Naj vas božič obdari z veseljem, novo leto pa napolni s polno mero zdravja, sreče, ljubezni in zadovoljstva. Prijetne praznike in SREČNO 2005! Vaš župan Miran Vuk, Občinski svet, Občinska uprava in Uredništvo Dober den. VESELO MIKLAVŽEVANJE V ZAVRČU Zabava z Gamsi, Bornom in Wernerjem V cerkvi sv. Miklavža v Zavrču je sv. Miklavž v spremstvu parkljev tudi letos obdaril vse pridne otroke, a tudi poredni so bili deležni darila - šibe. Po veselem miklavževanju v cerkvi pa se je praznično decembrsko vzdušje preselilo še v završko kulturno dvorano, kjer je občina Zavrč organizirala Miklavžev ples za vse občane in občanke. Za kar najboljšo zabavo in dobro voljo so tistega večera skrbeli Gamsi, na odru pa sta se jim pridružila popularna Werner in Borno, ki sta še posebej navdušila ženski del publike. Zabava je bila dobro obiskana, plesalo in norelo je staro in mlado v dvorani, Miklavžev ples pa ima zdaj dobro popotnico, da z leti postane tudi tradicionalen. TM Foto: RŠ Zabavo so začeli Gamsi. Ni dolgo trajalo in na plesišču so se pojavili prvi plesalci. Sebastjan Vuzem, 3- razred Brez dobre in uigrane ekipe ne gre. V dvorani se je zbralo staro in mlado. Spet je tu najlepši praznični čas ... V teh dneh ste verjetno že mnogi v polnem pričakovanju božičnih praznikov in novega leta. Želimo, da bi nam spet prineslo kaj lepega, drugačnega, boljšega. Vsak ima svoje želje. Nekateri se z željami obračajo na dobre decembrske može, jim pišejo in prosijo za to in ono, spet drugi so bolj skromni in le čakajo, da jih kdo presenetil in morda obdaril. Da, lepi so ti prazniki, a za mnoge naporni, nič kaj veseli in zadovoljni. Vsakemu od vas, dragi občani in občanke Zavrča, bi radi s prazničnim voščilom in decembrsko številko glasila Dober den vsaj malo polepšali praznike. Imamo dober namen, da se spet oglašamo pri vas doma. V praznično obarvanem občinskem glasilu tudi tokrat pišemo o mnogih dogodkih, ki so se zgodili v zadnjih, zdaj že skoraj treh mesecih, pa o tem, kaj so pripravili v občinski upravi, kaj je že in kaj še bo postorjenega v komunalni infrastrukturi, nismo pa pozabili še na vesele in družabne dogodke, ki jih nikoli ni preveč. Z nekaj prispevki se v Dober den predstavljajo tudi učenci OS Zavrč, svoja doživetja na srečanju so opisali nekdanji završki učenci, mi pa smo obiskali še Miklavžev ples v Zavrču in Barbarino trgatev pri Pungračičevih v Drenovcu. In še kaj se bo našlo v Dober den za v prihodnje praznične dni. Želim vam prijetno branje! Uredniški odbor pa tako zaključuje še eno delovno leto. Vsak po svoje smo se trudili, da bi vas vsaj nekajkrat na leto razveselili z novo številko občinskega glasila in prepričana sem, da nam je to v največji meri tudi uspelo. Trudili se bomo, da bo Dober den še boljši, bolj zanimiv, veseli pa bomo tudi vsakega vašega predloga in pripombe. Vsem mojim sodelavcem hvala za dobro sodelovanje, županu Miranu Vuku in občinski upravi pa zahvala za podporo in pomoč pri nastajanju vsake nove številke glasila Dober den. Želim vam vesele, prijetne in nepozabne božično-novoletne praznike. Naj vas obogatijo in napolnijo z dobro voljo. V novo leto 2005pa stopite samo z dobrim namenom, slabo pustite v starem letu in naj vam novo prinese zdravja, sreče, ljubezni in uspehov. Veselih 365 dni vam želim v 2005! Tatjana Mohorko Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Peter Vesenjak, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s.p.. Tisk: Grafis Rače. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762-01-50, 761-18-01. Glasilo občine Zavrč, Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613- Natisnjeno: 500 izvodov, ki jih premjejo gospodinjstva v občini brezplačno. DELOVNI POSVETI ŽUPANOV SPODNJEGA PODRAVJA Po lokalnih volitvah za to mandatno obdobje 2002-2006 so se župani vseh 15 občin na območju Upravne enote Ptuj dogovorili, da se glede na mnoge skupne naloge, potrebe in obveznosti, katere po Zakonu o lokalni samoupravi in drugih krovnih zakonih veže skupna rešitev nekaterih ključnih razvojnih panog srečujejo enkrat mesečno. Vse to narekuje, da se vsak mesec redno na delovnih sestankih srečujejo župani in tudi nekateri njihovi zastopniki v Mestni občini Ptuj. Kolegije županov vodi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, v njegovi odsotnosti pa županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Po odločitvi našega župana Mirana Vuka se redno teh delovnih posvetov udeležujem v letu 2004 kot podžupan občine Zavrč, zato Vam želim, drage občanke in občani, nekoliko predstaviti to delovno telo, oziroma delo, s katerim se ukvarja. Delovni sestanki so plodni, kar se tiče odločitev na političnem, gospodarskem, komunalnem, ekološkem, kulturnem, zdravstvenem, šolskem, socialnem ali tudi društvenem življenju v naših občinah. Kot politični uspeh si lahko štejemo to, da smo v Sloveniji sedaj razdeljeni na 14 (štirinajst) razvojnih regij in med njimi je tudi razvojna regija Spodnje Podravje s središčem v Ptuju. To je velik uspeh smelih odločitev prav na teh delovnih posvetih. Takoj zatem lahko poudarimo smele odločitve pri sedanji in nadaljnji oskrbi s čisto pitno vodo, odločilnega pomena so dogovori glede čistega okolja, ekologije, odlaganja odpadkov v skupnem zbirališču Gajke, zelo pomembne zadeve nas vedno znova pestijo ob ohranitvi zdravstvenega doma Ptuj, ki ga vedno bolj ogrožajo koncesije, toda vsi župani in njihovi predstavniki si želijo, da imajo občani priskrbljeno sprotno in redno osnovno zdravstveno in zobozdravstveno zaščito. Nujno bo čimprej urediti skupno reševalno ali urgentno zdravstveno službo, ki bo namenjena vsem občankam in občanom, ki se združujejo v Razvojni regiji Spodnje Podravje. Pripravljajo se projekti za kanalizacijo, torej za čiščenje umazanih in odpadnih voda, potem je stalna skrb za ohranitev šolstva, tako osnovnega, srednjega kot uvajanje višjega in visokega šolstva v naši razvojni regiji. Velika skrb se daje gospodarskemu razvoju z ureditvijo obrtnih ali industrijskih con po posameznih občinah, za kar je prav tako zainteresirana naša občina Zavrč. Župani in vsi ostali prisotni iz lokalnih skupnosti, oziroma občin pa si prizadevamo, da se v tako pomembnih projektih najdemo prav vse lokalne skupnosti iz Spodnjega Podravja, saj je le tako možen nadaljnji vsesplošni razvoj na področjih, ki smo jih že prej našteli. V NOVEMBRU SMO SE SREČALI TUDI S POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA Tudi sam sem si prizadeval na vseh sejah, da preidemo k uresničevanju dogovorjenega posebej pa me je zaskrbelo to, da v teh skupnih projektih ne najdemo tistega drobnega infrastrukturnega komunalnega razvoja, kot je modernizacija lokalnih cest, modernizacija javnih poti ali krajevnih cest, investicijsko vzdrževanje ali izgradnja kulturnih domov, lokalnih zdravstvenih domov - ambulant. Zato sem na zadnji seji v začetku meseca novembra, na kateri so bili prisotni vsi trije na novo izvoljeni poslanci Miroslav Luci, Franc Pukšič in Branko Marinič, predlagal in apeliral, da naj v državnem parlamentu dosežejo, da se ustanovi poseben sklad ali fond za nadaljnji razvoj na teh področjih, po posameznih lokalnih skupnostih, kjer bi se lahko občine preko svojih izdelanih projektov direktno prijavljale na razpise tega sklada za pridobitev potrebnih sredstev in seveda s tem dosegle večjo in hitrejšo možnost razvoja na teh področjih. Ostale zadeve, ki so skupnega pomena za celotno razvojno regijo, pa bi se reševale preko projektov, ki jih skupaj z nami načrtuje Razvojna agencija Bistra v Ptuju. Na novembrski seji, oziroma posvetu, so bili prisotni vsi trije že prej imenovani poslanci. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan se jim je prav lepo zahvalil za prisotnost, jim čestital ob izvolitvi. Tudi ostali prisotni smo hkrati izrazili željo in potrebo, da bi nas kar najbolj uspešno zastopali v parlamentu in nam tako pomagali doseči čim hitrejši razvoj celotnega Spodnjega Podravja, posebej pa še obmejnih občin v haloškem območju, ki naj bi z gospodarskimi in družbeno-političnimi odločitvami hitreje prešle v vsesplošen razvoj teh zanimivih obmejnih območij naše dežele Slovenije. Tudi vnaprej, v kolikor mi bo zaupana ta naloga, si bom prizadeval, da dosežemo čim hitrejši razvoj, med drugim tudi naše občine Zavrč. Naj vas drage občanke in občani seznanim s tem, da za takšne posvete prihaja obsežno gradivo, ki ga je potrebno ne samo prebrati, ampak se v njega poglobiti, da se lahko na seji aktivno vključim v razpravo in seveda potem v sprejem posameznih zaključkov posveta, ki se povečini tudi obravnavajo na seji občinskega sveta in se s sklepi tukaj tudi potrjujejo ali se dajo dopolnilni predlogi in potem uskladitve. S tem člankom sem vas želel le na kratko seznaniti z delom posvetov, ki so za razvoj Spodnjega Podravja nujni in prav gotovo boste ugotovili, da ste se že tudi sami našli v tem spletu gospodarskega in družbeno-političnega življenja nasploh. Skupaj z vami si bom prizadeval, da bo še naprej tako in da bomo vedno hitreje tudi mi v Zavrču korakali naprej v razvoju in s tem ohranili tudi z mladimi ljudmi poseljene naše lepe in še vedno dokaj ekološko neokrnjene Haloze, ki v Zavrču dehte po odličnih in vrhunsko dobrih pridelanih vinih. Z znanjem, delom, trudom, spoštovanjem in skromnostjo dosegamo lepe uspehe. Ostanimo takšni in ponosni v kraju, kjer živimo in uspeh ne bo izostal. Kar hitro se nam bližajo veseli prazniki - božič in novo leto. Spočijte si utrujena telesa, spočijte duha, naj Vam ta počitek poteka v zdravju in sreči in predvsem v notranjem in tudi zunanjem miru vas osebno ali vaše celotne tople družinske skupnosti, naj se to nadaljuje tudi v letu 2005, ko se bomo srečevali na delu, na poti ali kjer koli drugje, naj Vam bo vsak dan miren in DOBER DEN, Vam drage občanke in spoštovani občani želi vaš član sveta in podžupan ter član uredništva vašega časopisa Dober den. Peter Vesenjak BRANKO MARINIČ - POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA IZ HALOZ IN DRAVSKEGA POLJA Tudi v Zavrču se bo oglasil, ko ga bodo povabili Branko MARINIČ Prav gotovo vam bodo mnogim od vas v spominu ostale letošnje jesenske državnozborske volitve, še bolj pa njihov razplet, ko je zmago slavila Slovenska demokratska stranka. Na Ptujskem smo tako iz vrst SDS dobili kar tri poslanec Miroslava Lucija, Franca Pukšiča in Branka Mariniča, doma iz Pobrežja v občini Videm. Pra v slednji pa je naš novi poslanec iz Haloz in dela Dravskega polja. Z njim smo se pogovarjali takoj po volitvah, pa tudi pred časom, ko nam je zaupal, da se v veliko parlamentarni dvorani že dokaj dobro znajde, da je DZ opravil še precej nalog (med drugim je izvolil tudi novo slovensko vlado), povedal pa nam je tudi kako odgovorno in zahtevno delo ga čaka v prihodnjih štirih letih. In kako se novo pečeni poslanec DZ spominja dneva volitev? Kako danes razmišlja o tem? Branko Marinič: "Še danes mi zveni v glavi - in verjetno bo tako do konca življenja - naša zmaga. Iskrena hvala vsem tistim, ki so me podprli, vsem tistim volivkam in volivcem, ki so zaupali SDS. Stranka se je leta in leta borila, delovala v opoziciji in pozitiven rezultat na volitvah je prav tako zaupanje volivcev, nenehnega prizadevanja, da bi stranka, ki je delovala v opoziciji, postala vodilna. Zaupanje, ki smo ga dobili na volitvah je za nas in zame osebno velika obveznost, oddolžitev vsem, ne glede na to, kdo je koga volil. Zdaj smo mi na potezi, da državljanom in državljankam pokažemo in dokažemo, da smo sposobni storiti nekaj, kar bo boljše za Slovenijo, za Slovence in Slovenke." PRVI DNEVI V PARLAMENTU Branko Marinič: "Po eni strani se smejem samemu sebi, po drugi pa je tako kot je. Ne morem mimo dejstva, da sem se že prvič v labirintu, tako pravimo državnemu zboru, vrtel v krogu in dvakrat prišel na isto mesto. Želel sem najti izhod. Prvih korakov v DZ se še kako dobro spominjam, kot dojenček, ki sta ga pripeljala dva izkušena poslanca Miroslav Luci in Franc Pukšič. Skupaj z njima sem shodil, za kar sem jima hvaležen, zdaj pa, ko sem na svojih nogah, pa si prizadevam, da sem čim manj odvisen od drugih, da razmišljam po svoje ter, da to prepletem s tistim, kar potrebujejo ljudje, ki so me postavili v DZ. To je tudi moja obveznost, dolžnost in nenazadnje čut odgovornosti, da se oddolžim vsem tistim, ki so me tja poslali." Poslanca Mariniča bomo srečevali tudi na nekaterih sejah odborov DZ, torej ne samo na zasedanjih parlamenta. V katerih odborih ste dobili priložnost? Branko Marinič: "Imel sem željo, da bi deloval v tistih odborih in komisijah, preko katerih bi najlažje uresničeval naloge in cilje, ki sem jih v tem lokalnem okolju zastavil. Imel sem to srečo, da sem prišel v tri pomembne odbore: odbor za promet, odbor za kulturo, šolstvo in šport ter v odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Zame so to v tem časovnem obdobju ključni odbori, ki bodo imeli veliko opraviti z lokalnimi skupnostmi in prav v njih bom poskušal tudi največ delovati. Zadovoljen sem, da mi je uspelo to, za kar sem se trudil, kar pa ne pomeni, da se ne bi smel udeleževati sej drugih odborov in komisij. Trudil se bom, da bom zmeraj v tistem odboru ali komisiji, ko bo le-ta obravnavala pomembne teme, ki se nenazadnje nanašajo na dobro Slovenk in Slovencev, in kjer bi morda moja prisotnost lahko vplivala, da se stvari uredijo v pozitivnem smislu." "ŽELIM PRITI V STIK Z VSEMI ŽUPANI IN ŽUPANJO" Župani na Ptujskem veliko pričakujejo od vseh treh poslancev. Kako si predstavljate sodelovanje na lokalni ravni, torej tudi sodelovanje z županom občine Zavrč? Branko Marinič: "V lokalnem smislu pokrivam in sem zadolžen za občine Kidričevo, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Videm, Gorišnica in Zavrč, in tega mnogi verjetno niti ne vedo. Skupaj torej 7 občin na Dravskem polju in v Halozah. Zadal sem si že cilj, da pridem v kontakt z vsemi župani in županjo, doslej pa je bilo to najlažje preko kolegija županov, ki se vsak prvi ponedeljek v mesecu srečujejo na Ptuju. To srečanje je bilo premalo, zdaj si bom vzel čas in obiskal vse občine, želim pa si, da me vodilni sami seznanijo z vsemi aktualnimi projekti, ki so v preteklosti in sedanjosti pomembni. Več kot bom imel teh informacij, bolj bom lahko delal in se trudil v tej smeri., kar pa ni le moja odgovornost, ampak je tukaj prisotna tudi odgovornost županov in županje, kako me bodo seznanjali z vsem potrebnim v smislu napredka. Zdi se mi zelo pomembno, da se bodo morali vsaj nekateri bolj potruditi, da me bodo sproti seznanjali, kajti samo tako bom lahko več storil za dobro posamezne občine. Z veseljem se bom oglasil tudi v občini Zavrč, od koder pa povabilo še čakam." Vstop v novo leto 2005 bo zagotovo drugačen. Želje, misli ob tem ... Branko Marinič:" Zdi se mi, da prihaja eno najpomembnejših leti v mojem življenju. Leto 2004 bom zaključil z veliko pozitivnega optimizma, z veliko zmago in doseženim ciljem v mojem osebnem, pa tudi družbenem življenju. Zdi se mi, da bo v letu 2005, pa vseh naslednjih letih do konca mandata moja največja želja in odgovornost pred volivci ta, da bi delček tega, kar sem imel v načrtu že vrsto let in za kar sem se mnogokrat tudi izpostavljal, dosegel. Le tako bodo ljudje spoznali, da sem bil upravičene njihove volje, glasu, ki so mi ga namenili To bo zame največji uspeh v 2005 in še v prihodnjih letih. Tako kot sebi in moji družini, pa želim tudi vsem občankam in občanom občine Zavrč uspešno, zadovoljno, predvsem pa zdravja polno v novem letu 2005.” Tatjana Mohorko OB KONCU LETA ŠE O DOKONČANIH IN NAČRTOVANIH NALOŽBAH OBČINE V INFRASTRUKTURI Modernizirane ceste, zdaj še obnova kulturne dvorane V začetku decembra so tudi v občini Zavrč počasi zaključevali z deli v cestni infrastrukturi. Uspelo jim je uresničiti večji del zastavljenih ciljev in tako je moderniziran krajši odsek ceste Goričak-Tarko v dolžini 600 metrov, še prej pa so bila dokončana dela na modernizaciji odseka ceste Pv Blodenkovi dolini v Gorenjskem Vrhu v dolžini 700 metrov. V Kopševi grabi v Hrastovcu so uspeli navoziti gramoz, do konca leta pa naj bi uredili vsa pripravljalna dela pred položitvijo asfaltne prevleke. V završki občinski upravi so povedali, da so samo letos v občini za modernizacijo cest namenili 30 mio tolarjev proračunskih sredstev, samo za vzdrževanje v letu 2004 pa 5,7 mio tolarjev. Poleg cestne infrastrukture pa se v občini ubadajo še drugimi, manjšimi deli v komunalni infrastrukturi, za katera prav tako črpajo denar iz občinske blagajne. V ospredje pa zdaj prihaja temeljita obnova završke kulturne dvorane, ki je že dalj časa v načrtu, obnova pa, pravijo na občini, bo zagotovo stekla takoj po novem letu. Besedilo in foto: TM Dokončana so tudi dela v Blodenkovi dolini. Cesta Goričak-Tarko je modernizirana na veselje vseli, ki živijo ob njej in jo uporabljajo vsak dan. Na obnovo v začetku leta 2005 čaka završki kulturni hram. ZAHVALA ZA MODERNIZIRANO CESTO Ob modernizaciji ceste - od Žganjara do Pohorca - Blodenkova dolina v Gorenjskem Vrhu se iskreno zahvaljujem gradbenemu odboru, tistim, ki so med svojim prostim časom pomagali pri pridobivanju sredstev v občini Zavrč in bližnji okolici, občini Zavrč, gospodu županu, občinskim svetnikom in svetnici, občinski upravi, podjetju Asfalti Ptuj in vsem tistim, ki ste s svojim prispevkom kakorkoli pomagali pri modernizaciji naše ceste v Blodenkovo dolino v Gorenjskem Vrhu. Pred začetkom in med potekom del je prišlo tudi do nekaterih nesoglasij, ki smo jih reševali sproti in v korist vseh nas, saj je naša cesta dobila dobro podlago in novo preobleko. Prebivalci ob cesti smo se skupaj veselili ob pogledu na našo cesto, kije vztrajno dobivala drugo preobleko - asfalt. Torej še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri modernizaciji naše ceste. Ker smo v pričakovanju božičnih praznikov in novega leta, vam vsem skupaj želim obilo uspehov in zdravja pa tudi veliko moderniziranih cest v letu 2005! Pa srečno vožnjo! Predsednik gradbenega odbora Roman Pohorec IZGRADNJA JAVNE KANALIZACIJE IN OBJEKTOV ČIŠČENJA ODPADNIH VODA V OBČINI Dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda je področje, ki ima v razvitem, ekološko osveščenem delti sveta vedno večji pomen. Med razvita področja lahko štejemo vsekakor tudi našo državo, kjer se problemov zavedamo, jih razumemo in jih s sistematičnim pristopom želimo rešiti. Žal so v razvitosti in zmožnostih znotraj naše države velike razlike, kar pa ne pomeni, da tudi v manj razvitih delih ni potrebno preprečiti onesnaževanja. Ljudje, ki živimo v manjših naseljih, na območjih, kjer gostota poselitve ni primerljiva z mesti, smo v stalnem stiku z naravo, smo z njo povezani in od nje v marsičem odvisni, zato jo želimo ohraniti neokrnjeno tudi za bodoče rodove. Kmalu po odločitvi, da želimo postati enakopravna članica Evropske unije, smo spoznali, da bo potrebno na področju varstva okolja in znotraj tega na ožjem področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod nadoknaditi zaostanek. Najprej smo se lotili zakonodaje, ki je bila do sprejetja naše države v EU že popolnoma usklajena s predpisi držav članic. Najpomembnejši akti, ki trenutno urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod pri nas so: 1. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41/04) 2. Zakon o vodah (Uradni list RS št. 67/02) 3. Uredba o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS št. 41/95), ki jo je nadomestila Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS št. 123/04) 4. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS št. 35/96, 21/03) 5. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS št. 35/96, 90/98, 31/01) 6. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS št. 35/96, 29/00, 106/01) 7. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS št. 68/96) 8. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS št. 103/02) 9. Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS št. 105/02, 50/04) S sprejetjem predpisov smo rešili le prvi del naloge, do izvedbe objektov pa je še dolga pot. Izvedba javne kanalizacije je prav gotovo ena od najdražjih investicij v komunalno infrastrukturo. Trase kanalov najpogosteje potekajo po javnih površinah, to je cestah. Razlogi so vsaj trije, in sicer: - običajno je poselitev na obeh straneh cestišča, - potreben dostop do revizijskih jaškov zaradi rednega vzdrževanja, - za položitev cevovodov na parcelah v privatni lasti je potrebno podpisati z lastnikom pogodbo o služnostni pravici in jo overiti pri notarju. Še vedno so pogosti primeri posameznikov, ki ne dovolijo izvedbe kanalov po svoji zemlji, kar ogrozi izvedbo na celotni nadaljnji trasi. Žal so v naseljih v cestišču običajno položeni tudi drugi infrastrukturni vodi in tako se ob izvedbi kanalizacije (ki se polaga praviloma najgloblje) poškoduje in zamenja mnogokrat tudi vodovod, električne kablovode, telekomunikacijske vode in obnavlja cestišče. K znižanju cene izvedbe lahko bistveno pripomore kvalitetno izdelana dokumentacija. Predvsem je pomembno, da se prične pripravljati dovolj zgodaj pred predvidenim pričetkom izvedbe. Na podlagi projektne dokumentacije se ugotovi predvidena vrednost izvedbe objektov, pripravi investicijska dokumentacija, nakar se prične borba za zagotovitev sredstev. Če želimo za sofinanciranje pridobiti tudi sredstva države (taksa za obremenjevanje voda), je potrebno sprejeti še občinske akte, to je občinski Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki mora biti usklajen z državnim programom, in izbrati izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odplak v občini. Na podlagi omenjenih dokumentov se izvedbo objektov in naprav predvidi v razvojne programe občin. Ko imamo vse navedeno, je potrebno slediti javnim razpisom in biti dovolj vztrajen, da se pridobijo v nekem deležu nepovratna sredstva države, razliko pa pokriti iz občinskega proračuna. Občine se običajno odločijo, da del sredstev za investicije pridobijo od bodočih uporabnikov objektov in v ta namen sprejmejo obvezno enkratno plačilo prispevka za priključitev na javno kanalizacijo. Po izgradnji in zagonu objektov se za uporabnike uvede cena kanalščine in čiščenja odplak za vzdrževanje in obratovanje sistemov. Pomembno je, da se za objekte, ki so priključeni s svojimi odpadnimi vodami na čistilne naprave odpadnih vod, katerim upravljavec z izvajanjem obratovalnega monitoringa redno spremlja učinek čiščenja, bistveno zmanjša dajatev takse za obremenjevanje voda. Boljše čistilna naprava deluje, manj plačamo takse, ki se že vrsto let kot davek države zaračunava na položnicah za porabljeno vodo. Hoteli smo razložiti, da mora uvedba cene kanalščine in čiščenja odplak v gospodinjstvu ob pravilnem delovanju sistema in angažiranju javne službe pomeniti na drugi strani zmanjšanje stroška takse za obremenjevanje vode. V občini Zavrč se bo čiščenje odpadnih vod prav gotovo moralo zagotoviti za objekte, ki se bodo izvajali v okviru rekonstrukcije mejnega prehoda. To je priložnost, da se interesi in finančna sredstva občine in države združijo in izvedejo skupni objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod, kar je najracionalnejša in edina smiselna rešitev. Za konec bi le še poudarili, da v sistem bodoče javne kanalizacije ne bo možno odvajati padavinskih vod, temveč izključno komunalne odpadne vode, ki nastajajo v gospodinjstvih. Prav tako ne bo možna priključitev odpadnih vod nastalih v kmetijski dejavnosti pri vzreji živali. Gnojevko bodo rejci morali tudi v bodoče odvažati na njive v skladu z zakonodajo in gnojilnimi načrti. Sestavil: mag. Jernej Šomen, univ. dipl. inž. POKOPALIŠČE ZAVRČ Prostor spominja na tiste, ki so za vedno odšli. Pokopališče je prostor, kjer so shranjeni posmrtni ostanki naših najdražjih, prednikov, sorodnikov, prijateljev in znancev pa tudi tistih, katerih imena ob pokopa niso veliko povedala, a so bili prav tako sprejeti v naš zadnji dom, od koder žal za nikogar ni vrnitev. Takšna je pot človeka. Završko pokopališče je zelo lepo urejeno. November je čas, ko pokopališča zažarijo v rdečerumeni svetlobi - svetlobi nagrobnih sveč - in nas nekako s svojimi migljajočimi plamenčki opozarjajo na minljivost. Prvi november - dan spomina na mrtve. K nam se vračajo v spominih. Vračajo se, ker je z njimi povezano naše življenje, pa čeprav so odšli že pred mnogimi, mnogimi leti ali pa je čas odhoda še zelo blizu. In kje se sestajamo z njimi? Na njihovem zadnjem domu. Le redko se zavemo, da je ta prostor namenjen vsem. Ne vemo, ali bo tudi naš odhod vzbujal pri zanamcih potrebo, da se bodo srečevali z nami? Več ljudi zavestno zavrača misel na smrt. Ko stojimo na pokopališču ob grobovih naših najbližjih, znancev, prijateljev ali mogoče neznancev, se ne moremo izogniti soočenju tega krutega dela življenja. Mnogi se prav z obiskovanjem pokopališča pripravljajo na najtežji trenutek. Na nekem pokopališču sem prebrala napis: Zadnji dom, večni dom, dom miru Kar si ti, sem bil jaz in kar sem jaz, boš tudi ti. Mar nam ne pove vsega? Završko pokopališče je zelo lepo urejeno. Leži na prostoru, ki nas vse pomirja, tudi nas obiskovalce, ko usmerimo pogled v bližnji gozd, ki v novembru ravno tako žari v rumenordeči barvi kot sveče na grobovih. To je prostor - dom miru brez prestiža in vsiljivosti. Je miren kotiček za osebne izpovedi, ki naj ne bi pomenile objokovanja mrtvih, ampak tudi spravo med živimi. Skrbi za pokopališče ne izkazujemo samo z nevsiljivo krasitvijo grobov ob prvem novembru, ampak s celoletnim urejanjem; s pravo mero cvetja in sveč in s skrbjo, da odstranimo, kar je ovenelo, odmrlo ali ugasnilo in je ostalo kot nepotrebno. Javna (občinska) skrb je pohvale vredna. Imamo prepotrebno vodo, urejene potke, ki so primerne za hojo v vsakem vremenu, pravočasen odvoz odpadkov (žal se v zabojniku velikokrat znajde tisto, kar ni s pokopališča), plevela na grobovih skoraj ni. Vežica in njena okolica imata prav lep izgled. Dobro je poskrbljeno tudi za parkirni prostor. Kljub vsemu me je ob letošnjem prvem novembru nekaj zelo zbodlo. Morda ste opazili tudi vi? Ob vhodu na pokopališče stoji zaboj, ki ima zelo viden napis, čemu je namenjen. A, obiskovalci pokopališča so ga, "bogato okrasili" s cvetjem in s svečkami - upam, da razumete, s kakšnimi - s tistimi, ki sodijo v zaboj, ki stoji na nasprotni strani pokopališča. Pa se sprašujem oz. Vas sprašujem? Ali ni vse ogledalo našega odnosa do skupnega prostora, ali ni to pokazatelj kulturnega nivoja nekoga ... Želim in upam, da se je to zgodilo prvič in zadnjič. Tako sem videla jaz in mnogi, a vendar ne vsi. Marta Bosilj Foto: TM INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE V sklopu Lokalnega pospeševalnega centra Haloze deluje INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU, ki zagotavlja informiranje in obveščanje vseh potencialnih končnih prejemnikov in splošne javnosti o strukturnih skladih in izvajanju Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004-2006 na območju Haloz. INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE vam zagotavlja: ■ vsa informativna gradiva, dokumente in druge splošne informacije v zvezi s pomočjo iz strukturnih skladov ter Enotnim programskim dokumentom za Slovenijo; • informacije o objavljenih javnih razpisih; • osnovno informacijsko in svetovalno pomoč; • odgovore na konkretna vprašanja o postopkih pridobivanja in porabe sredstev strukturne politike. Kmetje, ki razmišljate o investiciji na kmetiji, podjetniki, managerji, ki planirate investicije, zaposlovanje novih delavcev, izobraževanje, podjetniško svetovanje, vabimo vas, da pridete v Lokalni pospeševalni center Haloze, da se pogovorimo o vaših planih in vam svetujemo. Razpisi za kmetijstvo so že napovedani in imate dovolj časa, da si pripravite vso potrebno dokumentacijo, ki se zahteva za razpis. Vabljeni ste tudi predstavniki občin, društev in vsi ostali, da se oglasite pri nas. Pozanimajte se, iz katerega vira lahko dobite sofinanciranje za vaše ideje! Informacije v okviru Informacijske točke so brezplačne in osnovno svetovanje v okviru Lokalnega pospeševalnega centra Haloze je brezplačno! Informacije so na voljo na telefonski številki 02 795 32 00, faks številki 02 795 32 03, elektronskem naslovu info@halo.si ali na sedežu LPC Haloze, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane. Informacije o aktualnih razpisih so objavljene na spletnih straneh www.halo.si Kontakta oseba: Andreja Gojkošek. Projekt sofinancira Evropska unija. Kaj je Enotni programski dokument 2004-2006 in kaj so strukturni skladi Evropske unije? ENOTNI PROGRAMSKI DOKUMENT 2004-2006 (EPD) je akcijski razvojni načrt RS za obdobje 2004-2006, ki določa, kako bo Slovenija dosegla strateške razvojne smotre in cilje. To je skupni program Slovenije in EU, saj bosta obe kot partnerici sodelovali v njegovi izvedbi in financiranju. EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOI (ESRR) predstavlja osrednji finančni instrument za zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti evropskih regij. Sredstva so namenjena sofinanciranju produktivnih investicij, investicij v infrastrukturo ter zdravstvo in izobraževanje. Poseben poudarek je tudi na podpori malim in srednje velikim povezanim podjetjem, ki v lokalnem okolju lahko zagotovijo nova delovna mesta in spodbudno vplivajo na razvoj celotne regije. EVROPSKI SOCIALNI SKLAD (ESS) je najpomembnejši finančni instrument za podporo izvajanja Evropske strategije zaposlovanja in ima najdaljšo tradicijo med strukturnimi skladi. Cilj ESS je Z namenom opozoriti na ta dva pereča problema je potekala 7. oktobra v gostišču na Švabovem okrogla miza. Organizatorja KGZ Ptuj in občina Zavrč sla povabila k sodelovanju tako ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, preostale občine na področju Haloz kot tudi različne organizacije, ki delujejo na področju Haloz. Vabilu so se v večjem številu odzvale le slednje, medtem ko smo iz ministrstva dobili le opravičilo. Pričetek okrogle mize sva s kratko predstavitvijo problematike v sliki in besedi pričela z g. Andrejem Reberniškom.dipl. ing. kmet. Opozorila sva, da se vinogradi v Halozah vztrajno krčijo, obnov pa skorajda ni. V kratki anketi, ki sva jo napravila na nekaj kmetijah pred okroglo mizo, sva ugotovila, da imajo interes v proizvodnji še samo vinogradniki z večjimi površinami in z lastno predelavo grozdja v vino in lastno prodajo. Interes za obnovo na manjših površinah, ki je bil pred leti še velik, je skorajda zamrl. Vinogradi v Halozah so večinoma manjši, velikosti od 10 arov do 1 hektarja. Kar nekaj pospeševanje zaposlovanja, razvoja človeških virov in trga dela, vseživljenjsko izobraževanje in sistemi izpopolnjevanja, premostitev ekonomskih in socialnih razlik, enakovredne možnosti zaposlovanja moških in žensk. EVROPSKI KMETITSKI USMERTEVALNI IN IAMSTVENI SKLAD (ETKUS) je eden največjih strukturnih skladov EU, sredstva pa so namenjena živilsko predelovalnim podjetjem, kmetijskim gospodarstvom, združenjem kmetov, pašnim skupnostim ter lastnikom gozdov za izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov, naložbe v kmetijska gospodarstva in diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti ter investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov. FINANČNI INSTRUMENT ZA USMER-IANTE RIBIŠTVA (FIUR) je namenjen prilagajanju ribištva in ribogojstva na omejene ribolovne vire in spreminjajoče se zahteve trga. takšnih vinogradov se zarašča, saj jih lastniki niso niti izkrčili. Večje vinogradniške površine so večinoma v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Ti so večinoma narejeni v terasnem sistemu. Tu se pojavlja problem obdelave brežin. Te je zaradi velikih naklonov težje obdelovati. Brežine se tako zaraščajo z najrazličnejšim grmovjem, ki ga je še težje odstraniti. Veliko vinogradom tako grozi, da se bo grmovje razraslo tudi na terase. Takrat pa je konec tudi z vinogradom. V nadaljevanju okrogle mize je Jože Miklavc, dipl. ing. kmet., iz KGZ Maribor predstavil nov problem vinogradov v Halozah - trsno rumenico. Ta se je v zadnjih štirih letih razširila po nekaterih vinogradih. Škoda, ki jo povzroči, je velika, saj trs ponavadi v avgustu odvrže vso grozdje. Nekaj vinogradov je že preko 70 % okuženih s to boleznijo. Iz takšnega vinograda je le težko pričakovati kakšen dohodek. Tudi sama obnova vinograda je problematična, saj bolezen prenaša posebna vrsta škržata, ki živi na drugih rastlinah (slak, kopriva ...) in bolezen se lahko pojavi tudi na novem vinogradu. Prvi del okrogle mize je zaključil g. Andrej Rebernišek s predstavitvijo ZARAŠČANJE VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN IN POJAV TRSNE RUMENICE V HALOZAH Zaraščanje vinogradov - velik problem. ekonomike v vinogradništvu. Iz kalkulacij Kmetijske svetovalne službe je razvidno, da bi bila ekonomska cena grozdja okrog 150 SIT/kg. Letošnjo letino pa so nekateri vinogradniki prodali za pičlih 35 SIT/kg. Kakšno je stanje ekonomike v vinogradništvu, ni potrebno nadalje razlagati. V drugem delu se je razvnela razprava na dane teme. Govorniki so drug za drugim ugotavljali, da je dani problem res pereč za Haloze. Vsi skupaj smo na koncu sprejeli nekaj sklepov okrogle mize: 1. ukrepi kmetijske politike naj upoštevajo težavnost kmetijske pridelave tudi v vinogradništvu. Predlagamo dodatna sredstva na površino pri strminah nad 40 %; 2. uvesti tehnologije pridelave grozdja, ki bodo preprečevale širitev trsne rumenice; 3. predlagamo uvesti SKOP program, ki bo zavezoval pri obdelavi vinogradov tudi košnjo brežin in vzdrževanje površin v neposredni bližini vino- gradov; 4. kriteriji pri obnovi vinogradov naj ostanejo nespremenjeni; 5. znižanje katastrskega dohodka za vinograde v Halozah; 6. Sklad kmetijskih zemljišč naj zniža zakupnino za vinograde, ki so prizadeti od naravnih nesreč in škodljivih organizmov, ki niso odvisni od oskrbe vinogradov; 7. ministrstvo za kmetijstvo naj obravnava Haloze kot specifično območje s težavno obdelavo in obnovo vinogradov v vseh razvojnih programih; 8. povečati in popestriti turistično ponudbo Haloz; 9. uveljaviti blagovne znamke vin iz Haloz z namenom večje prepoz- navnosti vin iz Haloz; 10. celotne Haloze naj se opredelijo kot gorsko višinsko območje, kjer se ne bi upoštevala nadmorska višina, temveč velika strmina oz. reliefna razgibanost. Zvonko Pišek, ing. kmet. ŠIRŠA PREPOZNAVNOST OBČINE ZAVRČ TUDI Z UMETNIKOM MAKSOM FURJANOM Peter Vesenjak, ob njem pa starosta slovenskega gledališča Polde Bibič, ki je na Furjanovo rojstno hišo obesil venec. Sredi septembra je Kulturno umetniško društvo Maksa Furjana v kulturnem domu v Zavrču priredilo osrednjo prireditev ob 100. obletnici rojstva našega rojaka, umetnika - igralca , ki je deloval na znanih še prejšnjih jugoslovanskih in seveda posebej še na naših slovenskih gledaliških odrih, v filmih, na televiziji in radiu. Ob tej priložnosti sta nas obiskala in bila aktivno vključena v kulturni utrinek velika umetnika in nekdaj prijatelja ter stanovska sodelavca Maksa Furjana g. Polde Bibič in g. Bojan Maroševič, ki sta po kulturni prireditvi na rojstno hišo našega velikega rojaka v Goričaku št. 55 ob spominskem obeležju položila venec in prižgala svečke v spomin Maksu Furjanu. Ta kulturni dogodek je bil tako spontan in toliko prepoznaven za celotni Zavrč, da je vredno, da ga še enkrat ob koncu leta 2004 omenimo, saj je KUD Zavrč hkrati praznoval deseto obletnico uradne ustanovitve društva, ki že od same ustanovitve nosi osebno ime Obujanje dragocenih spominov našega velikega umetnika, rojaka Maksa Furjana. S temi dogodki se Zavrč v naši lepi deželi Sloveniji tudi širše razpoznava in vedno bolj utrjuje tudi kot lokalna skupnost, ki je, čeprav manjša na tem obmejnem območju, polna elana in zavesti za nadaljnje utrjevanje te potrebne družbene in politične ter gospodarske skupnosti, ki jo vedno znova močneje in globlje spoznavamo tako mi sami tukaj bivajoči kot naša širša družbena skupnost. Ta prepoznavnost je vedno širša in tudi trdnejša, zato naj spregovorim nekaj besed o našem velikem rojaku, rojenem v osrčju in samem obrobju naše haloške obmejne občine Zavrč. KDO JE BIL TA VELIK IN VSESTRANSKI UMETNIK DOMA IZ HALOZ? Maks Furjan, naš rojak, velik umetnik, dramski igralec je bil rojen v Goričaku, dne 19- septembra 1904, ko so prvi blagi sončni žarki osvetljevali ta griček in na njem prijeten haloški, završki dom v Goričaku št. 55, ko je mati povila novorojenčka sina Maksa. Lep jesenski dan, narava je bila tako kot danes bogato obložena že skoraj s povsem zrelimi sadeži in plodovi, daru narave in plodu celoletnega dela in truda utrujenih rok in s tem žuljavih materinskih dlani ter izmučenega vsega telesa od vedno težkega dela na teh naših vinorodnih gričih. Toda veselje vrača, nas bodri med drugim tudi ta bogata jesen, ko vse dozoreva in se pospravlja v kašče in kleti. Vsi ti pridelki, pridelani z velikim trudom, nam prav denejo skozi dolgo zimo, posebno pa še takrat ob rojstvu Maksa, pred stotimi leti, ko so bile poti še slabše in povezava z ostalim svetom še težja. Ni bilo elektrike, okna na takrat še bolj borni hiški so bila še manjša, da je bila hiška znotraj še temnejša, tako je bledična luč petrolejke brlela v izbici in pomagala privekati na svet malemu Maksu Furjanu.Tukaj v tej skromni in borni hiški in izbici se je mati Marija torej razveselila rojstva svojega sina Maksa. Borno in siromašno življenje njegove matere in sedaj tudi njega kot malega haloškega fantka je bilo izredno težko, tako da sta skupaj z materjo le do njegovega šestega leta starosti vpijala te lepote naravne danosti, toda v revščini, ki ni dajala upanja na skorajšnje dostojno življenje človeka. Maks je bil torej star komaj šest let, ko je moral od doma, moral je oditi služit kot pastirček tja na drugo stran reke Drave, kjer je bil svet bogatejši, tja k tuji družini, kjer ni bilo več tople besede in nežnega objema matere. Toda Maks je najbrž moral že kot otrok dokaj realistično dojemati svoj življenjski položaj. Od tukaj ga je, kot mladega fanta, pot vodila v Maribor, kjer se je izučil za mizarja in potem delal kot mizar v Mariborskih železniških delavnicah. Ob tem pa ga je hkrati nemiren, znanja željan in najbrž njegov nadarjen notranji nagib popeljal, da je že v letu 1921, torej pri sedemnajstih letih, pričel obiskovati gledališko šolo, oziroma takrat dramatično šolo Skrbinška in kasneje Pregarca v Mariboru. Po uspešno opravljenem šolanju na dramatični šoli v Mariboru je bil redno angažiran kot dramski igralec v Narodnem gledališču v Mariboru od leta 1929 do leta 1936. Od tukaj se je za krajši čas preselil v znano gledališko hišo v Osijek na Hrvaškem. Od leta 1937 do leta 1941 je bil kot dramski igralec angažiran v gledališču glavnega makedonskega mesta v Skopju. V težkih vojnih časih, od leta 1941 do 1943 je redno deloval v Zagrebu, torej v Hrvaškem narodnem gledališču. Po vojnih letih pa je v letu 1947 pričel z rednim delom v rojstni domovini, torej v Sloveniji v Drami slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. S tem pa začel svojo zares plodno sezono umetnika tudi na domačih odrskih deskah, filmskih platnih, televiziji in tudi radiu. Bil je priznan in vedno iskan dramski igralec, s čimer je bogatil slovenski kulturni prostor in osrečeval srca mnogih, ki smo ga vedeli ceniti in ga spoznali poleg umetnika kot preprostega, globoko kulturno osveščenega Slovenca, ki je svoje življenje in dela razdajal po širokem svetu vse prejšnje države od Skopja do njegove bele Ljubljane. Za svoja življenjska dela je prejel tudi Borštnikov prstan, Sterijino priznanje ter mnoga druga priznanja in odlikovanja, saj je odigral na velikih gledaliških odrih, filmskih platnih, televiziji ali po radiu odlične in glavne vloge domačih kot tujih piscev oziroma dramatikov: od Ivana Cankarja, Krefta, Potrča, Župančiča in drugih do tujih piscev in dramatikov, kot je Krleža, Molier, Čehov, Iwanszkiewicz, Makiaveli in drugih. Bil je aktiven vse do leta 1962, ko se je upokojil, toda tudi po tem je gostoval po raznih odrih v Sloveniji, tako smo ga v letu 1984 povabili na krajevni praznik in na njegov 80. rojstni dan, ki ga je imel 19- septembra. Povabili smo ga torej semkaj v njegovo rojstno vasico v Goričak, kjer tudi stoji kulturni dom. Veseli in ponosni smo bili na to veliko srečanje z našim umetnikom, priznanim po vsej Sloveniji in tudi prejšnji državi Jugoslaviji. To kulturno oddajo sem z veseljem vodil, saj je pod svojo znano masko odigral dejanje drame Ivana Cankarja Hlapci - Hlapce si je izbral, kar mi je zaupal v osebnem razgovoru, predvsem zaradi tega, da na odru tukaj v Zavrču prikaže delo, ki je povezano z njegovim otroštvom, ko je tudi sam moral kot šestletni otrok iti služit kot hlapec v bogatejše kraje. Uprizorjeno delo je bilo nagrajeno z burnim in zares gromkim aplavzom, saj ta primer služenja otrok iz Haloz ni bil osamljen. V tej oddaji sem tudi sam nastopil, in sicer z recitacijo moje pesmi Bela cesta. Po recitaciji pesmi je pristopil k meni, mi čestital in dejal, da je pesem zelo lepa, saj sem v njej ohranil mater večno mlado. Povprašal me je po knjigi, v kateri je pesem objavljena, toda žal je bil v mojem žepu le listek, kjer je bila pesem zapisana. Nisem pozabil teh njegovih besed in tako sem to pesem kot prvo objavil v moji prvi pesniški zbirki V miru rasti žitni klas. Hočem povedati, da me je prav naš rojak Maks Furjan kot velik umetnik vzpodbudil k temu, da sem pričel tudi sam pisati poezijo. HALOZE JE OBISKAL OB 80. ROJSTNEM DNEVU, POTEM SO MU ODKRILI ŠE SPOMIN SKO PLOŠČO Na njegov osemdeseti rojstni dan mu je bilo v Zavrču zelo prijetno, saj je tukaj ostal še en dan, noč pa je prebil pri svojih sorodnikih, in sicer pri nečaku Antonu Furjanu v Zavrču. Drugi dan se je srečal s starejšimi krajani. Spomnim se ga, kako je bil sproščen, prijeten sogovornik, toda vedno odgovoren za izrečeno in tudi storjeno, bil je realistično usmerjen kot umetnik, predavatelj in kot človek nasploh. Ob vsem tem ponosu na našega rojaka, umetnika Maksa Furjana smo na njegovi rojstni hiši v Goričaku tudi s pomočjo dramskega igralca, umetnika Poldeta Bibiča uredili spominsko obeležje, Kulturno umetniško društvo iz Zavrča pa je prav tako nosilec njegovega osebnega imena, s čimer se bo to ime in njegovo umetniško delo ohranjalo v nas in naših zanamcih v pristni podobi njegovih umetniških in človeških dejanj in izražanj. S tem pa je tudi prav gotovo dosežena še večja prepoznavnost našega Zavrča, naših lepih gričev v tem vzhodnem delu Haloz. Hvala rojaku in hkrati našemu velikemu dramskemu igralcu Maksu Furjanu. Hvala tudi vam vsem, ki veste ceniti in spoštovati njegova velika ustvarjena igralska dela. Peter Vesenjak 27. OBLETNICA OSNOVNE ŠOLE Zbralo se je 22 nekdanjih sošolcev Skupinski posnetek tistih, ki so se udeležili srečanja. Zemlja se je počasi odpravljala k zasluženemu počitku iti jesen nas je pozdravila z vinogradi, polnimi pričakovanj ob trgatvi, ko smo se 02. 10. 2004 ob 18. uri zbrali pred Gostilno pri Veseliču, da bi ob 27. obletnici "male mature" obudili spomine na daljna šolska leta. Kar 22 bivših sošolcev, letnikov 1961, se nas je nagnetlo v prijetno domačem ambientu kmečke sobe, našega gostitelja Martina Težaka. Posebej smo se razveselili naših prvih učiteljic Marije Korenjak, Matilde Simonič, Ide Majcenovič, Marte Bosilj ter Vide Milunič. Srečanje pa je z udeležbo popestril tudi naš župan Miran Vuk, ki je tokrat nastopil v vlogi bivšega sotrpina. Razveselili smo se tudi sošolcev iz OŠ Tone Žnidarič v Ptuju, kamor smo se po končanem petem razredu v Zavrču dnevno vozili do konca osnovne šole. Žal se srečanja ni mogla udeležiti naša razredničarka iz Ptuja g. Čoki kot tudi nekaj bivših sošolcev, ki jih je življenje razselilo širom po Sloveniji in tujini. Težko je opisati trenutke, ki smo jih tisti večer preživeli skupaj. Bili smo polni vznemirjenja, klepetavi in zvedavi; marsikatero oko je bilo za trenutek rosno ... Bil je večer, ki je izbrisal težo let in nas vrnil v razrede stare dobre šole, med šolske klopi. Za trenutek se je vrnilo otroštvo, ko smo s "tovarišicami" obujali spomine na nerodne začetke našega šolanja ter na dogodivščine in vragolije izpred četrt stoletja. Noč se je prekmalu prevesila v novi dan, ko smo si ob slovesu stisnili roke in se poslovili z željo, da se vidimo ob okrogli, 30. obletnici, vsi zdravi in vsaj v tolikšnem številu kot tega večera. Z nekaj sreče in našo dobro voljo verjamem, da nam bo to tudi uspelo! Dragomira Pečovnik DRAGA SOŠOLKA, SOŠOLEC! SPOŠTOVANA GOSPA RAZREDNIČARKA! Tako je bilo zapisano na vabilu. Hitro sem preletela vrstice in že sem začutila nemir, glasno sem govorila: "Danes ste mi polepšali dan." Začutila sem neizmerno veselje in komaj čakala, da v albumu iz preteklih šolskih in delovnih let poiščem sliko in na njej organizatorici srečanja Dragomiro in Kristino, ki sta bili tudi moji učenki. Da, to so tisti učenci, ki so se spomnili tudi učiteljic in učiteljev, ki so jih pivi pospremili v šolske klopi, z njimi šteli od ena do tri in še in še ... Gledam fotografijo iz šolskega leta 1971/72, prepoznavam obraze in brskam po spominu. To je Milena, Jožica, to je pa Martina, Tonček, Miran ... Koliko let je že od tega, ko ste v prezeblih rokah prinesli prve znanilce pomladi, zvončke. Nekateri ste jih skrivnostno položili na mojo mizo, drugi pa pogumno stopili k meni in mi jih pomolili v roko. Danes vam zaupam, da smo učiteljice kar tekmovale, katera bo imela lepši šopek. Leta so minila, postali ste možje, žene, matere in kako lepo vas je bilo videti, ko ste prepoznavali drug dmgega in s prsti kazali. "Ti si sedela v drugi klopi za njo, tebe pa skoraj ne bi spoznala, ti si rada klepetala ..." Kljub temu, da smo preživeli večer v gostišču, se je slišal prijeten smeh kot včasih v šolskih odmorih. Vsem nekdanjim zbranim učenkam in učencem še enkrat hvala za prebujene spomine, za prisrčnost in toplino, vaša učiteljica Matilda Simonič SbOSBS^R NAŠ KULTURNI DAN V ponedeljek, 22. 11. 2004, smo učenci naše šole imeli kulturni dan. Obiskali smo Knjižnico Ivana Potrča in Pokrajinski muzej v Ptuju. Dan se je začel z jutranjo malico v šolski jedilnici. Kot smo zvedeli že nekaj dni prej, se nam je obetal zanimiv "zgodovinski dan". Pred vstopom v avtobus je sledilo še nekaj besed o tem, kaj bomo videli in kako se moramo obnašati v Ptuju - ZAKLADNICI TISOČLETIJ. Vožnja do Ptuja je hitro minila. Izpod gradu do knjižnice je le nekaj korakov, zato smo se naenkrat znašli pred knjižnico. Že zunanjost zgradbe je zelo prijetna in vzbuja zanimanje. Vedno ko se znajdem pred njo, se prijetno počutim. Na mladinskem oddelku sem si že večkrat izposodila knjige, zato se počutim že kar domače. Razdelili smo se v dve skupini ter začeli z ogledom. Moja skupina je bila najprej povabljena k ogledu razstave z naslovom INKUNABULE IN ČRNA UMETNOST. Ogledali smo si ročno tiskarsko delavnico in spoznali, kako so nastajali prvotiski - prve knjige, ki so bile natisnjene s kovinskimi premičnimi črkami po Gutenbergovem postopku v 15. stoletju. Za inkunabule je značilno, da nimajo naslova in naslovnega lista. Bile so okrašene z inicialkami - velikimi začetnicami, ki so jih pisali ročno. Pri tisku so uporabljali pergament. Tiskarji tistega časa so sami sestavljali stavke tako, da so črko po črko sestavljali v besede in to odtisnili ter zvezali. Za eno knjigo je bilo potrebno veliko časa in dela. V razstavnem prostoru smo videli potujočo tiskarno Manufakturo mojster Janez. Pogovarjali smo se o pomenu knjige za razvoj kulture človeštva, o pogojih, ki jih je bilo treba izpolniti, da je do knjige v današnji obliki sploh prišlo ( pisava, njene najstarejše oblike, materiali za pisanje, pisala, tiskarski stroji, tiskarji...) Ogledali smo si tudi tri prvotiske, ki jih hrani Knjižnica Ivana Potrča v Ptuju, med njimi je tudi Dalmatinova Biblija. V domoznanskem oddelku knjižnice, ki smo si ga prav tako ogledali, so me najbolj navdušile razglednice, med katerimi se je znašla tudi razglednica Zavrča. Popeljali so nas tudi v klet, kjer je skladišče knjig. Vsaka knjiga je posebej označena in ima svoje mesto. Če jo damo na drugo mesto, je ne bomo zlepa našli. Dostop do teh knjig imajo samo knjižničarji. Knjižničarka nas je popeljala tudi na študijski oddelek, kjer smo si ogledali izposojo knjig, čitalnico ter leposlovne knjige na knjižnih policah. Po ogledu so nam predstavili, kako lahko poiščemo knjige tudi po internetu. Preko interneta si lahko knjige sposojamo tudi iz drugih knjižnic po Sloveniji. Ja, vse je že danes mogoče! V drugem delu našega programa smo si v nekdanjih zaporih ogledali razstavo Ptuj v 20. stoletju, kjer so me pretresla pričevanja o težkem življenju med vojno. Popestrili so jih tudi z zvočnimi posnetki. Tudi razstavo o lončarstvu in opekarstvu v rimski dobi smo si z zanimanjem ogledali. Videli smo, da je bil Ptuj, tedanjo Petoviono, pomembno gospodarsko središče in stičišče poti. Veliko smo se naučili tega dne, spoznavali smo našo preteklost in sedanjost. Malce utrujeni, vendar z novimi spoznanji in razširjenimi obzorji, smo se vračali domov. Gloria Trančar mhim JZ H VANl-SA. KlAUft ŠIIT-/-1 čl IRUDIM vin k mnA.i mimn— w in Trrrgmr iz TUDI kMdJNAn iMITFrO~rzrrnpyr BIlKTkimhi in i1- 7izrrz7T>~Ti?nz rvihiUhš KimTnm- zt 2HHTD23EČU. ZT IHZTTHGRHDZ" _____L_____ 'M ROJKO Risbice: Sara Krajnc 4. b /idcl/ rejo./‘Jbdotja/ yrr/y zrux/ ^ i rtj JmkLimz Mrvuy L ajm/. UmSUt vVrruz/ n jlusriupJ. liuuL iEVEki EboRAti 5-k. V ZAVRČU OB LETOŠNJEM DNEVU ŠOLE Uspešno izpeljali projekt Za večjo varnost šolarjev Na završki osnovni šoli so že konec prejšnjega šolskega leta razmišljali o novem projektu z naslovom “Počutimo se varno”, uresničili pa so ga v prvih dneh novega šolskega leta. Učenci in njihovi učitelji so pripravili več poučnih delavnic, navezali sodelovanje z završkim prostovoljnim gasilskim društvom, na občini pa so se dogovorili, da jim je leta uredila sodoben način alarmiranja. Zaključke projektnega dela so želeli predstaviti v septembru, ob dnevu šole, pa jim je takrat zagodlo slabo vreme, zato so izpeljali le del načrtovane prireditve, kulturni program pa prihranili za kako drugo priložnost. V petkovem popoldnevu, natanko ob 16. uri, so pričeli z nadvse zanimivo gasilsko vajo, v kateri so želeli prikazati evakuacijo iz šolskih prostorov in preveriti, kako neki deluje nov alarmni sistem. prav vse skrbno načrtovali in navezali dobre stike z završkim gasilci. Slabo vreme ni predstavljalo posebne ovire, zato je akcija tudi uspela v vseh pogledih. Z njo, kot je še dodala Artenjakova, so želeli samo potrditev, da je šola v Zavrču varna za vse, ki v njej bivajo, nabirajo znanje, pa tudi za obiskovalce. Sicer pa so posebej ponosni, da jim je pri novi pridobitvi pomagala tudi občina z županom Miranom Vukom Tudi sam si je prišel pogledat gasilsko vajo na šoli in prisluhnit zaključkom šolskega projekta. VAJA OB MESECU VARSTVA PRED POŽARI Z zaključkom gasilske vaje, v kateri je sodelovalo 26 izurjenih gasilcev iz PGD Zavrč in Bukovci, ter še pet članov Civilne zaščite, pa je bil zadovoljen tudi poveljnik završkih gasilcev Branko Skok. Njegova prva ocena je bila Nadvse zanimivo je bilo opazovati vse tiste, ki so sodelovali v gasilski taktični vaji v Zavrču. PREVERJENO! ZAVRŠKA ŠOLA JE VARNA Po uspešno končani vaji je pomočnica ravnateljice OŠ Cirkulane-Zavrč Kristina Artenjak povedala, da so dobra, vendar pa je dejal, da bodo o izvedbi gasilske taktične vaje podrobneje razpravljali tudi v Območni gasilski zvezi Ptuj, kamor spada završko gasilsko društvo. Septembrska vaja gasilcev v Zavrču pa je bila Ati smo na šoli zares varni, so se spraševali tudi najmlajši ... po besedah Skoka tudi ena od prvih aktivnosti, ki jih gasilci posvečajo oktobru -mesecu varstva pred požari. Po končani prireditvi je ravnateljica šole Cirkulane-Zavrč Diana Bohak Sabath naredila še kratek povzetek ob prazniku šole, poudarila pomen vsakoletnega praznovanja, ko se v Zavrču spom- injajo pred leti odprte nove šolske zgradbe, ob tej priložnosti pa se je za dobro sodelovanje posebej zahvalila predsedniku in poveljniku završkih gasilcev, Antonu Bratuši in Branku Skoku. TM cM EL-jgč ■ ti Gasilsko vajo si je z zanimanjem ogledal tudi župan Miran Vuk. Za dobro sodelovanje se je ravnateljica Diana Bohak Sabath zahvalila predsedniku in poveljniku završkega gasilskega društva. Policija svetuje Pešci so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. Pogosto so žrtve zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, vendar ne smemo zanemariti nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši in otroci so vse pogostejše žrtve prometnih nesreč zaradi napak, ki jih povzročijo sami. Med pešci so zlasti ogroženi starejši od 65 let, med katerimi je bistveno več smrtnih žrtev kot med drugimi starostnimi skupinami. Večina nesreč, ki jih povzročijo starejši s svojimi napakami, je posledica slabšanja psihofizičnih sposobnosti (ožanje vidnega polja, problemi s kratkotrajnim spominom, neustrezna ocena hitrosti in oddaljenos- VARNOST PEŠCEV ti vozil), neustrezne barve oblačil in neuporabe odsevnih teles. Za zmanjšanje števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev je potrebno zagotoviti varne površine za pešce, zagotoviti, da bodo vozniki motornih vozil dosledno upoštevali prometna pravila, predvsem omejitve hitrosti v naseljih, spoštovanje prednosti pešcev na prehodih in v območjih, ki jih določa prometna signalizacija. Poleg tega pa je pomembno, da pešci spoštujejo temeljna pravila pravilne hoje po cesti. Uporabljati morajo varne površine za pešce oziroma hoditi ob levem robu ceste, kjer ni posebnih površin za pešce, da so dovolj vidni in da prečkajo cesto tako, da se prepričajo, če to lahko storijo varno. V prometu je predvsem pomembno, da se različni udeleženci v prometu med seboj dobro vidijo. Prav zaradi slabe vidljivosti pešcev se je v zadnjem času zgodila vrsta nesreč, ki bi jih lahko učinkovito preprečili. Pešci so običajno oblečeni v temna oblačila (pogosto celo v črna) in ne uporabljajo kresničk ali drugih izdelkov z odsevnimi lastnostmi. Spoštovani pešci in drugi udeleženci v cestnem prometu, spoštujte pravila hoje po cesti in cestno prometne predpise, saj boste s tem dali velik prispevek k večji varnosti in zmanjšanju neželenih posledic. Želimo, da živite varno. Janko Lorbek, vodja policijskega okoliša SPVCP OBČINE ZAVRČ V LETU 2004 Spoštovane občanke in občani ter vsi udeleženci v cestnem prometu. Tako kot v preteklosti je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Zavrč tudi letos svojo aktivnost usmerjal v zago-tavlja-nje večje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, še posebej starejših in najmlajših, ki so pogosto žrtve prometnih nesreč. Da bi zagotovili večjo varnost, smo med letom spremljali stanje in prevoznost cest in ustreznost cestno prometne signalizacije ter naše ugotovitve sprotno poročali odgovornim v občini, ki so v okviru finančnih zmožnosti poskrbeli za odpravo pomanjkljivosti. V spomladanskih mesecih smo sodelovali pri praktičnem usposabljanju in opravljanju kolesarskih izpitov učencev Osnovne šole Zavrč. Ker smo ugotovili, da pri šoli ni stojal za kolesa, smo o tem obvestili odgovorne v občini, ki so stojalo že nabavili. V okviru naših aktivnosti smo tudi predlagali postavitev ustreznih prometnih znakov v okolici šole, kar je že urejeno. Člani sveta smo se udeleževali sestankov republiškega sveta in koordinacije svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Podravja. Članica našega sveta, ga. Marta Bosilj, se je udeležila predavanja iz Nacionalnega programa prometne varnosti ter za potrebe naše občine izdelala lokalni akcijski program, v katerega je zajela varnost pešcev. Ugotavljamo namreč, da v naši občini ni varnih in urejenih poti za pešce. Iz tega programa smo za učence prvega razreda osnovne šole nabavili rumene rutice in kresničke, občinskemu svetu pa smo predlagali začetek aktivnosti za gradnjo pločnika za pešce ob cesti od trgovine Tuš-Haložanka do Gostišča Pongrac v Zavrču. Tako kot prejšnja leta smo tudi letos aktivno pristopili k varovanju otrok na poti v šolo in domov. K varovanju smo povabili starše in sorodnike učencev osnovne šole, ki se jim za sodelovanje iskreno zahvaljujemo. V prvih dneh pouka je v okviru aktivnosti iz Akcijskega načrta učence prvega razreda osnovne šole obiskal naš član, vodja policijskega okoliša Janko Lorbek, ki je učencem razdelil rumene rutice in kresničke ter za starše in učence izvedel krajše predavanje o varni hoji in vožnji po cesti. Skrb za varnost otrok in drugih udeležencev v prometu, ni le skrb sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ampak je skrb vseh nas, ki lahko kakorkoli vplivamo na večjo varnost. Z aktivnostmi za večjo varnost udeležencev v prometu, kar je naša osnovna naloga, bomo nadaljevali in Vas pozivamo, da se nam pri tem pridružite. Ob koncu vam želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in varnosti polno novo leto. SPVCP občine Zavrč VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE Vse starše, ki želijo svojemu otroku zdrav razvoj, veliko igre in veselja, vse, ki radi aktivno preživljajo prosti čas s svojo družino, Plavalna zveza Slovenije vabi na plavanje za dojenčke in malčke. Veselim uricam v vodi se lahko pridružijo vsi starši z otroki, starimi od 4 mesecev do 6 let. Za več informacij 051/220 - 984 - vsak ponedeljek in sredo med 20. in 21. uro ali na e-naslovu: ptuj@plavanje-dojenckov.com. ZAČNITE LETO 2005 AKTIVNO! BODI ZVEZDA IN NE MEČI PETARD Policisti vsako leto znova obravnavamo in se srečujemo z množično uporabo petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Ta problematika je najbolj pereča v času novoletnih, velikonočnih in prvomajskih praznikov. Ker se približujejo božično-novoletni prazniki, pričakujemo tudi tokrat kršitve določil Zakona o orožju, predvsem zaradi povečane uporabe raznih pirotehničnih izdelkov. Nekatere skupine in posamezniki se zavzemajo za popolno prepoved uporabe pirotehničnih izdelkov, na drugi strani pa se iz leta v leto kaže vse večje povpraševanje in interes po teh izdelkih. Zaznavamo predvsem trend naraščanja interesa po pirotehničnih izdelkih, ki proizvajajo pok in svetlobne učinke. Medtem ko je uporaba teh izdelkov določenim skupinam in posameznikom v zabavo, je za večino državljanov neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, nepredvidena in objestna uporaba pirotehničnih sredstev pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči, sluha itd.), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Za posebno drzno vedenje na tem področju je šteti metanje petard v množico, metanje v javnih prevoznih sredstvih, podtikanje v tuja oblačila (žepi, kapuce, torbe itd.), metanje v nakupovalnih centrih itd. Kljub temu da samostojna uporaba pirotehničnih izdelkov otrokom mlajšim od 14 let ni dovoljena, se srečujemo s to problematiko. Iz tega razloga pozivamo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da s svojim lastnim vzgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju neželenih posledic. Spoštovani občani in starši, če boste uporabljali pirotehnična sredstva, ne pozabite na potrebne varnostne ukrepe. Če že dovolite, da vaši otroci uporablja- jo pirotehniko, naj jo kupujejo in uporabljajo pod vašim neposrednim nadzorom. Pirotehniko uporabljate tako, da si s tem ne boste nakopali zamere sosedov, povzročili materialne škode ali telesnih poškodb in drugih neželenih posledic. Ob koncu Vam želim vesele bočne praznike ter sreče zdravja in uspehov polno novo leto z željo, da živite varno. Janko Lorbek vodja policijskega okoliša Zavrč- Cirkulane SMO RES TAKO DOBRI? SAMI PRESODITE! Če se še spomnite, smo vam v prejšnji številki časopisa Dober den obljubili in si zastavili določene cilje. Te cilje smo v celoti, pa še veliko več, tudi uresničili, saj smo se s ponosnim imenom NK Zavrč v jesenskem delu zavihteli na sam vrh J. SNL - vzhod. Prav tako kot ob koncu spomladanskega dela v letu 2004 smo se morali boriti tudi v jesenskem delu na več frontah. Prioriteta so nam seveda bili dobri rezultati v prvenstvenem delu, nekako odveč in v breme pa so nam bile pokalne tekme. Vendar smo se tudi tukaj z dobro in kolektivno igro dokazali ter še enkrat pokazali, da sodimo med najboljše. Prvič v zgodovini smo igrali v 1/16 pokala NZS, kjer smo v gosteh premagali NK Palomo in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje ter na domačem igrišču igrali z drugoligašem Rudarjem iz Velenja in zasluženo zmagali. V nadaljevanju nam je bil žreb nekoliko naklonjen, saj smo si želeli igrati z enim dobrim prvoligašem. V 1/8 finala smo dobili za nasprotnika prvaka 1. SNL HIT Gorico, kamor smo šli na gostovanje. Spremljalo nas je okrog 100 gledalcev iz Zavrča, ki so kljub močni burji neomajno vzpodbujali ekipo NK Zavrč. Z igro smo bili zelo zadovoljni, saj smo bili predvsem v prvem delu igre izenačeni, rezultat pa je bil 1:0 za HIT Gorico, vendar je dobro pripravljena ekipa pokazala dober nogomet v drugem delu in nam v mrežo poslala še 5 golov. Vzporedno smo po dobrih predstavah in zmagah v prvenstvu igrali še za pokal MNZ Ptuj, kjer smo najprej doma premagali NK Videm, nato v gosteh NK Gorišnica. Kot je že bilo omenjeno, smo po prenatrpanem urniku igrali dejansko vsak teden po dve tekmi. V četrtfinalu pokala MNZ Ptuj smo z dobro igro, vendar z malo pomoči sodnikov, v Kidričevem z NK Aluminij izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Kljub izpadom iz pokalnih tekmovanj, smo v prvenstvu praktično skoraj vse (razen Pohorja) tekmece premagali ter si nabrali veliko prednost na 1. mestu pred spomladanskim delom. Veliko energije in dela pa je bilo vloženega in ga bo potrebno še vlagati tudi v nedokončano infrastrukturo in opremo samega objekta ob stadionu, kjer se pravkar še dograjujejo prostori, kot so sanitarije, pisarna za delegata ter manjši klubski lokal. Tudi vsi ostali zastavljeni cilji so bili izpolnjeni, saj smo brez pripomb opravili vse potrebno pri licenciranju ter si pridobili vso potrebno dokumentacijo za nadaljnja tekmovanja v 3. SNL - V. Po kratkem zimskem predahu bodo igralci rahlo počivali oz. se dobivali na treningih v telovadnici, upravni odbor pa bo poskušal analizirati delo ter vse morebitne napake odpraviti in pripraviti vse za spomladanski del, kjer pa je cilj, da ostanemo tam, kjer smo, mogoče pa še kaj več. Na koncu se je potrebno za podporo še posebej zahvaliti ŠD NK Zavrč, predvsem županu Miranu Vuku in svetnikom občine Zavrč ter sponzorjem: RM Vuk, d. o. o., Roman Vuk, Asfalti Ptuj, d. o. o., Marjan Pongrac, ISM Vuzem, d. o. o., Robert Vuzem, Elektronika Borak, d. o. o., Boris Borak, ELEKTRO-KA, d. o. o., Dražen Kuča, Lehmer, d. o. o., Janko KUKEC, Nova KBM, d. d., Podružnica Zavrč, Mizarstvo in vodovodno instalater-stvo Jožef Težak in Aleš Majcenovič, Mizarstvo Žuran, Milan Žuran, s. p., Cesta Varaždin, d. d., Paam avto, d. o. o., Robert Furjan, Avtoseivis Miran Tetičkovič, s. p., Emit, d. o. o., Milena Janžekovič, Tuš -Haložanka, Ivan Ogrizek, s. p., Vepos, d. o. o., Janko Strelec, Projekta ing. Ptuj, d. o. o., Bar pri Veseliču, Martin Težak, s. p., Avtohiša Opel, Marjan Hvalec, Cestno podjetje Ptuj, d. d., Gradbeno podjetje Ptuj, d. d., Pilana, Vlado Friščič, s. p., Kopsova kmetija, Gradbeništvo Vinkovič, s. p., Zdenko Vinkovič, Mesarija Bori, Marija Kokol, s. p., Tomas šport, Anton Gavez, s. p., Krona, Zoran Dernikovič, s. p. , Avtoprevozništvo Darko Rakuša, s. p., EKO-TAK Ksenija Frangež, s. p., Pongi, Daniel Pongrac, s. p., Kmečki turizem Švabovo, Majda Pongrac, s. p., in vsi tisti, ki so kakorkoli prispevali in pomagali pri razvoju športa v Zavrču. I. Belšak Zmaga Zavrča na zadnji tekmi v Črenšovcih in zahvala navijačem! Spoštovane občanke in občani! SDS N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Js 2to je spet naokrog. To leto bo v zgodovino obeh strank zapisano z velikimi črkami. Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka je-bikt velika zmagovalka junijskih evropskih volitev, S lo venska de mo kratska stranka pa nesporna zmagovalka oktobrskih državnozborskih volitev. Obe skupaj, združeni v Koalicijo Slovenija, tv|pijjija jedro nove slovenske vlade. K temu uspehu sta svoj delež zagotovo prispevala tudi občinska odbora obeh strank in Vi, spoštovane volivke in volivci, ki ste narti dali svoje glasove, Iskrena zahvala za vašo podporo. OO SDS Zavrč in OO N.Si Zavrč vam ob bližajočih se praznikih želita veliko osebne sreče, notranjega miru in izpolnjenih želja. Srečen božič in uspešno ter zdravja polno novo leto 2005. Predsednik OOSDS Zavrč: Predsednik OO N.Si Zavrč: Dušan ❖ ❖ Franc Težak ❖ XX 00 RK ZAVRČ nr želi vsem občankam in občanom Občine Zavrč/vesele božične praznike ter obilo zdravja, notranjega miru in sreče v Novem letu 2005. Vsem, ki ste kakorkoli pomag^H OO RK Zavrč, pa iskrena HVALA. Posebna zahvala.vsem krvoi jalcem z željo, da se nam v novem letu pridruži še več krvodajalcev. OO RK ZAVRČ Stanislav Ivančič, |^j|edsednik LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJ, OBČINSKI ODBOR LDS ZAVRČ sdbk LDS ^LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE i^am drage občanke in občani občine Zavrč, Vam spoštovane bralke in bralci našega časopisa DOBER DEN ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih želi, da bi le te v miru, zdravju, sreči in družinskem ter osebnem veselju in zadovoljstvu preživeli in da bi Vas vse to tudi spremljalo v vsem letu 2005, v kateri bomo kmalu zapluli. Enako želimo tudi našim bližnjici sosedom i ❖ ❖ 3 / Predsedpik OO LDS Zavrč: Peter Vesenjak GASILCI NA OBISKU PRI PRIJATELJIH V OBERGRALLI Ob jubileju še 110-litrski sodček vina Že po tradiciji so se gasilci PGD Zavrč v predprazničnem božično-novoletnem času odpravili na obisk k prijateljem gasilcem v avstrijsko Obergrallo. Obiskali so jih 3. decembra, tam pa doživeli prijeten sprejem, na katerem ni manjkal niti prvi mož Obergralle. S seboj na pot so vzeli bogato darilo -110-litrski sodček haloške kapljice in stensko uro, kajti prijatelje gasilce so želeli preseneti ob praznovanju jubileja društva in jim na tak način izkazati vsaj malo pozornosti. Niso pa pozabili še na nove stenske koledarje za leto 2005, ki pa, saj veste, prinesejo še kak evro v gasilsko blagajno. Po prijetnem sprejemu v gasilskem domu so druženje nadaljevali še v pristni vaški gostilni, kjer so jim postregli z izvrstnimi domačimi dobrotami in potem se je obisk zavlekel kar v sobotno jutro. Eni in drugi so bili zadovoljni, na tak način pa samo obogatili pristne prijateljske vezi, ki nekaj zadnjih let vežejo završke in obergrallske gasilce. Prijateljskih srečanj bo v novem letu 2005 še mnogo, obljubljajo gasilci. TM Foto: RŠ Gasilski avto se je spremenil v priročno prevozno sredstvo za prevoz dragocene tekočine. Da pri predaji ne bi prišlo do kake nezgode je poprijel tudi župan Obergralle. PGD ZAVRČ igy Seveda je bilo potrebno takoj poizkusiti haloško kaplico. Prijatelje iz Avstrije so presenetili z majhnim darilom, uro z naslikanim završkim gasilskim domom. 2>