” Imenik raznih društev Joseph Tre- 10 Častni predsednik bec častni tajnik — Stanley Pockar hišnik — Mrs. Mary Petrie. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer. Naznanilo iti zahvala SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, O. 44110 President — Dan Pavšek, Sr. Vice President — Frank Ferra Treasurer — Joseph Ferra Recording Secretary — Sophie Magayna Financial Secretary — Frank Koncilja House Chairman —- Edward Habat Helper — house - Jack Videtič Helper — house — Louis Legan Auditors — Frank Somrak, Joseph Somrak, Jr, Rudy Marn Other Directors: John, Habat, Jr.-, August PetaUnkar, Adolph Korošec, Bill Ratajc. Manager: Agnes Kolovich Regular meeting the 4th Monday of month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland. Ohio 44110 President — Anthony Sturm 1st Vice-Pres. — Rudolph Zakely 2nd ice-PreS. — Mary Dolšak Fin. Secy ■— Frank Bittenc Treasurer — John Prince Rec. and Corresp. Secy — i Cecelia Wolf Auditors: Frank Kristoff, Ann j kristoff, Stanley Grk i House Committee: Frank Kristoff, Boris Kozel, P’rank Koss, Rudy 19, feb. 1301 18, feb, 1978 Z bolečino v srcu in solzo v očeh naznanjamo, da .je v nedeljo, 19. februarja 1978, prav na svoj sedeminsedemdeseti rostni dan, umrl naš dragi brat, ujec JOŽE MAROLT Blagajničarka; Mary Estanik, Za. Zakeiy FrankTolan Wilham Bavuk pisnikarca; Elia Pultz, Tajnica Nad-j Trus*ees: *rank Grk’ Tony Umek zorni odbor, Mary Estanik, David Prince, Marie Zeitz. ( Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Executive Secretary — Charles F. Ipavec President — Louis Fink Vice-Pres. — Frank Mahnič Fin. Sec’y. Trcas — John Habat, I 299 East 257 St., Euclid, O. 44.132 Corresponding Sec’y. — Ella Sg\ manich Recording Sec’y. — Rudy Pivik Auditors — Mary , Dolšak, Lou Sajovic, Fred Filips Legal Counsel — Charles F. Ipavec y 01 tema društva Wardrobe — Marie Shaver, Mary 1 Batis OLTARNO DRUŠTVO FARR Librarian — Molly Frank, Marie SV. VIDA I Babbitt Duhovni vodja Rev. Edward Stage — Joseph Novak, William Mehaffey Publicity — Marie Skorich, Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir .Malečkar Rehearsals Wednesday evening at 8:00 p.m., 6417 St. Clair Ave. Pevec, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary. Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar. H10 K. 66 St., tel. HE i-6933, zapisnikarica Marija Mausar, redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie P'emec. — Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Penke podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dc- , Vi . , . n , lene, 1815 Sunset Drive, Richmond seja v društveni sobi farne dvorane He.ghts> 0 ^ tel. 261_lg21> pri Sv. Vidu. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenik Vice Pres. -— Albin Lipoid Sec. — Ann Marie Zak Treas. — Frances Tavčar Rec. Sec. — Jhlia Pirc Josephine Zakrajšek Ulrich Lube Josephine Stwan Cyril Rovanšek Antonia Zagar John Perencevic June Price James Novak Charles Ipavec Stan Mezic Louis Arko Edward Godic August Pust Ann Opeka Frank Azman John Milakovich 1st Alternate — Louis Peterlin Jr. 2nd Alternate — Robert Klancher Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob Buri zvečer. Alternates: Jennie Marolt and Steve Shimits Legal Advisor — John Prince Meetings held every fourth Thursday of the month at 8 p.m. Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Officers for 1978 President: Jennie Marolt Vice-Pres.: Mary Dolšak Secy-Treas: Cecelia Wolf Rec. Secy: Florence Slaby Auditors: Ann, Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan, Publicity: Josephine Tomsic Fish fry and other dinners every Friday from noon to 8 p.m. j Take-outs available OLTARNO DRUŠTVO FARE MARI JE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds Victoria Skarbetz tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, zapisnikar Rudolph Ivančič, nad- Rigler. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. KLUB LJUBLJANA Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Steffie Janša, tajnica PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik: Janez Tominc Podpredsednici: Helenca Slak, Zastavonošinja Ivanka Kete. Skupno, piezka Dragar sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v 1 Tajnica: Mira Kosem mesecu pri 8. maši, isti dar popol- Blagajnik: Frank Lovšin dne ob 1:30 uri molitvena ura po Arhivar: Kati Likozar blagoslovu pa seja v cerkven dvo- Nadzorniki: Ivan Hauptman, rani. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hočevar, podpredsednik, Miro Odar, zapisnikar John Hočevar, ml., slov. zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blagajnik Charles Winter Jr. - Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društvi GLASBENA MATICA The Officers for the year 1978 are as follows: President — Marie Shaver 1st Vice President — Olga Klancher 2nd Vice President — Marie Skorich Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143 Treasurer — Josephine Bradach Aditors — Carolyn Budan, Sheldon Hopkins, John Vatovec Nojči Slak Odborniki: Pavla Dolinar, Musi Pogačnik, Metka Hauptman, Marko Jakomin, Janez Semen, Pavle Lavriša Pevovodja: Inž. Frank A. Goren-šek Naslov: Pevski Zbor Korotan 29304 White Rd., Willoughby Hills, OH 44092 PEVSKI ZBOR JADRAM Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida Ln 1 Dolšak Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland O. tel. 541-2102. Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odbonAnn Kristoff, J. Capko, Frank Kristoff. Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. Wolf, S. Matuch. Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. Mentor, Ohio 942-3785; blagajnik Tony Yerak zapisnikar Louis Lod-vik. Nadzorni odbor' Josie Škabar, Eddie Hampiri, Anna Bracklow. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Pevovodja Frank Rupet. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave. SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM RECHER AVE., EUCLID, OHIO Predsednik — John Evatz, podpreds. — George Carson tajnik — Ray Bradač,. tel. 261-5886; blagajnik — William Frank 'zapisnikar — Joe Petrič Jr. nadzorni odbor: John Hrovat, John Bozich, William Janša gospod, odbor: Max Kobal Jr.. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpred- ' sednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-j tinsek, blagajnik Joseph Stavec j zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Urbančič, Ai Glavic in , Anton Kaplan, gospodarski odbor Al Glavic, Millie Lipnos, Anton Ka» ' plan in AlbeH Lipnos, odborniki; [Anton Perušek, Antonia Stokar, I Louis Kastelic in Robert Hočevar, ! Anton Stimetz, Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio | President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica J_.o-. kar Secretary and Treasurer Mary1 Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Ko-vateh, Anna Kutcher, and Danica, Hrvatin FISH FRY’S SERVED EVERY ! FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je zanj vstajensko sv. mašo daroval č.g. dr. Alojzij Tomec in ga spremil na pokopališče Vernih duš v sredo, 22. februarja 1978. Pokojni je bil rojen na Volčjem v fari sv. Mihaela na Blokah. Svojo mladost je preživel v omenjenem kraju z vsemi okoliščinami, ki jih doživi kmečki človek, spojen z ljubeznijo do rodne in podedovane zemlje. Najbrže bi na nji ostal vse življenje, če bi ne prišlo do usodne druge svetovne vojne. Po posredovanju in pomoči sester Mary in Anne (poročena Pirnat), je prišla I. 1949 tudi zanj prilika selitve v ZDA. Bil je zelo priročen za vsako delo. Prvih šest let si je svoj vsakdanji kruh služil na “Loushšn gasolin station”, pozneje do upokojitve pa pri “Mutual Metal Prod. Inc”. Od tam ga mnogi Slovenci poznajo. Več let je živel na stanovanju pri Zalerjevih na 17710 Grovewood Ave., zadnja leta pa s svojo sestro Mary v stanovanju na Euclid Ave. Lansko leto je omenjena sestra radi kapi ohromela in je se^laj v Euclid manor nursing home. To je bil zanj udarec, ker mu je v bolezni ljubeče stregla. Zahrbtna bolezen se ga je lotila preteklo leto in mu je pretrgala nit življenja v Womans’ hospital. Ostal je samski in je v življenju dajal lep zgled dobrega človeka in kristjana. Vera mu je bila luč, ki je v nji imel izhod za namen življenja. V življenju je srečal toliko težav in trnjevo bolečih trenj, ki jih je končno vse premostil. Njegova skladnost s prepričanjem, s komur koli se je srečal, je ostala v lepem spominu. Nikjer ni nikogar izzival, njegov miren značaj mu je pridobil številne prijatelje, ki ga bomo pogrešali, ko ga med nas več ne bo ... Žalujoči: V toplo zahvalo vključimo vse, ki ste nam ob uri ločitve stali ob strani in nas tolažili ob izgubi nam dragega pokojnika. Duhovnikoma fare Marije Vnebovzete, župniku č.g. Viktorju Tomcu za njegovo ureditev, osebnemu prijatelju, bloškemu rojaku č.g. dr. Alojziju Tomcu, ki mu je podelil v “Womans hospital” poslednje svete zakramente in ga tako lepo pripravil za odhod v večnost, hvala tudi za molitev rožnega venca v pogrebnem zavodu, za pogrebno sv. mašo in lep govor v njegov spomin in spremstvo na pokopališče Vernih duš. Bili ste mu prijatelj do konca. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v njegov spomin poslali vence k njegovi krsti, vsem, ki ste darovali za svete maše, ki bedo opravljene za pokojnika, vsem, ki ste ga prišli pokropit in se zbrali k molitvi za mir njegovi duši, vsem, ki ste se udeležili njegove zadnje poti na pokopališče in se udeležili pogrebne sv. maše. Hvala nosilcem krste in Grdinovemu pogrebnemu zavodu za vso naklonjenost in oskrbo. Hvala Mrs. Marici Celestini, ki je oskrbela pogrebščino pri Grdinovih. Zahvala tudi zdravniku dr. Maksu Raku, ki je imel pokojnika v bolniški oskrbi. Vsem, ki ste nam pismeno izrazili sožalje, smo poslali zahvalne kartice. Če smo koga pomotoma izpustili, naj nam oprosti. Zdaj dragi brat, ujec, ko te ni več med nami, nas je obdala osamelost in te pogrešamo. Vemo, da nas vse prej ali slej čaka to, kar si Ti že prešel, zastor med vidnim in nevidnem ... Verujemo. Samo čas se izteče, življenje nikoli, le čas se ustavi. Sedaj si v onostranstvu v nam naznanem bistvu novega življenja, naj Te dosežejo naše molitve; da Vsemogočni poplača Tvoja dela s tisto srečo, ki ji ni konca, in mirom, ki ne mine. Vsi Te bomo ohranili v hvaležnem spominu. Počivaj v miru! U . j .. Mary, Annie (poročena. Pirnat) in (v Sloveniji) Angela (poročena Žnidaršič), sestre, Stanko, brat, nečaki in nečakinje tu in v Sloveniji Euclid, Ohio, 28. marca, 1978. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, OMo 44103 Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617. 881-6762, blagajničarka Berta <>c>o><><>c><>c><><>^ Lobe, odborniki: Jože Bojc, Ivan SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik J°že Leben, podpredsednik Stane Rus, tajnik Stane Mrva nA, 1056 E. 67 St., vec, Korald Šuster, John Troha Cleveland, Ohio 44103, telefon PJILALLY POGREBNI ZAVOD Hočevar, Ivan Kosmač, Jože Kristanc, Frank Lovšin, Pavle Lavriša, Louis Lobe, Lojze Mohar, Matt Novak, Filip Oreh, Stane Frisian, Edy Podržaj, Loj-j ze Petrič, Vidko Sleme, Janez Švigelj, Ferdo Sečnik, Martin Tominc, Janez, Varšek, Edy Vei-der. Nadzorni odbor: Mate Resman, Branko Pfeifer, Marija Lunder. Razsodišče: Ivan Brleč, Franc Kovačič, Franc Urankar.1 SLOVENSKI NARODNI DOM 3563 E. 80 St. Predsednik: Al Stražar Podpredsednik, Alan Novak Tajnik, Mary Wolf Blagajnik, Ray Habian Zapisnikar, Eddie Skufka Nadzorniki: Richard Martinsek, Antonia Stokar, Mary Prosen. Nahaja se med Memorial Shoreway In Lake Shore Blvd. 365 E. 156ih St. KE 1-9411 if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi -Jr Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. ir Pasteioi pros tar. Zračevalni sistem. 24 črna ambulanena posluga in aparat ra vdihavanje kisika. II SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS. Slovensko kulturne društvo Triglav, Milwaukee, Wis. ima za leto 1978 sledeči odbor: Predsednik Karl Dovnik, podpred-: sednica Annie Mejač, duhovni1 vodja Rev. Beno Korbič, tajnica!! Marička Kadunc, blagajničarka ' Mary Cof felt, upravnik Jože Smolič, gospodinja Loni Limoni, nadzorni odbor: Janko Li- # moni, Frank Mernik, Janez Ri- j felj. ... j1 CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA NAŠ JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI STAREGA KRAJA IN AMERIKE - ZMERNE CEHE- VIENNA GARDEN Zgane pijače, domače in uvožena piva ter vina, UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM VZDUŠJU STAREGA DUNAJA! ZAJTRK - KOSILO - VEČERJA BANKETSKE PROSTORE ZA 150 OSEB | 1383 E. 36 St. telefon: 8814222 ! MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering s®*' dce) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. _ prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpoiafi' vseh vrst perutnina. Sc priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO S-TTSS — na domu MO 2-2912