ZK — notranja gibalna sila samoupravnega in političnega sistema
Ho   ■*     kor"gresa ZKS in XI. kongresa ZKJ in uvodni re-nnn     8 Ti,a P°svečajo razvoju političnega sitema sociaii-lem a samouPravljanja takšno pozornost kot še nikoli doslej, a do L |Stavl'a eno od iznod'^ ugotovitev iz študije E. Kar-benn 8i!er'dosežena stopnja pri utrjevanju samoupravnega hitroi*     mske9a P°'°žaja delavca omogoča in zahteva e'8e Prilagajanje političnega sistema v celoti.
SasisleVmanJe "aše9a P°li,ič-Tna  h   Ve bistvenega po-
'toakth 2veza komunistov J« aktivnost usmerja predv-
jnounLnn°Iranja 9ibal™ sila emf l nega ln Političnega
kovnih 'Pr6k sv°J|h 'aanaČnreSakd0užb-a
, ieoSLPredVSem nav*ro-neaa sam   razvo'a sociali-| nega samoupravnega siste-.Resolucija Vili. konSsa S ,6m i2recno9;eoua enakopravno in demokra-
tično odločajo skupaj z vsemi drugimi člani organizacij, skupščin in teles z močjo znanja, opiranja na objektivno informacijo in z bojem zanjo, z upoštevanjem mnenj in stališč delavcev in občanov.« Kljub temu pa, da razvijamo politični sistem, v katerem je »Zveza komunistov zmerom manjši faktor oblasti in zmerom bolj faktor oblikovanja in razvijanja socialistične zavesti delovnih množic...« (Program ZKJ), ima in mora imeti Zveza komunistov »posebno pozornost za obrambo revolucionarnih pridobitev in za svoboden in neodvisen nadaljnji razvoj naše revolu-
cije na podlagi svobodne, ustvarjalne aktivnosti samou-pravljavcev« (E. Kardelj).
Pri tem je očitno, da se bo Zveza komunistov lahko v večji meri odpovedovala neposredni direktivni vlogi pri sprejemanju političnih odločitev samo, v kolikor se bo krepila sposobnost drugih družbenopolitičnih organizacij in delegatskih skupščin, da demokratično usklajujej pluralizem samoupravnih interesov in v skladu z interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi razrešujejo pereča družbena vprašanja. To pomeni, da takšnega načina delovanja Zveza komunistov v našem političnem sistemu kot ga opredeljujejo študije E. Kardelja in resolucij VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ ne more biti, ne da bi se še vnaprej krepila samostojnost in ugled drugih institucij političnega
sistema ter krepila vloga delegatske družbene baze na račun forumskega dela.
Danes je s kongresnimi resolucijami še bolj zaostrena odgovornost Zveze komunistov za uspešno delovanje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in delegacij in delegatskih skupščin. Obe resoluciji posebej izpostavljata borbo Zveze komunistov proti sek-taštvu, resolucija VIII. kongresa ZKS pa posebej poudarja v svojih temeljnih izhodiščih, da »je strateškega pomena, da članstvo Zveze komunistov deluje v socialistični zvezi in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih.«
Uresničevanje takšne usmeritve se jasno odraža na primer v organizacijskem prilagajanju
i DrSuL ^ kon,erence SZDL naše občine, ki je obravna-žl )šk«no? k0 uresničevanja programa razvoja šolstva in 3rWe?nt ,Wa v obcini'80 minili že štirJe meseci, zato želimo s*ovore w ttt °tem' kako 'majamo na konferenci sprejete *ča v aorM° i  obJav'ieni v 41. številki Našega časopisa, ki
S  M"" ^ aPr"U ,etOS-
l^^renci sprejeto sta-J £2i^P^topakrealiza-
S \muaj!xbil° Predloženo conski skupščini, ki je Dred-
,^.svojilanaseji28 3 1P9?S
>>SPremembe7fn
l^za la-PJfna-0-bcine Vrh-
i2k£, .izgradnJo Posameznih J^ktov m možnih virov financi-
" £a zagotovitev dodatnih
<Sinanvfanjajebiias0p^t
C 6   zaposlenih, da
ItSi 1,28 % sreds»ev skiž. osnova bruto osebni
obdobje 1976-80«, ki
varstvo. Obe SIS pa sta podpisali dogovor s Skladom za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov občine Vrhnika, da bosta vsa tako zbrana sredstva odvedli Skladu za gradnjo šol in vzgojo varstvenih zavodov.
3. Sprejeti plan izgradnje objektov v obdobju do letal 980 je bil posredovan Ljubljanski banki — Stanovanjsko komunalni banki, ki ga je na Zboru banke 22. maja vnesla v svoj plan. Na osnovi tega je IO Stanovanj-sko-komunalne banke 26. junija sprejel sklep o garanciji za sredstva, ki se bodo zbrala in o pre-moščanju za manjkajoča sredstva do pritoka potrebnih sredstev iz virov, ki so dogovorjeni.
4. Za objekte, ki naj bi jih letos pričeli, graditi — to pa sta VVZ Dragomer in prizidek k šoli Ivana Cankarja, sta izdelani kompletni tehnični dokumentaciji.
Medtem jeza VVZ pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, pogodba je bila podpisana s podjetjem Marles za izvedbo projekta, ter so izločena podrobna finančna sredstva. Objekt mora po pogodbi biti izdelan v 160 dneh od predaje zemljišča pripravljenega za gradnjo, le to je bilo predano izvajalcu 15. 6. 1978.
Za prizidek k šoli Ivana Cankarja je pridobljena kompletna dokumentacija. Sklenjena je tudi pogodba s podjetjem Industrijski biro — Elektro-projekt iz Ljubljane za inženiring in nadzor nad izvajanjem objekta. To podjetje zbira ponudbe za izvajanje in pripravlja terminski plan izgradnje. Gradbeno dovoljenje bo izdano takoj, ko bomo izločili potrebna finančna sredstva za celotno investicijo. Ker sklad nima dovolj sredstev za pokritje celotne investicije bomo koristili garancijo Komunalne banke, ki je na seji 26. 6. odobrila kredit,
sedaj pa urejamo potrebno dokumentacijo za pridobitev kreditov. Z gradnjo bomo pričeli takoj, ko bo urejeno financiranje.
Projektiranje prizidka k šoli v Borovnici je v teku in bo predvidoma gotovo v zadnji četrtini leta.
Izdelana je projektna naloga za projektiranje šole na Logu, na osnovi le te so bili izdelani trije idejni projekti, ki so bili poslani Zavodu za šolstvo v pregled, nakar bo UO izbral med ostnutki, ki bodo na Zavodu za šolstvo ocenjeni pozitivno in sklenil pogodbo za projektiranje.
Zbirajo se tudi podatki za izdelavo projektnih nalog za VVZ v Borovnici in na Logu.
UO Sklada za gradnjo VVZ in šol
Zveze komunistov v občini za uresničevanje resolucij VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ, ki je v teku. Pri tem delno zmanjševanje števila članov občinske konference ZK nikakor ne pomeni ožanja odločanja; ravno nasprotno, gre za to, da se prenese težišče delovanja Zveze komunistov v osnovne organizacije, v socialistično zvezo, sindikate in ZSMS, v samoupravne organe, delegacije in delegatske skupščine, v okviru organov Zveze komunistov pa s komitejev kot politično izvršilnih organov na konferenco. Uresničevanje kongresne usmeritve pomeni tudi odločnejše zavzemanje Zveze komunistov v zadnjem času za kadrovsko in siceršnjo okrepitev sindikatov in ZSMS v občini.
Takšna usmeritev Zveze komunistov tudi omogoča, da socialistična zveza v občini še bolj kot dosedaj dosledno zaživi kot enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil, kot fronta vseh delovnih ljudi in občanov, njihovih organizacij in društev, ki s svojim delovanjem prispevajo k utrjevanju in razvoju samoupravljanja in delegatskega sistema, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter neuvrščene pozicije Jugoslavije v mednarodnih odnpsih. V takšni fronti Zveza komunistov demokratično zagotavlja svojo vodilno vlogo in angažira širok krog delovnih ljudi in občanov pri uresničevanju kongresnih resolucij, na drugi strani pa ji delovanje v socialistični zvezi in drugih družbenopolitičnih organizacijah zagotavlja stalen stik z vsakodnevnimi problemi delovnih ljudi in črpanje konkretnih pobud za dograjevanje njene programske in akcijske usmerjenosti.
naš časopis že po 20. juliju, tako kot ga običajno prejmete vsak povsod, tako da /'.e™'uredništvu'smo>se<morah' prilagoditi dopustniškemu vzdušju, ki vlada
Upamo, da ste'6 V 'u^u in av9ustu izšla /e ta številka, ki jo imate danes v rokah, svežega zraka klh?hV?'i kx ste že    na zasluženem oddihu dobro odpočili, se naužili sonca in Ijate pa ie//m0 '"oletošnJomu muhastemu vremenu. Vsem, ki se na dopust šele odprav-•  a oi vam bilo vreme bolj naklonjeno, kot je bilo julijskim dopustnikom.
UREDNIŠTVO
DOPISNA ŠOLA MARKSIZMA
Nova oblika idejnopolitičnega usposabljanja _vZKS_
Osrednji nosilec dopisne šole marksizma je politična šola pri CK ZK Slovenije. Ta skrbi za programsko usmeritev ter enotno organizacijo in izvajanje dopisne šole.
Nosilec izvajanja dopisne šole marksizma v občini je medobčinsko študijsko središče in občinska organizacija ZK. V občini sedaj deluje en oddelek dopisne šole z 29 udeleženci.
Delo v šoli temelji na vodenem samoizobraževanju, študijskih srečanjih oddelka, na individualnem študiju in na delu v skupinah.
Na srečanjih obveščamo udeležence o poteku dela, organiziramo in vodimo nekatere oblike skupinskega dela. Poleg predavanj organiziramo tudi razprave in delo v manjših skupinah. Zato je oddelek razdeljen na stalne študijske skupine. Poglavitna oblika dela pa je individualni študij, kar je tudi pogoj za uspešnost študijskih srečanj oddelka. Udeleženci šole dobijo tudi vso potrebno literaturo.
Rezultate usposabljanja spremljamo sproti, prav tako bomo spremljali tudi družbenopolitično angažiranost udeležencev po zaključku šole.
V šoli bomo obdelali sledeča tematska področja:
— Temelji marksizma,
— Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja,
— Razvoj delavskega gibanja in socialistične revolucije v Jugoslaviji,
— Druženoekonomski odnosi v Jugoslaviji
— Mednarodni odnosi in zunanja politika Jugoslavije,
— Idejna in akcijska krepitev ZK v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov,
— Načrtovanje in izvajanje idejnopolitičnega usposabljanja v osnovni organizaciji ZK,
— Preverjanje usposobljenosti udeležencev.
Oddelek bo končal šolanje konec oktobra, v septembru pa začnemo s kadrovanjem za naslednji oddelek dopisne šole marksizma.
J. SOJER
Pravkar končani XI. kongres ZKJ je nedvomno najpomembnejši politični dogodek letošnjega leta.
Vsi kongresi naše partije so v vsej njeni zgodovini vedno dajali pečat posameznemu razvojnemu obdobju naše socialistične revolucije, to pa nedvomno predstavlja tudi XI. kongres ZKJ.
Obdobje med X. in XI. kongresom ZKJ je bilo po uspehih in rezultatih eno najplodnejših, saj smo f tem času izvedli bistvene spremembe v naši družbi, usmerjene k oblasti združenega dela ter resnični politični moči delavskega razreda in delovnih ljudi. Stalna krepitev materialne osnove je prispevala, da živimo bolje in bolj bogato, istočasno pa nam doseženi razvoj daje možnost, da gremo še uspešneje naprej.
Pred nami so naloge pri uresničevanju našega novega družbenoekonomskega in političnega sistema. V središču tega sistema, kakor smo si ga zamislili in postavili, je človek, njegova svoboda in sreča, njegove pravice proizvajalca in samoupravljalca, njegovi neposredni in dolgoročni interesi.
Prav to pa je smisel in namen revolucionarnega boja našega delavskega interesa in njegove avantgarde ZKJ.
Idejnopolitična in akcijska enotnost ZK bo tudi v prihodnje tako kot doslej, poroštvo naših uspehov in zmag. Temeljno izhodišče tako republiškega kot zveznega kongresa, je nedvomno delavec, ki mora postati odgovoren gospodar svojega dela. Zato pa mora biti osnovno merilo sleherne naše aktivnosti težnja, da bi to zahtevo uresničili oziroma presodili, kaj nas pri tem ovira. Te zahteve pa ne bomo mogli uresničiti, če ne bomo v zadostni meri posvetili naše pozornosti akcijskim nalogam resolucije kongresa in če najširši krog komunistov ne bo razumel njenega socialno-politič-nega in delavsko-razrednega bistva.
Vse to pomeni, da moramo v naslednjem obdobju jasno opredeliti odgovornost skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, uprave, ob vsem tem pa seveda vlogo občinske konference ZKS, njenega komiteja in osnovnih organizacij pri zagotavljanju polnega in odgovornega delovanja vseh ustanov sistema in komunistov, ki v njih delujejo, kar je tudi poglavitni pogoj za nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne družbe.
44^00999999^
^99999^
3. julija je Vrhniko obiskalo 54 rezervnih vojaških starešin iz Goražda in Bihača
3. julija letos je bila Občinska konferenca ZRVS, skupaj z ostalimi družebnopolitičnimi organizacijami iz naše občine, gostiteljica delegacije rezervnih vojaških starešin iz Goražda in Bihača.
Vintar Jože pripoveduje gostom o pomenu in bojih za štampetov most med NOB (Foto: M. Borčlč)
Predstavniki Vrhnike so goste sprejeli na ploščadi pred Domom JLA, kjer sta jih pozdravila predsednik OK ZRVS tovariš Turk in predsednik OK ZSMS tovariš Gostiša. Gostje so se od tu odpeljali v Bistro, kjer so si z zanimanjem ogledali Tehnični muzej Slovenije, nato pa še Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki.
Po kosilu, ki so ga gostje in gostitelji izrabili za pogovor in izmenjavo izkušenj o pomenu in nalogah, ki jih mora opravljati Zveza rezervnih vojaških starešin, so se odpeljali k štampetovemu mostu, kjer jim je preživeli borec in kurir
tovariš Vintar Jože pripovedoval o strateškem pomenu in bojih za ta objekt med narodnoosvobodilno borbo.
Zadovoljni z vsem, kar so jim vrhniški gostitelji tisti dan pripravili, so se gostje popoldan odpeljali še v Logatec, drugi dan tj. 4. julija pa na osrednjo proslavo ob dnevu borca v Dobrepolje.
13. julija letos so pripadniki JLA iz Kasarne Ivan Cankar na Vrhniki izkazali čast in pospremili na zadnji poti svojega tovariša in sodelavca zastavnika I. klase
Ščepanović Ilija. S smrl tovariša Ščepanovića I Zveza komunistov izgubi dolgoletnega in neumO nega komunista, pripadri in starešine JLA pa sob j gubili sodelavca, ki je ^ j svoje   življenje   posvi i delu, napredku in tovam, i tvu v oboroženih enotA Smrt tovariša Ščepanovii je iz njihovih vrst iztrg® nenadomestljivega sodi lavca, kije bil vsa leta s sM jim delom in življenjem v2l mlajšim generacijam. Ti variš Ilija Ščepanović * ostal vedno v našem spn minul
Letos slabša uvrstitev
Ekipa iz Vrhnike zasedla na republiškem taktično-orientacijskem
movanju 6. mesto
Sprejem delegacije ZRVS iz BIH pred Domom JLA (Foto: M. Borčič)
Tudi letos se je ekipa ZRVS Vrhnike udeležila republiškega taktično-orientacij-skega tekmovanja 9. in 10. junija v Trbovljah.
Vrhniško ekipo so sestavljali: člani ZRVS — Janez Jereb, Mladen Sumina in Jože Štuflek in člani ZSMS — Boris Hadalin, Simon Zobec, Stevan Lekič in rezerva Ivan Govekar.
Pri reševanju težkih nalog in v zelo hudi konkurenci je naša ekipa zasedla 6. mesto, kar je zadovoljiv in pohvale vreden rezultat. Tudi mladinci so se zelo potrudili, bili so požrtvovalni pri reševanju nalog, a so imeli nekaj spodrsljajev zaradi katerih so se uvrstili v zlato sredino. Obljubili pa so, da bodo naslednje leto zopet sodelovali in se borili za boljšo uvrstitev. Treba pa je povedati, da so bile priprave na tekmovanje zahtevne, čas za pripravo pa kratek. Naša ekipa je bila zelo prizadevna
tako na pripravah kot tudi na tekmovanju samem.
Predsedstvo OK ZRVS je na seji 19. junija vsem sodelujočim na  Republiškem tekmovanju
_✓ ei
"JG
izreklo pohvalo za do> uvrstitev. Na tovariše, ki )v tem tekmovanju sodeloV bomo pozabili.
F. Kf
Vrhniško ekipo so sestavljali: od leve proti desni štor
mina Mladen in Jereb Janez, čepijo pa Hadalin Boris, \4
Jože. Sedijo pa Zobec Simon, Lekič Stevan in Govekar IV] tografija: F. Kranjc)
STRNAD je hotel te prilike izkoriščati, da se kuharstvu odpove, saj bi raje opravljal druge bolj vojaške naloge, pa ni šlo. MATEVŽ in MARJANA sta ga primorala, da je pri kuharju sodeloval in se učil. Ne zaman, nekaj se je le naučil, v MARJANI je imel precej strogega »šefa«.
Še po svobodi ss Je tovarišica MARJANA, danes ž« pokojna, dobro spominjala teh dogodkov. Tudi na proslavi »50 let ZKJ«, na Vrhniki. Takrat Je bila zadnjikrat med znanci-soborci in komunisti v našem kraju. Njena pot na prvo Javko za Dolomite ni bila nič kaj prijetna. Ne samo zaradi nevarnosti In sovražnih zased. Kar naprej Js deževalo in se zveza Je odpovedala. Kurirjev na Javko ni bilo. MARJANA in kurirja so bili premočeni do kože. Ob vračanju so ss zatekli k MIHEVČEVIM v Raskovcu. MIHEV-ČEVA Nežka In stara mati sta Imeli polne roke dela, da se je, MARJANA posušila, pogrela, preoblekla in uredila In posušila svojo skromno partizansko opremo. Prišla Je ie aktivistka SOVA-JERINA Neža In terenski sodelavec DRČAR-VOLJČ Nace iz klanca. MARJANA se Je v kuhinji sušila In urejala, kurirja sta pa povečerjala kar zunaj in stražlla. SOVA DRČAR In gospodar Jože sta ju silila, naj gresta v hišo in ss posušita, da bosta že onadva pazila in stražlla. Ponudbe nista sprejela. Za MARJANO sta odgovarjala samo onadva. Na oknih MIHEVČEVE hiše so bili »gaj-tri«, izhod v sili Je bil možen samo skozi vsžna vrata na cesto. Mimo so hodili Italijani na štampetov most in tudi domači belo-gardlstlso bili tiste čase vsi pasji. Nič nI bilo zaupati še tako lepim besedam in pripravljenosti domačih aktivistov. Za varnost sta morala skrbeti sama in poskrbela sta. Po dobrih dveh urah počitka sta se kurirja z MARJANO vrnila preko proge v taborišče za Ljubljanski vrh.
Partizanska preskrba je bila zelo enolična in »shramba jedil« v kurirskem taborišču ni premogla posebne izbire. MARJANA pa se je tudi v taki situaciji kar dobro znašla. Iz preprostih živil in sredstev, ki so bila za kuho na razpolago, je pripravljala za tiste čase odlične menuje. Ob tretji javki je MARJANA srečno odpotovala s kurirji v Dolomite. Kuha-rija-v taborišču za Ljubljanskim vrhom pa se je zanesljivo spet poslabšala.
Minil je Božič in Novo leto in kmalu seje kurirski promet nepričakovano povečal. Kurirji tedanje centralne kurirske postaje TV 2, ki se je nahajala v Selu pri Hruševju in opravljala neposredno zvezo z Glavnim štabom in ustanovami osrednjega političnega
vodstva v Dolomitih, so se vsak dan težje prebijali na javka s TV 1 pod Krim. Posebno v zimi in snegu, preko železniške proge, Ljubljanice in mimo Črne vasi. Sovražnik si je organiziral dobre pomagače-belogardiste, ki so za »judeževe lire« in ob izdatni italijanski mineštri, nepretrgoma vohljali za kurirskimi sledmi, odkrivali njihove poti in prehode, jim postavljali zasede in jih napadali. Prav preko teh zvez pa so kurirji TV 2, ki so jim bili največkrat dodeljeni v pomoč še borci iz Dolomitskega odreda, prenašali noč za nočjo težke tovore partizanskega tiska in literature, za partizanske enote In terenske organizacije OF na Notranjskem in Dolenjskem.
V Dolomitih je tedaj odlično in z vsemi svojimi zmogljivostmi delala noč in dan »Dolomitska tehnika«. Dobra povezava z Ljubljano, ugodna lokacija, dobra organizacija partizanskih tiskarjev in požrtvovalno sodelovanje mnogih tovarišev iz osrednjega vodstva narodno osvobodilnega boja, kot so bili tovariši Edvard KARDELJ, Boris KIDRIČ, Boris ZIHERL in drugi, je omogočilo velike naklade partizanskega tiska in v tem času so bili izdatki »Dolomitske tehnike« med najbolj popolnimi, kar jih je izšlo med našo NOB. Publikacije so razpošiljali po vsej Sloveniji. Kurirske zveze so bile tedaj s prenašanjem težkih tovorov literature izredno obremenjene. Razen »Ljudske pravice« so v Dolomitih pripravljali centralno izdajo »Slovenskega poročevalca«, tiskali »Mladino«, »Delo,« stalna »Radijska poročila«, razne brošure in druge tiskane izdelke, ki so lahko še danes v ponos požrtvovalnim sodelavcem-borcem dolomitskih ciklostilnih tehnik.
O tem priča tudi pismo tovariša Edvarda KARDELJA, ki ga Je v avgustu 1942 pisal LOLI RIB AR JU v katerem med drugim pravi:
»Brez pretiravanja lahko rečemo, da takšne tehnike, kakršno Ima naša partija v Sloveniji, še ni Imela nobena ilegalna partija.
V naši tehniki lahko ponarediš vse — od denarja do dokumentov. Če torej karkoli potrebuješ, pošlji semkaj predloge.«
In tovariš LOLA se je v decembru 1942 ob svojem obisku v Dolomitih o tem tudi osebno prepričal. Varno potovanje iz področja Krima, preko Ljubljanice in v Dolomite, so mu omogočili prav takratni kurirji TV 1 in TV 2.
Zaradi čedalje pogostejših težav dolomitskih kurirjev na kurirski smeri HRUŠEVO—BREZOVICA—LJUBLJANICA—ČRNA VAS—KRIM, so pričele prihajati težke pošiljke literature na Javke s kurirjema TV 17, ki takim obremenitvam sama nista bila več kos. Zveza iz Dolomitov na Notranjsko, preko TV 2 in TV 17 je pričela postajati z dneva v dan pomembnejša. Ne samo zaradi pošiljk literature in pošte. Preko te linije so pričeli čedalje pogosteje potovati posamezniki Iz vodstva NOB, razni komandanti, politični delavci In aktivisti in celo večje partizanske skupine. V Iški pod vasjo Zavrh pri Blokah je bila dokončno organizirana TV 10. Kurirja TV 17 sta z borci TV 10 vzdrževala javko v območju nad Strmcem, v bližini zimskega partizanskega šolskega taborišča iz leta 1941. Poti so se podaljšale za nove kilometre In TV 17 je bilo treba ojačati z novimi borci. Kmalu po novem letu 1943 sta bila Iz šercerjeve brigade dodeljena na TV 17 dva nova kurirja: INTIHAR Jože-Matiček In SOBKO Miroslav-Miro. Kmalu za njima pa Je bil postaji dodeljen še naš znani kurir CANKAR Ivan-G AMS, ki je dotedaj opravljal kurirske dolžnosti na TV 1 pod Krimom. V te čase nekako sega tudi nov uradni naziv bivše KARAULE 3, t. j. KURIRSKA POSTAJA TV 17, ki je tak naslov obdržala vse do osvoboditve.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
Na položaju
Točka sedemnajst se imenuje v službi nič ne nazaduje vsi kurirji tukaj zbrani daleč na okrog poznani.
Vse napore mi vzdržimo čeravno v gozdu zdaj živimo v gozdu imamo svoj »kvartr« kakor kakšna divja zver.
Neko noč smo šli po hrano šest nas je bilo izbrano slabo oblečeni in revni kot cigani tam na sejmi.
Pridemo tja dol do »štreke« pregledujemo zapreke da ni morda kje zaseda da nas ne bo težka breda.
Čakamo še nekaj časa tam, kjer se končuje jasa čakamo, da pride noč da nam bo prehod mogoč.
Zdaj se sreča k nam obrne planemo čez rob kot srne z robom smo na gozdni poti mitraljez nas več ne moti.
Hitro stopamo naprej preko cest in preko mej v švabobransko tja Zaplano kjer upamo dobiti hrano.
: si
' si n J d n n
%
li o ž š s
Ve ni š OH
tk
I I id,
Si
Res smo hrano tam dobili se vinca sladkega napili a vsak je rekel »saprabolt« nikdar več ne grem jaz tod.
December 1944
ti iil ic ni n,
V ,lr
Partizansko Ime Žan si je nadel Jože Debevec — št*1/* jev Jože iz Padeža, ki sedaj živi v Kranjski gori. Hran3 večen problem. V gozdove za Ljubljanskim vrhom izbilo težko tovoritl, še težje pa dobiti. Kašče naših ljud • se v tistih letih hitro praznile. Poseči je bilo treba tom prisilnih odvzemih hrane pri tistih družinah, ki so bile5 bobranske. Kako je doživel »prehranjevalno akcijo« Žan iz TV 17 v Zaplani pa je zapisano v njegovi pesmic stenski časopis v taborišču.
JI
Iz osrednje slovesnosti ob dnevu tanklstov v kasarni Ivan Cankar. (Foto: M. Borčić)
Praznik tankistov v kasarni Ivan Cankar
»nJ!" i" }a 80 Prazr«ovali tankisti in pripadniki mehaniziranih I G« i i 8voJ Praznik v spomin na dan, ko so leta 1944. v j travmi v Italiji ustanovili prvo tankovsko brigado.
i |v^edn1ja slovesnost ob tem dnevu je bila tudi letos v kasarni I    n Cankar, kjer so svojemu namenu izročili nov športni objekt.
Občinska konferenca ZRVS Vrhnika pa je Domu JLA in Klubu kasarne Ivan Cankar ob tem prazniku Izročila srebrni plaketi, s katerima ju je odlikovala za dolgoletno plodno sodelovanje z organizacijo rezervnih starešin.
Bistva?u c£ k™,0 P^lndvajsetletnico prostovoljnega krvo-rhniki n««7eni,L Da Dl ta lUDlleJcim leP*e proslavili, smo se la leta d»iu P°8ebno skrbno pripravili. Tako so že od za-Lmnn_ °Jf v °Winskem glasilu izhajali prispevki o pomenu iSočan itn,°^a,al8tva- Poskrbljeno pa je tudi bilo, da je bil p    an obveščen kdaj in kje bo letos krvodajalska akcija.
l-Poprvih prijavah sodeč je i videti, da bo letos udeležba izdajalskih akcijah rekord-^ato smo se z Rdečim kri-f Slovenije dogovorili, da
.............,
bodo odšli krvodajalci na odvzem krvi v Ljubljano v dveh izmenah in sicer 23. junija na dan, ki je bil že določen za krvodajalce iz naše občine in nato še
21. julija za vse tiste, ki se prvega dne iz tega ali onega razloga niso mogli odzvati tej humani akciji. Pokazalo se je, da je bila takšna odločitev še kako pravilna, saj se je samo v Industriji usnja Vrhnika za odvzem krvi prijavilo prek dvesto krvodajalcev. Toliko pa jih zaradi nemočne proizvodnje v enem dnevu nt more zapustiti delovnega mesta.
Nadarjeni šolarji
L?*fes usPeSen zaključek šolskega leta I *0r"čf,nci 12 Osnovne šole Janez Mrak pori«.   za skromno, a zanimivo likovno razstavo. Res vredno je bilo stopiti v Dom
do s     °9ledati'kako znal° uc«nci od 5.
m«nt«,rau,redov risati> oblikovati ter pod
mariJ"1 vodstvom tovariša Novinska, marljivo delati.
s Izdelki iz lesa, risbe, lesorezi in linorezi so
HkovSSf' f 86 tUdi med mladimi ukoreninja Jkovna umetnost. Na razstavnih deskah je bilo
že?« TiI °d riSarskih P°,ez Petošolcev, do šnirl  ,    ' Z več 2nanJa oboroženih osmo-o cev ki znajo pred seboj že videti globlji smi-zivijenja in prav ta se že odraža v njihovih
izdelkih. Vsa dela se med seboj lepo prepletajo, obenem pa kažejo zanimanje in veselje za to zvrst umetnosti med šolsko mladino . Vrhni-čani, ki dajemo prednost ostalim kulturnim dobrinam, moramo biti ponosni na ustvarjalne šolarje in nuditi jim moramo vse pogoje za nadaljnje, nemoteno delo v likovni umetnosti.
Mislim, da učenci iz šole Janez Mrak zaslužijo pohvalo in čestitke, obenem pa jim želim, da bi tudi v bodoče nadaljevali na osnovah, katere so dobili v osnovni šoli. Upam, da jim priznanja ne bodo postala cilj, ampak le vzpodbuda za nadaljnje, še marlji-vejše delo v tej zvrsti umetnosti.
FRANCI TRŠAR
Krvodajalske akcije se je 23. junija udeležilo kar 244 krvodajalcev. To je vsekakor lepa številka In smo na to lahko ponosni še zlasti, če računamo, da jih je še mnogo odšlo na odvzem 21. julija, žal pa za ta dan ob zaključku redakcije še nismo imeli podatkov o udeležbi. Za primer izredne udeležbe lahko navedemo podatek iz IUV, kjer Je od prek 200 prijavljenih odšlo na prvo krvodajalsko akcijo kar 112 ljudi, približno tako pa je bilo tudi drugod.
Ob 25-letnici krvodajalstva pripravljamo po dopustih v jesenskih mesecih več prireditev, na katerih bodo najzaslužnejši krvodajalci prejeli značke in priznanja. Te proslave bodo na Vrhniki, v Borovnici, v Podlipi in morda še kje. Zato vabimo vse, ki so že večkrat darovali kri, da se do 1. septembra oglasijo v pisarni Rdečega križa na Vrhniki (pri Lovrenčiču ob Ljubljanici).
Upamo, da bodo naše krvodajalske akcije tudi v bodoče doživele tak odziv kot so v letošnjem jubilejnem letu in bi naša občina lahko postala vzgled vsem, ki jim je pri srcu zdravje in sreča soljudi.
IVAN MALAVAŠIČ
V počastitev 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ je osnovna organizacija Zveze komunistov v krajevni skupnosti Sinja Gorica, skupaj z osnovno organizacijo Zveze komunistov v Opekarni, pripravila slavnostno sejo.
Po slavnostnem govoru je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali recitatorji in pevski zbor. Na slavnostno sejo so bili vabljeni vsi člani Zveze komunistov iz Sinje Gorice, svet krajevne skupnosti, delegacije iz te krajevne skupnosti, člani krajevne konference SZDL in ZSMS. Žal pa je dvorana v Opekarni v Sinji Gorici, kjer je bila slavnostna seja, premajhna, da bi lahko povabili tudi ostale krajane. c. TERČIČ
Kdo se je spozabil?
"f<*daj me pot zanese
T*Velefonsko govorilnico opi,  Jem W- 'etos >ko)Py °" P^senečen. nyz9!daf/fa^"a^deya-
se ni k obs°i*i v upanju, Sene bodo več ponovila.
}"o.'da oo«?e/7 "as občanov icojaVn°*lanarr>estivgovo-
»e9aS'PatUdimedkra-
'totombJ° Poštenim brkolisifr'žJ'"dem- Nekdo, in ali '*drzn<l. najsi je bil
*°ehimJZtRaztr9al le liste
C^e na£jnpr6dnekat^e Križe, s
htvo inn^kazalsvojebar-} K^o//s^no obnaša-vilec, SlovJ/ b"' f/ neznani
ya dr"9ega jugoslo-
vanskega naroda ali narodnosti, vedi, da nisi nobenega spoštovanja vreden ampak obsojanja, saj si uničil nekaj družbenega poleg tega pa še žalil nekatere občane.
So res med nami še vedno taki, ki morajo uničiti vse, kar ni samo njihovo, ampak last nas vseh! Upam, da bo vrhniška pošta uspela zamenjati poškodovane imenike. Verjetno bi bilo res bolje, da bi bili imeniki v bodoče shranjeni v uradu pošte. Seveda pa je pri tem problem delavni čas na pošti. A če se bodo takšna dejanja še ponavljala, bo to skorajda nujno potrebno. Obenem apeliram tudi na Postajo milice, da kljub budnemu čuvanju še bolj čuva in nadzoruje družbene objekte in našo skupno lastnino in 3e bolj preganja vse tiste, ki to uničujejo. FRANCI TRŠAR
LIGOJNČANI SO PRAZNOVALI
V Ligojni so tudi letos slovesno obeležili svoj krajevni praznik. — Gasilci pa so tega dne prevzeli novo motorno črpalko
Tudi letos so krajani Ligojne tako kot vsako leto doslej, pripravili praznovanje krajevnega praznika v spomin na dan, ko so leta 1942 Italiljani požgali njihovo vas.
Letošnji krajevni praznik so Ligojnčani slovesno obeležili skupaj z gasilci, saj so ti tega dne prevzeli novo motorno črpalko. Po paradi domačih gasilcev in gasilcev iz sosednjih društev, je sledil slavnostni govor, ki gaje imel predsednik SO Vrhnika, tovariš Vladimir Mejač. Najzaslužnejšim krajanom je krajevna konferenca SZDL podelila bronasti priznanji OF, sledil pa je kulturni program, ki so ga pripravili mladi iz te krajevne skupnosti.
JULIJ - AVGUSl ...........i
Skupščina sindikata ocenila delo te organizacije med 8. in 9. kongresom ZS Slovenije. — Sprejet program dela za prihodnje obdobje
Jfl rflrini ftklinft^ini «H !• u milcAni inniin oaotalo nh^iincLo      ni^nunnlA Tttknnn n -Mrnionani       HiUflt ip Qkl inai Q QOpinliQtipnn 7UP7fl      Hplom in drnnrtri   7;TV7P[T13li qmn        cnromlmnio Hii irnih Hri I7hcnr
nih in delovnih organizacij združenega dela. Veliko naporov smo namenili doslednemu, z ustavo in zakonom o združenem delu skladnemu institucionaliziranju delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. Kljub posameznim odporom smo na tem področju dosegli razmeroma zadovoljive rezultate. Aktivni bomo morali biti na tem področju tudi v prihodnje, saj ugotavljamo, da še vedno obstajajo ne povsem ustrezno organizirane temeljne organizacije, ali pa da se za navidez ustrezno obliko še vedno skriva neustrezna vsebina.
Osrednja aktivnost sindikata je bila namenjena predvsem oblikovanju, sprejemanju in izvajanju zakona o združenem delu. To je bila najpomembnejša akcija in v bistvu izhodišče za vso preostalo aktivnost. Razpravo o osnutku zakona lahko ocenimo kot zadovoljivo. Konkretna akcija v zvezi z uresničevanjem določil zakona o združe-
Na redni skupščini se Je v mesecu juniju sestala občinska organizacija Zveze sindikatov in ocenila delo v medkongre-snem obdobju ter ga kritično ocenila in pripravila program za prihodnje obdobje.
Iz poročila predsedstva je bila razvidna dejavnost občinske organizacije sindikata. Po 8. kongresu ZSS in po njegovih sklepih je bila prioritetna naloga nadaljnje uresničevanje položaja delavca v združenem delu. Z izdajo zakona o združenem delu ter še nekaterih drugih sistemskih zakonih, smo začeli proces velikih in globokih revolucionarnih sprememb, ki so zajele vsa področja tako družbeno ekonomskih, proizvajalnih kot tudi družbenopolitičnih odnosov. Te spremembe posegajo globoko v našo družbeno ureditev s ciljem ustvaritve takšnih ekonomskih, družbenih in političnih razmer, ki bodo zagotavljale prevladujoč položaj in ekonomsko oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v odločanju o celotni družbeni reprodukciji. V zadnjem času je sindikat začel intenzivno razpravljati tudi o vlogi, ki jo naj ima v političnem sistemu, kot množična družbenopolitična organizacija, ki je sposobna vse skupne in posamične interese strniti v urejenem sistemu samoupravne socialistične demokracije.
Te interese pa moramo usklajevati že v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, kakor tudi v občini, republiki ter v federaciji. Pravilnost takih idejno političnih odločitev je potrdil tudi 8. kongresZKS, ki je sprejel tudi načela, da se morajo sindikati in njegove osnovne organizacije še bolj usmeriti k temeljnim vprašanjem družbeno ekonomskega položaja delavca, imeti ustvarjalen in kritičen odnos do vseh predlogov in biti dejavnik poenotenja interesov delovnih ljudi. Vsa naša prizadevanja in naše delo je bilo in bo še vnaprej podrejeno poglavitnemu cilju: doseči moramo, da bo sindikat resnična družbenopolitična organizacija delavcev v najširšem pomenu besede, da bo politika zveze sindikatov odsev resnične volje delovnih ljudi in da bomo tako prispevali svoj del k uveljavljanju oblasti
ničevanje zakona o združenem delu skupno s komitejem ZK in komisijo za družbenoekonomske odnose in s predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij pripravila v mesecu juliju 1977. leta. Posebna pozor-
Za 6. kongres ZSJ pa je bil izvoljen tov. Jože Sojer
nost je bila namenjena tistim obratom oz. delom TOZD, ki imajo sedež izven občine in ki do sedaj še niso bili organizirani kot TOZD, pa so po mnenju komisije in drugih organov v občini te pogoje izpolnjevali. Hkrati še vedno opažamo, da v mnogih okoljih še ni dovolj uveljavljeno resnično odločanje delavcev o pogojih in rezultatih njihovega dela. Še vedno so prisotne navidezne rešitve pri iskanju poti za usklajevanje razmer z določili zakona o združenem delu in ustave ter je zato premalo glob-jlh vsebinskih sprememb.
dikat je skupaj s socialistično zvezo in drugimi subjektivnimi silami vztrajal, da se v OZD, povsod kjer je to mogoče, oblikujejo posebne delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Ob zadnjih volitvah smo v teh naporih večinoma uspeli.
Stalno smo spremljali tudi delovanje delegacij in delegatov na vseh ravneh in jim pomagali v prizadevanjih pri uresničevanju njihovih delegatskih in drugih družbenih nalog. Svojo družbeno funkcijo smo uresničevali tudi v postopkih evidentiranja kandidatov za delegate v vse organe na vseh ravneh odločanja združenega dela. Z rezultati preobrazbe odnosov še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni, čeprav lahko trdimo, da so oprijemljiv začetek uresničevanja odločujoče vloge, položaja in odgovornosti delavca pri razpolaganju s pogoji, sredstvi in sadovi svojega in skupnega dela.
Pomembna dejavnost sindikata je bila tudi na področju planiranja, kjer smo svoje delovanje usmerili v uveljavljanje položaja delavcev kot temeljnih  nosilcev načrtovanja.
nem delu, se je po sprejetju začela v začetku leta 1977 z imenovanjem komisije za uresničevanje določil zakona o združenem delu. Že samo obdobje javne razprave ni pomenilo le obdobje razprav In seznanjanja s koncepcijo zakona o združenem delu, temveč je bilo tudi že obdobje njegovega postopnega uresničevanja in uveljavljanja. Zakon o združenem delu pomeni
Na skupščini sta bila izvoljena delegata za 9. kongres ŽSŠ, ki bo v Mariboru 25. in 26. oktobra in to: Franc Drašler, Alojz Perpar
delovnih ljudi. Zato se mora sindikat v celoti, zlasti osnovne organizacije, še bolj demokratizirati, da bi se v njem čimbolj soočala mnenja, kritike in podobno.
Razvoju in uveljavljanju samoupravljanja delavcev v združenem delu, je sindikat v tem obdobju namenil največ svojih prizadevanj. Na tem področju smo usmerili akcijo v to, da bi nosilci odločanja, o pogojih in rezultatih dela v združenem delu in v celotni družbeni reprodukciji dejansko postali delavci v temeljni organizaciji združenega dela. Aktivnost sindikata je v tem obdobju veljala uresničevanju in uveljavljanju določil nove ustave, predvsem se je sindikat uveljavil kot nosilec in pobudnik ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela, kot enega bistvenih družbenoekonomskih pogojev za dejansko odločanje delavcev. Akcijo smo sproti analizirali ter oblikovali stališča in napotke, zlasti o problematiki organiziranja temelj-
novo pridobitev za upravljanje delavcev samih s pogoji in rezultati svojega dela ter življenja. V različnih oblikah svoje organiziranosti smo pomagali osnovnim organizacijam sindikata ter usklajevali njihova prizadevanja za razvoj samoupravljanja. Obravnavali smo predvsem ali delavci v TOZD resnično odločajo o rezultatih gospodarjenja, aH se medsebojni odnosi razvijajo skladno s pravicami In obveznostmi, ki Izvirajo iz samoupravnega združevanja sredstev živega In minulega dela, kako so urejeni dohodkovni odnosi in druga pomembna vprašanja. V ta namen so bile izdelane različne analize ter so z našimi mnenji bila posredovana osnovnim organizacijam sindikata. Obširnejša analiza o uresničevanju zakona o združenem delu je bila pripravljena po obisku v vseh samoupravnih skupnostih, ki jo je komisija za ures-
Pomembno področje delovanja sindikata v minulem obdobju je bilo tudi vprašenje razvoja in uveljavljanja samoupravnih interesnih skupnosti. Svobodna menjava dela je nov način pridobivanja dohodka na področju družbenih dejavnosti in podlaga za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstveno socialnega varstva, upoštevaje pri tem načelo vzajemnosti in solidarnosti, je način, da zagotovimo enak družbenoekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih, kot ga imajo delavci v materialni proizvodnji. V načinu zagotavljanja sredstev za družbene dejavnosti so glavne značilnosti začasnost, prehodnost in parcialno spreminjanje načinov združevanja sredstev, ki temeljijo bolj ali manj na starih proračunskih osnovah. Načelo svobodne menjave dela pa zahteva, da delavci v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje ugotavljajo svoje zahteve po zadovoljevanju skupnih potreb ter na podlagi planov razvoja temeljnih organizacij in interesnih skupnosti ter v skladu z dogovori o osnovah družbenega plana družbenopolitične skupnosti tudi izrazijo te svoje zahteve, še vedno vse prepočasi odpravljamo stare odnose pri zagotavljanju sredstev, odnose, ki so še vedno preobremenjeni s proračunskimi elementi financiranja interesnih skupnosti. Določene slabosti v delovanju delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih prav gotovo izvirajo iz dosedanjega načina oblikovanja delegacij, kot splošnih delegacij v OZD. Sin-
Tudi na področju družbenoekonomskih odnosov in poslovanja gospodarskih organizacij beležimo določene napore za izboljšanje gospodarjenja, saj ugotavljamo, da je bilo zadnje leto zaključeno z dokaj dobrimi rezultati. Za ponazoritev gospodarskih razmer, v katerih se je razvijala sindikalna dejavnost še nekaj podatkov o gospodarskih gibanjih v občini. Povprečno število zaposlenih v občini je večje samo za 1,3%, kar je mnogo manj, kot smo zapisali v smernicah za leto 1977. Celotni prihodek se je povečal za 14%, porabljena sredstva za 9%, kar pomeni, da se je ekonomičnost poslovanja izboljšala in je gospodarstvo občine s sto dinarjev porabljenih sredstev ustvarilo 143 dinarjev celotnega prihodka, kar jeza 5,1 % več kot v letu 1976. Prav tako je tudi dohodek OZD bil večji za 28 %. Občutno so narasle obveznosti iz dohodka. Povečal se je tudi izvoz, predvsem naših izvoznikov usnjarske in lesne industrije za 28 %. Povečal pa se je tudi uvoz. To so le grobi podatki in je prav, da smo tudi s temi seznanjeni.
Posebno skrb je sindikat posvetil tudi delovnim in življenjskim razmeram delavcev upoštevajoč, da sta socialni razvoj in socialna varnost delavca in njegove družine odvisna predvsem od dosežene stopnje produktivnosti in z njo povezane ekonomske razvitosti, vzajemnosti in solidarnosti ter od samoupravnega delovanja delavca v okolju, v katerem dela in živi. Sodelovali smo v številnih akcijah kot so: družbeno usmerjanje in spodbujanje stanovanjske izgradnje, zagotavljanje  tople  prehrane med
delom in drugod. Zavzemali smo se tudi za čim hitrejšo rešitev vprašanj gradnje šolskih objektov in vzgojno varstvenih zavodov. Tu je v zadnjem času storjen velik napredek. Pomemben del sredstev za graditev teh objektov je tudi samoprispevek. Če hočemo uspešno nadaljevati program izgradnje teh objektov, program je bil sprejet na problemski konferenci, bomo morali samoprispevek podaljšati oziroma obnoviti, za kar se zavzema tudi sindikat.
Sindikat se je nadalje angažiral tudi na področjih športa in rekreacije delavcev, oddiha delavcev, nadalje na področju izobraževanja in kulture in drugo. Posebna pozornost je bila posvečena organiziranosti sindikatov in kadrovski politiki ter informiranju. Prizadevali smo si tudi za uveljavitev ustavnih določil, sklepov 8. kongresa ZSS, zakona o ljudski obrambi, zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, zakona o združenem delu ter drugih smernic in sklepov. Zavzemali smo se, da bi ljudsko obrambo in družbeno samozaščito uveljavili kot neločljiv del socialističnih samoupravnih odnosov in kot sestavino pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov. Ljudska obramba in družbena samozaščita tako že predstavljata pomemben pogoj naše varnosti in neodvisnosti in dokaz naše obrambne sposobnosti.
Skupščina je nato sprejela programsko usmeritev in letni program dela. Izpostavlja predvsem naslednje smeri delovanja:
1. Nadaljnja krepitev razvoja
političnega sistema socialističnega samoupravljanja
— nenehna skrb za najširšo ak-tivizacijo vseh delovnih ljudi in občanov, ki mora priti do veljave vseh demokratičnih oblikah izražanja, odločanja, dogovarjanja, usklajevanja v celotnem procesu družbene reprodukcije.
— ustvarjati prek SZDL take družbeno-samoupravne pogoje, v katerih bo lahko učinkovito deloval delegatski sistem in razviti delegatske odnose v vseh, na novo konstituiranih delegatskih sredinah za DPS in SIS in v neposredni delegatski bazi (INFORMIRANJE, izobraževanje)
— oceniti in dograjevati sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja
— še hitreje in učinkoviteje uveljavljati novo ustavno vlogo in funkcijo SIS in spremljati uresničevanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v okviru svobodne menjave dela
— pospešiti moramo naša prizadevanja za hitrejšo ustavno preobrazbo ter zagotavljanje večjega uveljavljanja družbenih pravobranilcev samoupravljanja.
2. Prioritetne naloge uresničevanja srednjeročnega programa družbenoekonomskega razvoja
— ocena uresničevanja dogovora občine o skupnih vprašanjih družbeno-ekonomskega razvoja za razdobje 1976—1980,
— informiranje o uresničevanju smernic srednjeročnega plana družbenoekonomskega razvoja s posebnim poudarkom na tekoča gospodarska gibanja,
— spremljanje, spodbujanje in ocenjevanje uresničevanja sprejetega akcijskega plana dela na osnovi sprejetih stališč in priporočil nadaljnjega razvoja šolstva in otroškega varstva,
— pospeševanje dela pri izdelavi dolgoročnih družbenoekonomskih planov občine Vrhnika,
— prek oddelka za gospodarstvo in družbeni tazvoj zagotavljati ustrezne analize in informacije za
spremljanje ključnih družbenoel nomskih gibanj in pojavov družt noekonomskega razvoja v obđ
— večjo skrb in odgovorni usmeriti usklajeni, angažirani i tivnosti pri uresničevanju sistei skih zasnov usmerjenega izobl zevanja, pri čemer je potreti tvorno vključiti vse delo fronte,! posebej pa Zvezo sindikatov in I lotno družbeno delo,
— spremljati uresničevali programske zasnove politi e v. poslovanja.
3. Analiza, usmerjanje in usk^ jevanje kadrovske politike I" kontinuirane odgovorno* SZDL
— na osnovi izkušenj in oce' rezultatov uresničevanja sprejo kadrovske politike ob volitvah <* legatskih skupščin DPS, SIS' celovite odgovornosti za pode zabijanje in kontinuiteto delovan-SZDL kot enotne fronte vseh o$ niziranih socialističnih sil, smo P delali posebno analizo o problen** tiki na tem področju,
— nenehna skrb OK SZDL8 OSZS za usklajeno in smotrno HI drovsko politiko na občinski raA Posebno skrb posvetiti ustre* kadrovski politiki v okviru usta^ > preobrazbe in priporočil RSZS^ izobraževanju in usposabljanji sindikatih in Klubih samouptf* ljavcev. I
4. Področja delovanja, ki zah,(|i vajo kontinuiteto aktivnosti' druge tekoče naloge .'i
— povezovanje, usklajevanj^ zagotavljanje kontinuitete ter <*L
daljnjega razvoja vseh oblik in
tivnosti ljudske obrambe in varntf | ter samozaščitne aktivnosti s Pjk sebnim povdarkom na podruŽ*,., Ijanju in na vztrajanju, da postaj to področje nepogrešljiva sef vina socialističnega samoup^ Ijanja v vseh sredinah dela irf|)j ljenja, ; J|
— uveljavljanje ustavne vwj sindikata ter organizacijske p& brazbe v smislu sklepov kojro renče Zveze sindikatov SloverfI
Izvoljeno je bilo tudi 11 člansko predsedstvon in sekretar občinske?" sveta zveze sindikatov ! Za predsednika Je bil a izvoljen Otmar JarŠl- p novic, podpredsednik» pa Je Franc Drašler. 1* sekretarja Je bil izvoljen • Stane Pezdir. ,
8. kongresa ZKS, 11. kongr*1 ZKJ in 9. kongresa ZSS,
— priprave na 9. "kongres t in 8. kongres ZSJ,
— reševanje kadrovskih PJ, blemov, vezanih na organiziranj sindikata v OS ZSS in OOS,
— odgovornost sindikata 1 usmerjanju in stabilizaciji gospj darstva s posebnim povdarkomv, povečanju izvoza, zmanjšal; uvoza in povečanju produktivne dela,
— uresničevanje zakona , združenem delu in s tem poveZ^ naloge OS ZSS in OOS, a
— formiranje svetov pri OS T? in izdelava programa,
— delo sindikata OS ZSS in P* sebno po OOS moramo na vs*; ravneh usmeriti na najbolj kljuki probleme gospodarjenja in I moupravljanja. Naša prizadevaj morajo biti v ospredju predvs*: tam, kjer se pridobiva, ustvarja; deli dohodek,
— zagotoviti moramo sam";; pravni položaj delavca.
i
To naj bi bil samo del nalog* nas čakajo v prihodnjem obd" Ju- PEZDIR STAl*
rvanjem obratu Jelka Imajo le 1200 kv. m vseh povrSIn, v novem pa bodo proizvodne in skla-   Tudi v novem obratu ne bodo opustili proizvodnje klasičnih čajev, ampak bodo to še razširili. Ker ,c"e površine merile skupaj skoraj 6000 kv. m. Načrtujejo, da bodo v novem obratu lahko uvedli   pa bo proizvodnja skoraj povsem avtomatizirana, novih delovnih mest ne bodo odpirali. (Fotografi/ '0 linij za izdelavo instant proizvodov. (Foto: D. Todorovič) fiJa: D.Todorovič)
in
\ Nič več negotovosti o novogradnji
Uresničitev dolgoletnih želja in razmišljanj o novih proizvodnih prostorih vrhniškega obrata Jelka
erspektive in težnje v razvoju našega gospodarstva jasno Jo. da je potrebno vse več pozornosti posvečati prav ra-IP Prehrambene in prehrambeno predelovalne industrije tako I J**"1 m«rllu kot seveda tudi v razvoju gospodarstva v vrhni-I občini. Ce k temu dodamo še to, da vrhniški obrat Jelka sploh ^onesnažuje okolja, saj nimajo nikakršnih vodnih odplak ali
ao>*n'h P"nOV 8" 0888 P°dobne9a in seveda, kar je z ekonom-a«ga stališča najpomembnejše, da je proizvodnja rentabilna, em ne bi smelo biti nobenih preprek, da ne bi razvoju tovrstne , ustnje posvetili kar največjo skrb in možnosti za razvoj.
Bl'ako smo že v srednjeročnem ■j fa2voja občine Vrhnika v al^976do1980 opredelili, da 'Prav v ,em obdobju obrat jpa dobil nove proizvodne pro-/e, ker zazidalni načrt »Klis« joVideva rušenje sedanjega P? zaradi gradnje stanovskih blokov in so tako od-/rvsi načrti, ki so jih pripravili jjm obratu, da bi z adaptacijo
* pridobili boljše pogoje za Byodinln
$ Pbratu Jelka, ki je sestavni irT0ZD Gosad in ima sedež >redi$ču ob Dravi in je eden l dešelih TOZD portoroške
• 9e in zaposluje od 38 do 40 1 »vcev, v glavnem le ženska '»vna sila, so lansko leto
•gli 12,675.275 dinarjev
čistega dohodka. Del za osebne dohodke je znašal 2,273.063 din, preostala sredstva pa so namenili v sklade. V začetku letošnjega leta so pri določanju višine osebnih dohodkov prešli na točkovni sistem tako, da vrednost točke niha po ustvarjenem dohodku. Tako neto osebni dohodki za embalirko znašajo 3.439 din, z dodatkom na stalnost in višino presega . orme pa znaša osebni dohodek do 4.400 dinarjev.
Lani so v proizvodnjo uvedli tudi novo obliko proizvodov, in sicer instant granuliranih izdelkov: instant kakav, maxi malt, instant lipa in kamilice. Obstajajo
na Papirnato .de,e9ati v teh dopustniških dneh pozabili fotografiji ki , no' ki J° kar uspešno bijejo, objavljamo 2- sejo sk'iin6A-a nasta'i med pripravljanjem materialov za stov, na SkV. iuSIS' ki so b"e tlk Pred prlčetkom dopu-resnlh *k,.H?n n strokovnih službah samoupravnih inte-"upnosti na Vrhniki. Bo tako tudi v bodoče?
pa še možnosti za proizvodnjo pravih čajev, šipka s hibiskusom in drugih podobnih napitkov. Paleto proizvodov pa nameravjo razširiti še na razne osvežilne napitke kot so limonada, oran-žada in grapefruit. Razvoj te instant linije, ki daje še velike možnosti razvoja, zlasti povečanja obsega proizvodnje v novih proizvodnih prostorih, je plod Drogi-nih strokovnjakov. Razmišljanja o potrebni grad-
nji novih prostorov za ta obrat so že dolgoletna. Vse pa kaže tako, da bodo lopate zasajene že letošnjo jesen, torej prav v času, ko mineva 30 let tega obrata, saj segajo njegovi prvi začetki v leto 1948.
Na območju nove vrhniške industrijske cone ob odcepu avtoceste v Sinji Gorici je namreč že odkupljeno zemljišče, ki meri 17.500 kv.m in z gradnjo bi lahko že pričeli, a se je
malce zataknilo pri pripravi zemljišča, saj so tu mehka barjanska tla. Najprej nameravajo pričeti graditi skladiščno halo, ki bo merila približno 3000 kv.m in bo področnega namena za ljubljansko in štajersko področje. Za njo pa bo prišla na vrsto še proizvodna hala s prav toliko kvadratnimi metri površine. Seveda bo gradnja montažnega tipa, kar narekujejo načrti za ta celotni
industrijski predel. Vso potrebno dokumentacijo in načrte za novogradnjo pripravlja skupina strokovnjakov iz HP SOZD Droga Portorož skupaj z zunanjimi sodelavci in takoj ko bo izdana lokacijska dokumentacija, ki se že pripravlja, bodo zaprosili za gradbeno dovoljenje in tako skoraj ni dvomov, da se gradnja v jesenskih mesecih ne bi pričela.
T. H.
Maja odprt tretji oddelek za 24 otrok, tako da je v borovniškem otroškem vrtcu trenutno
prek 60 otrok
Zmogljivosti vzgojno-varstvenih zavodov v naši občini še zdaleč ne zadoščajo vsem potrebam po organiziranem varstvu predšolskih otrok. V letošnjem letu so morali zato zavrniti kar 200 prosilcev, trenutno pa je v otroških vrtcih le 25 odstotkov vseh predšolskih otrok.
V reševanju te pereče problematike vzgoje predšolskih otrok so občanom priskočile na pomoč delovne organizacije. Tako so že v lanskem letu s pomočjo Industrije usnja Vrhnika
Že 1956. leta pa je bil odprt drugi oddelek, ki je omogočil sprejem večjega števila otrok, saj je bilo teh tudi do 50. V tem času je vrtec deloval že bolj organizirano, Imel je boljše stike s starši, skratka — delo je bilo plodno, otrokom so prirejali primerne Igrice in razstave, katere pa so tudi starši radi obiskovali.
Približno od leta 1960. dalje pa je delo v borovniškem vrtcu zaradi odhoda vzgojiteljic pričelo stagnirati, padala je kvaliteta dela in tudi
V tretjem oddelku, ki so ga odprli meseca maja, pa je dobilo prostor 24 otrok ali »sredinčkov«, kot se ti imenujejo
pridobili na Vrhniki prostor za 3 oddelke, v letošnjem letu pa bo TOZD Fenolit Borovnica prispeval sredstva za gradnjo novih prostorov, v katerih bosta 2 oddelka na Bregu pri Borovnici za približno 40 malčkov.
V Borovnici so z adaptacijo in napeljavo centralne kurjave pridobili še en oddelek, v katerega so sprejeli 24 otrok, zlasti tistih, pri katerih je predstavljalo organizirano varstvo resen problem in je bila njihova čakalna doba za sprejem v varstvo tudi do 3 leta. Sredstva za adaptacijo teh prostorov, katerih uradna otvoritev je bila konec meseca maja, v višini nekaj nad 900.000 dinarjev, je prispevala Skupnost otroškega varstva.
Ob tej priliki se nam ponuja priložnost, da si na kratko ogledamo razvoj otroškega varstva v tem kraju.
Prvi otroški vrtec je v Borovnici nastal aprila 1954. leta in je deloval kot sekcija DPM v nekdanji restavraciji na stari železniški postaji. V začetku je v njem našlo prostor 23 otrok od 3 do 7 let starosti, število otrok pa je nihalo, saj je bilo odvisno od razpoložljive opreme, višine vzdrževalnih stroškov, zainteresiranosti staršev in seveda tedanjih skromnih razmer.
otroci so pričeli odhajati in tako je ostal le še en oddelek. Takšno stanje je trajalo še nekaj let in se tudi s preselitvijo vrtca leta 1966 v prostore stavbe ukinjene občine Borovnica, ni bistveno izboljšalo. Tudi s sredstvi je bilo še slabše in vrtec je bil tako rekoč prepuščen sam sebi. Zanj je po svojih skromnih močen skrbela le krajevna skupnost. Ker je takšno stanje postalo nevzdržno, je otroški vrtec prevzela pod svoje okrilje Osnovna šola Borovnica in v tem času je bilo v vrtcu le 13 otrok.
Po zaslugi šole se je stanje v vrtcu pričelo hitro izboljševati. Leta 1973 je prišlo do delitve, formiral se je oddelek tako imenovana mešana skupina in oddelek predšolskih otrok. Želja staršev, da oddajo otroke v organizirano varstvo v vrtec, je zelo porastla, nastala je prostorska stiska in prihajalo je tudi do negodovanja staršev, malodane borbe, kako si pridobiti prostor v vrtcu za svojega malčka.
Upravičene zahteve občanov so postale tako ostre, da se je nekaj moralo ukreniti. Osnovna šola ni imela razpoložljivih investicijskih sredstev, zato so priskočile na pomoč občinske interesne skupnosti otroškega varstva, izobaže-valna in kulturna skupnost tako, da so prispevale za razširitev prostorov otroškega varstva in napeljave centralne kurjave zaokroženo 74 starih milijonov ter s tem omogočile 20 otrokom sprejem v vrtec, tako da je trenutno v vrtcu v Borovnici 64 otrok. Za to razširitev pa so morali nabaviti tudi novo opremo in tako so stroški znašali skoraj sto starih milijonov. Tudi Vrtec v Borovnici že od julija lanskega leta ni več v sestavi osnovne šole ampak v sestavi Vzgojno-varstvenega zavoda Vrhnika. Povedati pa moramo tudi to, da so nastopile pri adaptaciji težave oziroma zamujanje, predvsem zaradi težav pri pridobivanju uradne dokumentacije.
Ena prvih generacij malčkov v borovniškem otroškem vrtcu na stari železniški postaji
Učitelji in vaditelji plavanja, ki so letos spremljali četrtošolce v Valovine • ČETRTOŠOLCI NA VALOVINAH
Med podelitvijo zasluženih priznan] in značk
* I
Šola, ki ni običajna šola
Poleg učenja plavanja predstavlja šola v naravi za otroke tudi šolo za življenje in ne kot mislijo mnogi, da so to počitnice za učence, za učitelje in vaditelje pa prijeten dopust
Tudi letos so, kot že vrsto let zapored, razredniki 4. razredov vseh treh osnovnih šol v občini skupa] z vaditelji plavanja, ob koncu šolskega leta odpeljali četrtošolce v takoimenovano »šolo v naravi« v Valovine pri Puli.
Letos je 4. razrede spremljalo v šoli v naravi 42 njihovih razrednikov in zunanjih sodelavcev oziroma vaditeljev plavanja in pa zdravnik, ki je poskrbel za vse prehlade, udarce in praske. Organizacijsko delo je v šoli v naravi zastavljeno tako, da ima vsaka šola svojega pedagoškega vodjo, ki mora skrbeti za koordinacijo dela med učitelji in vaditelji oziroma njihovimi skupinami. Za enotno delo vseh in za vse težave, ki so nastopile v teh desetih dneh, pa je poskrbel sekretar Zveze telesnokulturnih organizacij. Povedati pa moramo tudi to, da več kot polovica vaditeljev plavanja že vrsto let sodeluje v šoli v naravi in da so ti že dobro seznanjeni skoro z vsemi problemi in težavami, ki lahko nastopijo pri delu z otroci.
Zanimalo nas je tudi kako se otroci počutijo v tem počitniškem naselju in pa kako osebje, ki je tu zaposleno, gleda na otroški živ-žav. Pa nam Je v imenu vseh odgovoril kar upravnik počitniškega naselja ZZB NOV Pohorje, tovariš Joža Pretnar, ki je med drugim dejal: »Vsi zaposleni v tem naselju, pa tudi jaz sam komaj čakamo, da pridejo v naselje otroci, saj se takrat dobesedno odpočijemo. Pa ne, da nam bi bilo treba v tem času kaj manj delati, ampak med otroci je prijetno. Pa tudi zahtevni oziroma sitni niso, tako kot znajo biti prenekateri starejši gostje. V tem času, ko so pri nas otroci v šoli v naravi, pa je za nas lažje predvsem zaradi tega, ker otrokom servirajo hrano njihovi učitelji oziroma vaditelji — zato pa je tudi nižja cena penziona, saj znaša ta le 90 dinarjev — saj imamo neprestane težave zaradi pomanjkanja servirk, še zlasti izven turistične sezone, pa tudi zdravnika imajo Vrhničani s seboj, ki je vedno na razpolago, tako da nam tudi zaradi tega odpade prenekatera težava. Slišim pa namige, da nameravajo to počitniško naselje ukiniti, ker bodo menda na tem mestu gradili hotelsko naselje. To pa pomeni, da bo treba poiskati nove možnosti, kjer bodo osnovnošolci imeli svojo poletno šolo v naravi.«
Osebje, še zlasti pa upravnik doma, si prizadevajo, da otrokom nudijo kar najboljše pogoje za nemoteno delo in razvedrilo. Tako je tovariš Pretnar pomagal našemu vodstvu navezati stike z V. P. 5499, ki je otrokom dovolila ogled vojnih ladij in vožnjo z eno od teh, kar je bilo za mnoge, še zlasti pa za fante, res enkratno doživetje in so tako izkoristili deževno dopoldne, ko kopanje ni bilo možno. Vojaški ansambel iz V. P. 1159 pa je poskrbel, da so vsi, ki so se zbrali zvečer na terasi doma, še zlasti pa otroci, saj je bil ples namenjen prav njim, preživeli ob zabavni glasbi res prijeten in nepozaben večer.
V razgovoru, ki smo ga imeli s tovariši učitelji pa so ti poudarili, da vlada do šole v naravi še vedno mačehovski odnos, da je do te še vedno čutiti veliko indlferentnost vseh odgovornih faktorjev. Morda je vzrok tega v nepoznavanju šole v naravi, saj tu prav gotovo ne gre za počitnice otrok, še manj pa učiteljev in vaditeljev, ki jih spremljajo in nosijo zanje tudi vso odgovornost, ampak je glavni namen te šole — poleg učenja plavanja seveda — oblikovati sposobnosti vživljanja otrok v novo, tuje okolje, še zlasti tistih, ki le redkokdaj zapuste domače okolje. Zato bi to šolo v naravi lahko Imenovali tudi »žlvljanja v naravi« ali kar preprosto »šola za žlvljanja«, saj se še vedno dogaja, da se otroci v novem, spremenjenem okolju ne znajo obnašati tako, kot bi se v teh letih že morali znati. Mnogi otroci pa se v teh dneh odmaknejo težkim družinskim razmeram. Učitelji pa imajo priložnost, da prav v teh desetih dneh podrobneje spoznajo svoje učence, saj ti pogosto prav tu pokažejo sposobnosti na številnih področjih, ki pri pouku v razredu niso opazne ali se sploh ne morejo odražati. Otroci se v teh dneh tudi Izredno osamosvoje, veliko bolj kot pri normalnem pouku v šoli se izraža skupinsko delo, izredno so tovariški, saj sodelujejo na vseh področjih in si pomagajo — skratka Izraža se kolektiv razredne skupnosti.
T. H.
Letovanje slovenskih
otrok iz Švedske
Skupaj z vrhniškimi pionirji so bili letos v šoli v naravi v Valovi-nah tudi trije otroci naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. To njihovo letošnje letovanje je prva tovrstna oblika stikov naše občine z našimi zdomci in je plod začetnih dogovarjanj vrhniške občine oziroma družbenopolitičnih organizacij s Slovenskim društvom v Stoc-holmu, nad katerim naj bi, vsaj takšni so bili dogovori, vrhniška občina prevzela pokroviteljstvo.
Prvi stiki s predstavniki tega društva so bili vzpostavljeni že v preteklem letu in od takrat z njimi redno izmenjujemo svoje časopise, Občinska izobraževalna skupnost in Občinska konferenca SZDL pa sta, ob pomoči Partizanske knjige iz Ljubljane, temu društvu podarili šolske in mladinske leposlovne knjige, ki jih otroci v tujini nujno potrebujejo za učenje materinega jezika.
V zimskih mesecih so med Občinsko konferenco SZDL in Slovenskim društvom iz Stoc-holma potekali tudi razgovori o
§o sto van ju Okteta »Kašča« na vedskem, vendar pa so ti dogovori ostali, žal, nerealizirani. Povedati pa moramo predvsem to, da to sodelovanje ni mišljeno samo enostransko, ampak da bi potekalo v obeh smereh, torej, da bodo tudi naši delavci, ki so na začasnem delu na Švedskem, prispevali svoj enakovreden delež.
Predstavniki Slovenskega društva iz Stocholma so letos ponovne izrazili željo, da bi se ti dogovori o sodelovanju nadaljevali in konkretizirali, saj naši ljudje v tujini potrebujejo razne oblike stikov z domovino, ki preprečujejo njihovo asimilacijo s tujim narodom.
Ob tej priliki se Slovensko društvo iz Stocholma toplo zahvaljuje Občinski izobraževalni skupnosti In Zvezi telesno-kul-turnih organizacij, ki sta omogočili, da so otroci iz Švedske lahko letovali skupaj s svojimi vrstniki iz domovine, prav tako pa se zahvaljuje tudi Občinski konferenci SZDL Vrhnika za povezavo in sploh pričetek tovrstnega sodelovanja. Obenem pa so izrazili upanje, da se bodo ti stiki nadaljevali in da se bo prihodnje leto lahko udeležila letovanja še večja skupina otrok naših zdomcev.
T. HROVATIN
Pred obedom. Bodo tovariši že pripeljali hrano, saj vendar vedo, da smo že pošteno lačni
Seznam učencev ud
ŠOLA »IVAN CANKAR« 4a razred:
Zap.
št.   PRIIMEK IN IME
I. test
I. test
Br.  Sr. Zl.
1.	Rijavec Miha	plav.		—	— (52 sek.)
2.	Rijavec Marko	plav.		—	— (56 sek.)
3.	Pažin Dragan	plav.		—	— (63 sek.)
4.	Stamstovič Nedeljko	plav.		—	— (70 sek.)
5.	Petkovšek Sandi	plav.		—	— (60 sek.)
6.	Suhadolc Rina	plav.		—	— (59 sek.)
7.	Voljč Stanka	plav.		—	— (70 sek.)
8.	Bjelajac Vrtal	plav.		—	— (70 sek.)
9.	Mele Barbara	plav.		—	— (55 sek.)
10.	Gorišek Tomaž	p. plav.	—	—	— (70 sek.)
11.	Oblak Matej	p. plav.	—	—	— (70 sek.)
12.	Gutnik Peter	p. plav.	—	—	— (70 sek.)
13.	Baša Branko	p. plav.	—	—	— (70 sek.)
14.	Leveč Sonja	p. plav.	—	—	— (80 sek.)
15.	Fortuna Renato	p. plav.	—		
16.	Karba Bojan	ne plav.	—	—	— (70 sek.)
17.	Vrhovec Boštjan	ne plav.	—	—	— (70 sek.)
18.	Šajn Mojca	ne plav.	—	—	— (76 sek.)
19.	Penko Robert	ne plav.	—		
20.	Celarc Peter	ne plav.	—		
21.	Vodišek Dušan	ne plav.	—		
22.	Novak Irena	—			
23.	Pirnat Vladimira	ne plav.	—	—	
24.	Mikložič Dragica	ne plav.	—		
25.	Žnidaršič Marija	ne plav.	—	—	
26.	Oblak Marta	ne plav.	■ —	—	
4b	razred:				
1.	Rot Uroš	plav.		—	— (59 sek.)
2.	VVeiss Mojca	plav.		—	— (79 sek.)
3.	Vencelj Tomaž	plav.		—	— (70 sek.)
4.	Plut Tomaž	plav.		—	— (68 sek.)
5.	HadaHn Tomaž	plav.		—	— (46 sek.)
6.	Kogovšek Romana	plav.			— (90 sek.)
7.	Turšič Alenka	plav.		—	— (62 sek.)
8.	Markelj Anita	plav.		—	— (60 sek.)
9.	Smrtnik Mihaela	plav.		—	— (73 sek.)
10.	Mele Vojko	plav.		—	— (64 sek.)
11.	Poljanšek Hedi	plav.		—	— (55 sek.)
12.	Jaklič Vilma	plav.		—	— (61 sek.)
13.	Puzkjača Dušan	plav.		—	— (60 sek.)
14.	Oven Matjaž	p. plav.	—		
15.	Simonšek Pavla	p. plav.	—	—	— (87 sek.)
16.	Dobrovoljc Andrej	p. plav.	—	—	— (75 sek.)
17.	Um Bojan	p. plav.	—		
18.	Novakovič Nenad	p. plav.	—	—	— (73 sek.)
19.	Mahovlič Brigtta	p. plav.	—		
20.	Šubic Vesna	ne plav.	—		
21.	Blaževlč Slavica	ne plav.	—	—	— (83 sek.)
22.	Ogrin Aleš	ne plav.	—		
23.	Petrovčič Andrej	ne plav.	—		
24.	Jereb Emil	ne plav.	ni splaval		
25.	Car Aleš	ne plav.	—		
4c	razred:				
1.	Glušič Tori	plav.		—	— (74 sek.)
2.	Kovač Damjan	plav.		—	— (50 sek.)
3.	Kovačič Matjaž	plav.		—	— (72 sek.)
4.	Merlak Marjan	plav.		—	— (65 sek.)
5.	Mrak Matjaž	plav.		—	— (72 sek.)
6.	Verblč Primož	plav.		—	— (55 sek.)
7.	Dobrovoljc Majda	p. plav.	—	—	— (62 sek.)
8.	Jazbec Nataša	p. plav.	—	—	— (83 sek.)
9.	Osredkar Cirila	p. plav.	—	—	— (81 sek.)
10.	Pajnkfhar Martina	p. plav.	—	—	— (88 sek.)
11.	Pantlč Vesna	p. plav.	—	—	— (63 sek.)
12.	Smrtnik Kristina	p. plav.	—	—	— (88 sek.)
13.	Jurjevič Karli	p. plav.	—	—	— (66 sek.)
14.	Krajserberger Roman	p. plav.	—	—	— (75 sek.)
15.	Kobal Peter	p. plav.	—		— (84 sek.)
16.	Rlhar Miha	p. plav.	—		
17.	Golič Boža	ne plav.	—		
18.	Janež Marjanca	ne plav.	—		
19.	Kogovšek Regina	ne plav.	—		
20.	Leskovec Jože	ne plav.	—		
21.	Modrijan Marico	ne plav.	—		
22.	Sever Dejan	ne plav.	—		
23.	Železnik Ždravko	ne plav.	—		
24.	Urh Irma	ne plav.	—		
25.	Krvina Jožica	ne plav.	ni splavala		
26.	Kuhar Robert	plav.			— (73 sek.)
4d	razred — LOG:				
1.	Nik Mateja	p. plav.		—	— (90 sek.)
2.	Potokar Mateja	plav.		—	— (77 sek.)
3.	Zavnik Božena	plav.		—	— (67 sek.)
4.	2oš Jani	plav.		—	
5.	Filip« Tomaž	ne plav.	—		
6.	Lenaršič Uroš	ne plav.	—		
7.	Pajk Jože	ne plav.	—		
8.	Plestenjak Tomaž	ne plav.	—		
9.	Ogrin Marko	ne plav.	—		
10.	Seliš kar Drago	ne plav.	—		
11.	Smrtnik Tomaž	ne plav.	—		
12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23.
ŠOLA
Remškar Janez Trček Jože Vidmar Igor Brožič Liljana Bumar Marjeta Buček Suzana Drašler Andreja y. Kos Nataša v. Krajnik Zdenka v. Krapenc Karmen v, Sojer Valerija v. Remškar Mojca
JANEZ MP
4a
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
razred: /.
Brenčič Peter i. Kogovšek Boris r. Ogrin Marko t. Jankovič SnežarUr. Šinkovec Jana >. Topolovec Mojca i Jugovič Danilo i Kovač Janez * Šteblaj Primož
Takole pa je bilo tistiv
10. Zivkovfč Dušan v.
11. Krašovec Tatjan« v.
12. Novak Mateja J-
13. DobKSDragiša v.
14. Gabolj Marko £■
15. Samotorčan RoV*.
16. Gregorka Metod /.
17. Jerina Janko
18. Mladenovič Saš« *■
19. Nagode Sonja
20. Kužnik Robert
21. Mole David
22. Slabe Janez
23. Barbo Barbara ■
24. Gabrovšek Bojan-
25. Nagode Janez
26. Japelj Polona
27. Kenk Vesna
28. Kovač Marinka -
29. Kotnik Mateja
30. Majer Polona
31. Mohar Anka
32. Sajevic Marjeta
4b razred:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.
Arhar Igor Krapec Marko Kune Toni Lovrenčič Toni Mesec Andrej Novak Silvo Pivk Mirko Krivina Marija Možina Marija Trček Janko Pajsar Milan šemrl Tomaž Jereb Mateja Kavčič Stanka Verbič Helena Žagar Andreja Dobrovoljc Maw Frank Klemen Medic Aleš Miletič Sandi
iv.
tv.
iv. iv. iv. iv. iv. iv. iv. iv.
v. v. v. v.
v. v.
« pod drevesom ali pa pred hišico
res prava »šola v naravi«
zencev šole v naravi
—   — — (81 sek.)
— — (90 sek.)
ni splavala
jaškiansambel igral nam.
—   — — (90 sek.)
~~   ~ — (70 sek.)
— — (70 sek.)
— — (81 sek.)
— — (67 sek.)
— — (44 sek.) ~ — (72 sek.)
— — (55 sek.)
— — (60 sek.)
— — (58 sek.)
— — (58 sek.)
— — (80 sek.)
— — (63 sek.)
— — (75 sek.) ~ — (75 sek.) ~ — (63 sek.) ~ — (65 sek.)
ni splaval
ni splaval
~ (88 sek.) ~ ~ (90 sek.)
— (70 sek.)
T — (60 sek.) ~~ (57 sek.)
21. Oblak Ivan	plav.		—
22. Ogrin Janez	plav.		—
23. Rom Aleš	plav.		—
24. Furlan Gabrijela	plav.		—
25. Grom Brigita	plav.		—
26. Jerebic Metka	plav.		—
27. Mikulan Anka	plav.		—
28. Oblak Marija	plav.		—
29. Rožmanec Katarina	plav.		—
30. šraj Matejka	plav.		—
4 c razred — Drenov grič:			
1. Kovač Marjeta	ne plav.	—	
2. Tome Nataša	ne plav.	—	
3. Pleško Jože	ne plav.	—	
4. Pimat Ivan	ne plav.	—	
5. Japelj Janko	ne plav.	—	
6. Jesenovec Janez	ne plav.	ni splaval	
7. Kovač Barbara	ne plav.	—	
8. Lovrin Matjaž	ne plav.	—	
9. Mihevc Jana	ne plav.	—	
10. Oblak Pavel	ne plav.	—	
11. Peklaj Jaki	ne plav.	—	
12. Petrič Stanko	ne plav.	—	
13. Petkovšek Bojana	ne plav.	—	
14. Oblak Irena	ne plav.	—	
15. Glavač Lidija	p. plav.	—	—
16. Marolt Franci	p. plav.	—	
17. Petkovšek Tatjana	p. plav.	—	—
18. Plestenjak Mateja	p. plav.	—	—
19. Vrhovec Ivanka	p. plav.	—	
20. Žitko Zvonka	p. plav		—
21. Buh Cvetka	plav.		—
22. Brus Roman	plav.		
23. Grom Mateja	plav.		—
24. Kastelic Ivica	plav.		
25. Koprivec Marko	plav.		—
26. Lenarčič Peter	plav.		—
27. Mrzlikar Matjaž	plav.		
28. Pišek Milan	plav.		—
29. Jesenko Sonja	plav.		—
30. Novak Barbara	plav.		—
OTROCI NAŠIH ZDOMCEV IZ ŠVEDSKE			
1. Plšler Bojan	p. plav.	—	
2. Hribar Marinka	plav.		—
3. Lakota Klemen	plav.		—
— — (64 sek.)
— (70 sek.)
— (70 sek.)
— (66 sek.)
— (63 sek.)
— (46 sek.)
— (60 sek.)
— (57 sek.)
— — (56 sek.)
(82 sek.) (72 sek.)
— — (82 sek.}
(70 sek.) (70 sek.)
(80 sek.) (75 sek.) (66 sek.) (57 sek.) (71 sek.) (76 sek.) (76 sek.)
(35 sek.) (53 sek.)
ŠOLA BOROVNICA 4. razred:
1. RužičViki
2. Telban Zdenka
3. Pirman Silva
4. Drašler Bojana
5. Debevc Irena
6. Debevc Marija
7. Radič Diana
8. Hrovatin Barbara
9. DoljšakAleš
10. Vidovtč Franci
11. Mele Marko
12. Garin Tomaž
13. Kržič Marko
14. GrisTomi
15. Leben Niko
16. Novak Rado
17. Gantar Zoran
18. Maxi Matjaž
19. Debevc Marko
20. Pristavec Janko
21. Jereb Vilko
22. Rot Matjaž
23. Kovač Zdenka
24. Mavec Aleš
25. GrmekJože
26. Kovačič Nataša
27. Brož Stanka
28. Suhadolnik Bogdan
29. Stražišar Boris
30. JuvančičToni
31. Hrovatin Branko
32. Turšič Suzana
33. Mičič Nena
34. Skrbeč Mateja
35. Dobrovoljc Erika
36. Debevec Janko
37. Pretnar Iztok
38. Pristavec Polona
39. Kržič Nika
40. Ferkolj Irena
41. Artač Staša
42. Peršin Marija
43. Žerjav Marjan
44. Žerjav Ksenja
45. Makovec Vesna
46. Debevec Simona
47. Omahen Janko
48. Trček Tinka
49. Bajec Matjaž
50. Svete Damjan
51 Pavlovič Nataša
52 Celarc Sašo
ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav: ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. ne plav. p. plav. p. plav. p. plav. p. plav. p. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. p. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav. plav.
ni splaval ni splavala
ni splavala
ni splavala
— — (85 sek.)
P-P-P-P-P p. P-P-P
ni splaval ni splaval ni splaval
ni aplavaJ nI splaval
nI splaval
ni splaval
_  _ _ (85 sek.)
_   _ _ (60 sek.
_   _ _ (90 sek.
— — — (75 sek. _   _ _ (60 sek.
_   _ _ (73 sek.
— — — (75 sek. _   _ _ (74 sek
— — — (75 sek. _   _ _ (51 sek
— — (68 sek.
— — (55 sek.
— — (77 sek.
— — (82 sek.
— — (85 sek
— — (63 sek,
— — (72 sek.
— — (50 sek.
— — (61 sek.
— — (46 sek.
— — (90 sek
— — (53 sek.
— — (64 sek.
— — (60 sek
— — (64 sek
Še nekaj podatkov iz šole v naravi
Kot vsa leta nazaj, je bila tudi letos organizirana poletna šola v naravi za učence 4. razredov osnovnih šol v naši občini, šola je bila v Valovinah pr Puli, kjer so za tovrstno dejavnost ustrezne razmere. Gostovali smo v počitniškem naselju ZZB Maribor, ki se nahaja v lepem borovem gozdičku. Naselje meji na morje z dveh strani, ostali del pa je ograjen in s tem dobro zavarovan.
Naselje ima poleg moderno urejenih zidanih in novih MARLES počitniških hišic tudi odprto pokrito Jedilnico za približno 300 oseb, moderno urejeno kuhinjo in TV dvorano.
Šolo v naravi je v sodelovanju z OIS in ravnateljstvi šol, organizirala ZTKO Vrhnika, udeležili pa so se je skoraj vsi učenci 4. razredov. Doma so ostali le tisti, ki se zaradi zdravstvenih razlogov, šole niso mogli udeležiti. Skupaj z učenci os. šole Brezovica in otrok naših zdomcev iz Švedske, je bilo v šoli v naravi 332 učencev in učenk.
V Valovine smo prispeli s posebnim vlakom 10. 6. 1978. Po namestitvi po hišicah smo imeli kosilo, nato pa je bilo opravljeno testiranje obvladovanja plavalne veščine.
Ugotovili smo, da je od 247 naših otrok:
— 85 plavalcev
— 58 polplavalcev
— 104 neplavalcev
Povedati moramo, da so bili za plavalce opredeljeni tisti otroci, ki so kakorkoli preplavali razdaljo 10 ali več metrov, ne glede na tehniko ali ekonomičnost plavanja. Za pol plavalce so veljali otroci, ki so se po vodi stegnili in s tem pokazali osnove plovnosti. Vsi ostali so bili ocenjeni kot neplavalci.
Kot je razvidno iz navedenega, je šoli v naravi prisostvovalo 162 neplavalcev. Takega števila neplavalcev do sedaj v šoli v naravi še ni bilo in je tako stanje odraz premajhnega družbenega in individualnega prizadevanja v smeri odpravljanja plavalne nepismenosti, ki v življenju posameznika in skupnosti igra pomembno vlogo.
Po končani šoli plavanja, ki za normalen potek šole in usposobitev neplavalcev predvideva 10 dni, vreme pa nam je odmerilo le 5 učnih dni, je bilo opravljeno ponovno testiranje, ki je pokazalo naslednje:
— ZLATEGA DELFINČKA za katerega je potrebno preplavati 50 m in v določenem času (dečki 75 sek, deklice 90 sek), je preplavalo 124 učencev in učenk.
— SREBRNEGA DELFINČKA za katerega je potrebno aktivno plavati v globoki vodi (naši soplavali v 3 do 8 m globoki) i o min, je priplavalo 140 učencev in učenk
— BRONASTEGA DELFINČKA (ki si ga lahko pribore le polplavalci in neplavalci), za katerega Je bilo potrebno pokazati osnove plavanja, pa je priplavalo 144 učencev in učenk.
Obvestilo o letovanju predšolskih otrok v Valovinah
Ponovno obveščamo slarše, da bo Skupnost otroškega varstva in Zveza telesnokulturnih organizacij Vrhnika, pripravila letovanje predšolskih otrok v Valovinah pri Puli.
Če bo prijavljenih dovolj otrok, bo letovanje v času od 21. do 30. avgusta 1978.
Prispevek staršev znaša 900,00 dinarjev za pen-zionske usluge v naselju, stroške prevoza in ustreznega vodstva pa krijeta Skupnost otroškega varstva in ZTKO Vrhnika.
Letovanje bomo združili z akcijo »športna značka« in otroke naučili plavanja kot to zahteva pravilnik za osvojitev športne značke I. stopnje.
Prosimo starše, da prijavijo otroke rojene 1971 1972 in 1973. leta do 10. avgusta 1978 v pisarni ZTKO Vrhnika v ŠD Partizan. Za vsa ostala pojasnila lahko dobite po telefonu 70-484 ali 70-225.
SOV Vrhnika ZTKO Vrhnika
— 14 učencev in učenk ni izpolnilo norme za plavalce, vendar so absolvirall plovnost In s tem postali polplavalci, ki bodo morali dodatno obiskovati plavalne tečaje na bazenu.
Kot je razvidno iz zgornjih podatkov, to nikakor ni neuspeh, pač pa plod krepkega in odgovornega dela vseh prisotnih učiteljev in vaditeljev v Valovinah, posebno če omenimo še nemogoče vremenske razmere. Temperatura vode je bila tudi pod poprečno kopalno temperaturo (18 stopinj Celzija), ki smo je vajeni ob kopanju v morju. Vztrajnosti otrok in strokovnemu kadru gre zahvala za tako uspešen izid šole.
In kaj smo skupaj z otroci delali v času, ko kopanje ni bilo možno?
— Mimo dnevnega reda (pospravljanje sob in obedov), so otroci imeli svoj redno programirani pouk, ki je zavzel 5 ur na dan. Preostali čas smo jih morali zaposlovati z raznimi športnimi aktivnostmi, sprehodi in svojo domišljijo, ki namjo je že zmanjkovalo.
V času šole v naravi so se otroci udeležili poučnih ekskurzij:
— ogled puljske arene, kjer so bili otroci seznanjeni z zgodovino znanega objekta in mesta PULE same in so kasneje o vtisih pisali domače naloge.
— Spoznali so polotok, na katerem so preživeli šolo v naravi. Ni potrebno poudarjati, da so se otroci ob takih izletih socializirali in krepili, povezovali med seboj in utrjevali tovarištvo.
— S pripadniki ljudske mornarice smo navezali prijateljske stike. Popeljali so nas z minopolagači v 15 km oddaljeno vojaško oporišče, ter nam razkazali vrsto bojnih ladij in nas poučili o pomenu le-teh. Otroci so tam spoščali svojo bujno domišljijo in morda se bo zaradi prijetnih vtisov kdo od pionirjev kasneje odločil za šolanje na vojaški akademiji.
— Z ansamblom vojne mornarice, smo otrokom priredili tudi zabavo, ki jim bo prav gotovo ostala v nepozabnem spominu.
— Za slovo smo otrokom priredili piknik, kjer so se sprostili in neizmerno uživali.
Ob tej priliki smo prisiljeni In dolžni opozoriti na zmotno mišljenje določenih skupin posameznikov, da delo v šoli v naravi nI le kopanje, ki Je združeno s počitniškimi radostmi in finančnim okoriščanjem tistih, ki se teh šol udeležujejo. Lahko rečemo, da tako ocenjevanje odgovornega dela In humane najštevilnejše akcije šol OIS in ZTKO, kaže na pomanjkanje osnovne predstave v področju športne vzgoje otrok, o odgovornosti varovati otroška življenja In žrtvovati redne dopuste, tudi za koga drugega (v tem primeru za tuje otroke) In obenem dopolnjevati program splošnega ljudskega odpora.
Kljub takemu obravnavanju akcije, ki jo vodijo številne šole po domovini, so lahko starši prepričani, da so bili njihovi otroci v dobrih rokah in, da se ista ocena nanaša tudi na zimsko šolo v naravi, pa tudi na vse ostale tečaje, ki smo jih do sedaj organizirali ali jih pa še bomo. Apeliramo na vse starše, da se o omenjeni popolnoma pozitivni dejavnosti sami prepričajo in jo ocenijo, ne samo preko ljudi, ki so obvezno proti nečemu (v prid družbe pa ne store ničesar) in s svojim zakulisnim zdraharstvom nikakor ne spadajo v našo samoupravno socialistično družbo. Naj povemo staršem, naj jim ne bo žal za vložena sredstva za šolo v naravi, četudi vemo, da jih marsikdo ni lahko dal. Zagotavljamo vam, da ste otrokom omogočili poleg šole plavanja enkratno doživetje in srečnih deset dni, ki se nikoli ne vrnejo.
Mislimo, da ni potrebno poimensko predstavljati tiste, ki so k tem uspehom prispevali, vendar se jim za sodelovanje zahvaljujemo in upamo, da bodo ponovno in vedno sodelovali in vršili poslanstvo, ki jim je bilo dano ob obiskovanju tečajev za vaditelje plavanja ali ob dolgoletnem pedagoškem šolanju.
Vse mlade, ki so ob nizanju prejšnjih besed spoznali, da je tovrstno delo humano, pa vabimo, da se čimprej« vključijo v naše sredine.
ZA ZTKO ALOJZ PETERNEL
Poslovilni piknik pred odhodom domov. S seboj bomo odnesli kopico lepih spominov
NAŠ ČASOPIS
JULIJ - AVGUST
Na prvi seji novoizvoljene skupščine kulturne skupnosti, ki je bila maja letos, je bilo podano poročilo o delu v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju in poročilo o delu Zveze kulturnih organizacij od njene ustanovitve (novembra 1976) dalje, ki ju v celoti objavljamo.
Danes, ko stojimo pred novim mandatnim obdobjem skupščine in njenih organov, mi dovolite, da se za trenutek ozrem nazaj. Težko je reči, če je bila pot uspešna ali ne, to najbolje veste tisti, ki ste kulturne dobrine sprejemali. Lahko pa rečem, da smo se trudili izpolnjevati naloge kulturne skupnosti. Vemo, da je leta mrtvilo, saj je bila šele z ustanovitvijo Zveze kulturne skupnosti dana tudi materialna osnova za delo. Zato ni mogoče kar čez noč postati kulturno razvit. Stanje, ki je vladalo, je bilo vse prej kot razveseljivo. Amaterske dejavnosti, razen godbe na pihala, ni bilo, niti niso bili urejeni odnosi med profesionalnimi kulturnimi organizacijami kot so knjižnice, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Zgodovinski arhiv, Tehnični muzej, Glasbena šola, da ne omenjam prostorov za kulturno dejavnost.
Na osnovi razgovorov z občani in manjših anket, smo bili mnenja, da si občani želijo stika z gledališkimi hišami. Tako smo pričeli jeseni leta 1973 z gostovanji poklicnih gledališč. Doslej je bito 32 gledaliških predstav (poprečno 8 na leto). Nakup klavirja pa nam je omogočil tudi organiziranje koncertov. Bilo je 10 večernih koncertov in folklornih nastopov. Za šolsko mladino pa sta bili poprečno dve gledališki predstavi na leto; letos pa smo v sodelovanju z GMS organizirali zanje tudi koncerte.
Vrhnika ima veliko kulturnih spomenikov, nad katerimi bdi Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo. Akcije s tega področja zahtevajo precej finančnih sredstev, zato so pri adaptaciji le-teh vedno težave. Kljub temu pa je bilo zadnja leta nekaj storjenega: s sodelovanjem z župniščem je bila obnovljena Trojica na Vrhniki; v celoti je bila obnovljena Cankarjeva rojstna hiša, narejena so bila tudi obeležja na vseh hišah, ki so v zvezi s Cankarjevimi; obnovljen je bil Limes ob avtocesti, pri kraju so dela na obrambnem stolpu na Turnovšah. V teku pa sta akciji obnova baročne kašče Verd in obnova cerkve Sv. Miklavža na Kurenu, ki je edinstven sakralni spomenik pri nas in v Sloveniji. Za obnovo strehe in ureditev drenaže bo poskrbel župnijski urad, prispeval pa bo tudi zlato za obnovo oltarja. Ostala finančna sredstva pa bosta zagotovili Kulturna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Vrhnika.
Arhivsko službo na našem področju opravlja že vrsto let Zgodovinski arhiv. Po mnogih brezuspešnih prizadevanjih je sedaj arhivu namenjen ustrezen prostor v Blatni Brezovici. Tam bo arhivsko gradivo strokovno obdelano in na voljo uporabnikom.
Izreden razmah je v zadnjih letih doživelo knjižničarstvo. Podatki Iz leta 1977 so več kot odlični: knjižnico Je obiskalo
25.716 občanov aH 47,8% več kot leto prej; izposojenih je bilo 67.221 knjig aH 56,5 % več kot 1976. leta. Knjižni sklad se je povečal za 2826 enot in šteje sedaj 23.965. Na občana je bilo lani Izposojenih 4,1 knjige, normativ pa zahteva 3 do 4 knjige. V knjižnico se je vpisalo kar 395 novih članov. Knjižnica bi v ustreznejših delovnih pogojih lahko bolje razvijala informacijsko dejavnost In organizirala še dodatne oblike dela z bralci, sedanji prostor pa je velika ovira, saj ta ne nudi najosnovnejših pogojev za normalno delo.
Likovna dejavnost je bila pri nas izredno slabo razvita. Bilo je nekaj razstav, ki so jih organizirali slikarji amaterji sami. Ob stoletnici Cankarjeve smrti leta 1975 je Kulturna skupnost organizirala prvo razstavo slovenskih impresionistov. Omenjena dejavnost pa je doživela zavidanja vreden razmah v delu ZKO.
Zelo boleča rana v kulturi so prostori. Žal sredstva Kulturne skupnosti ne omogočajo večjih investicij. Vsem nam je znano, kako je s prostori v Krajevnih skupnostih. So krajevne skupnosti, v katerih je edini prostor za sestajanje gostilniška soba ali garaža, da o prostoru za kulturne prireditve ne govorim. Z združevanjem sredstev družbenih organizacij in sredstev Kulturne skupnosti Slovenije in Kulturne skupnosti Vrhnika smo v letih 1974 do 1976 uspeli opraviti najnujnejša adaptacijska dela; preurediti sanitarije, popraviti streho, prepleskati fasado in notranjost ter nabaviti zavese. Opravljena so bila najnujnejša dela v kulturnem domu v Borovnici, v knjižnici v Borovnici pa urejeno centralno ogrevanje. Del sredstev je bil namenjen tudi gradnji nove knjižnice na Vrhniki, del pa za urejanje prostorov na Logu in v Dragomerju.
Lahko rečemo, da je v Cankarjevem letu kultura v naši občini doživela preporod. Z ustanovitvijo ZKO pa je poseben razmah doživela amaterska kultura.
Ob koncu naj rečem le še to, da je današnja družba kulturi naklonjena bolj kot je bila kdajkoli doslej. Svobodna menjava dela nam daje široke možnosti delovanja, žal, pa še nismo našli prave povezave z organizacijami združenega dela.
Resolucija 8. kongresa ZKS nas zavezuje, da zastavimo vse sile za podružbljanje kulture. Le-ta mora postati nepogrešljiva sestavina delovanja In razvoja sleherne OZD, kra-
jevne skupnosti In družbenopolitične skupnosti. Povsod je treba zagotoviti nastajanje kulturnih programov, ki temelje na potrebah delovnih ljudi in občanov ter razvoj ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti. Posebno skrb bomo morali posvetiti prostorom.
Naj na koncu naštejem nekaj bistvenih nalog, kijih ne moremo odložiti. Nasprotno — reševati jih moramo takoj in to z vso resnostjo in prizadevnostjo:
— ugotoviti želje in interese delavnih ljudi in občanov po kulturnem ustvarjanju
— vsaka OZD in KS mora imeti vsaj minimalen kulturni program
— kulturne organizacije, ZKO in KS morajo posvetiti vso skrb kulturni vzgoji
— pridobiti moramo kadre za izvajanje kulturne politike; ZKO mora dobiti redno zaposlenega delavca; OZD in KS pa kulturne animatorje
— delavcem iz drugih republik in pokrajin je treba omogočiti sprejemanje kulturnih dobrin
— izdelati program pridobivanja in urejanja obstoječih prostorov za kulturno dejavnost v krajevnih skupnostih in občinskem središču. Trenutno je treba vse sile usmeriti v gradnjo objektov na Logu in Vrhniki
— zagotavljati ustrezno materialno osnovo za izvajanje
nalog
— v aktiv komunistov kU I nih delavcev vključiti vse, ki korkoli sodelujejo v kultur* delovanju. Težiti k poveJ' števila komunistov v tem aN
— kulturno skupnost čvrrf samoupravno organizirati
Mislim, da so naše na» dobro zastavljene. S so* vanjam vseh činiteljev bomo uspeli tudi Izpeljati-' tem pa bo povezovanje d* gatov z okoljem, v katerem vi jo In delajo, neobhodno f trebno.
Za 10 kulturna skupil z MARIJA ISKRENO"—
Poročilo o delu Zvez*
Za obdobje od 15. 11. 1976 do 30. 5. 1978
-a
V novembru mesecu leta 1976 je bila v okviru akcij Človek, delo, kultura, ponovno oživljena Zveza kulturnih organizacij, katera naj bi programsko in organizacijsko povezala in usmerjala amatersko kulturno delovanje v naši občini.
Iniciativni odbor za ustanovitev se je spremenil v IO v konstituiranju. Zveza kulturnih organizacij je poskušala čimpreje povezati vsa obstoječa amaterska društva in skupine in se v občinskem merilu uveljaviti kot kulturni soorganizator in dejavnik v okviru Kulturne skupnosti Vrhnika.
Sodelovanje ZKO neposredno sloni na izhodiščih republiške konference ZKO Slovenije v Novi Gorici, programu Kulturne skupnosti občine Vrhnika, družbenopolitičnih izhodiščih in programu, katerega smo zavzeli ob razpravah o kulturi v naši občini in na programu skupin, katere delujejo v okviru ZKO.
Prvo obdobje je bilo usmerjeno predvsem v razreševanje prostorske problematike, opreme, konstituiranje, organizacije vzdrževanja in poslovanja Cankarjevega doma kot osrednje hiše za kulturo, navezovanje stikov v okviru DPO v organizacije združenega dela in v KS. ZKO se je povezala zlasti tudi z garnizonom JLA in Domom JLA. Povezala se je v republiškem merilu v ZKOS in njene odbore ter navezala medobčinsko sodelovanje.
Prevzela je naloge organizatorja kulturnih akcij v sodelovanju z vsemi sredinami v naši občini. Sodeluje v delovanju šolskih kulturnih društev. Velika želja IO in ostalih je, da že v letošnjem letu realizira naloge, da Vrhnika dobi profesionalnega kulturnega delavca ZKO in osnovnega kulturnega animatorja.
ZKO skrbi za vzgojo svojih kadrov:
— udeležba na seminarju lutkarjev aprila 1977 (3 udeleženci)
— udeležba na seminarju za delavce v klubski dejavnosti v Piranu (3)
— seminar za zborovodje v Mariboru in Kranju (2 udeleženca)
— sodelovanje v literarnih skupinah ZKO Slovenije (1 udeleženec)
— organiziranje enodnevnega seminarja za kulturne organizatorje v občini (29 udeležencev) .
ZKO organizira literarne večere in predstavitve knjig:
— srečanje književnikov in razgovori z delavci IUV in občani Vrhnike (december 1976)
— predstavitev knjige Nevarni koraki Karla Leskovca (1977)
— večer s pisateljem Karlom Grabeljškom (1976)
— literarni večer Toma Rebolja v Bistri (septembra 1977)
— literarni večer v domu JLA (Kačič, Krvina, Malenšek,marec 1977)
— predstavitev knjige NIOBA Karla   Grabeljška (novembra
ofki Je b
V
ne
nika Z aš ova
1977) isrr
— literarni dan na šoli & Cankarja z Borutom PecsUm. Frančkom Rudolfom in 8fl£ i! tom Grabeljškom (oktobra 1'... '
— literarni večeri v Tedna kulture mladih 3 maja 1978
ZKO sodeluje s šolsl turnimi društvi na šoli Cankarja in Janeza Mraka, lujejo trije zunanji mentorji, <T- -dramskimi skupinami eder}'1 kovno. g!
Izredno aktivna v okviru Vrhnika je godba s svoji gramom. ZKO organizira vs& letno občinsko revijo pe^ zborov občine Vrhnika 1976 je sodelovalo 8 zbo^. letu 1978 pa 9 zborov. Z*%h~
•a.fastl
ft.
udeležuje medobčinskih tov, v njenem okviru se fori. sekcije za posamezna podi* __ Sproti informira oziroma s"g^ luje pri pripravi informacij za' časopis, Delo in Dnevnik; * ima TV kamero in s soda" beleži in informira o vseh doS^g kih v naši občini prek TV (P
,............♦
i! %
Srečanja z avtorji na razstavah najbolj uspelih predstavitev je parja Toneta Lapajne.
so dodaten stik z razstavo. Ena bila razstava BARJANCEV, ki
Zapis o izletu v vrhniško okolico iz meta, dolgoletnega turističnega delavca
rave in njenih lepot V zapuščini pokojnega Janeza Cemeta, velikega ljubitelja narave in njenih lepot in dolgoletnega aktivnega delavca v vrhniškem Turističnem društvu, je veliko zapiskov. Enega izmed njih, v katerem opisuje avtor Vrhniko in izlet v njeno okolico objavljamo v današnji številki sredi turistične sezone z željo, da se tako oddolžimo spominu na pokojnega tovariša Cemeta in v upanju, da bo ta zapis le spodbudil koga med našimi bralci, da se bo po prebiranju tega sestavka odpravil po poti, ki jo je opisal pokojni tovariš čeme.
bogate zapuščine Janeza ^ ivca in velikega ljubitelja %ot(
■ En
Mestece leži na važni prometni točki '< Slovenije na Jadransko morje in dalje **r.u& svet. Kraj je privlačen za turiste, ima flje9 prometne zveze in nebroj zgodovinskih H1'0^ ravnih znamenitosti, še zlasti primeri N{ enodnevne izlete v krasno okolico. *Vlr Predvsem zanimiv je izlet preko S'*?u,,; malna, Strmice, Zaplane do razgled1™3!'
»Na skrajnem robu jugozapadno od Ljubljane, naslanjajoč se na obronke Krasa, kraljuje mestece Vrhnika. Severno jo obkrožajo hribi: Ljubljanski vrh in Raskovec, zahodno pa Planina z Ulovko in zaplaninsko gričevje, vzhodno od nje pa se razprostira Ljubljansko barje z mnogimi, kot otočki štrlečimi grički, poraslimi s smrekovimi gozdovi, okrog katerih se v lenem toku vije reka Ljubljanica, ki prihaja izpod kraških skal na dan v Močilniku.
stolpa na Planini nad Vrhniko in nato prei rena nazaj na Vrhniko, katerega podrobn1 J* je sledeč: „ ( 1
Iz Vrhnike jo mahnemo po nekdanji H Idrijski cesti v sotesko Belo, kjer šumi bist*™1 toček z istim imenom. Na desnem robu sal7e-nekaj hiš — Storžev grič, na levi pa tako?™ Kurja vas, ki jo zaključuje samotna krnei]}\^rQ[ »Sklepe«, rojstna hiša narodnega ner0!3^,
nfian ,/lfiuc
četa Voljča. V bližini te kmetije so se vrt boji med Nemci in partizani, na kar še opominjajo samotni grobovi padlih ^e^oo Hoja ob potočku Bela je izredno prijetna,j' ® šušlja svojo tajanstveno pesem, povsod koli pa se po drevju oglašajo ptice in člone zdi, da je v raju.
>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦......♦.....
ci W mfli1
čafil iktiv rsiei
lofl1 tele 1» I.P tel« m JI »P*
10^
Kulturni dnevi mladih v maju in Bistra 78 v juniju
V počastitev številnih majskih praznikov in obletnic je zaživel kulturni teden mladih. V teh dneh smo zopet imeli priložnost ogledati si Lizistra-to, pa lutkovno predstavo gostov iz Ljubljane, dramsko skupino iz bežigrajske gimnazije, literarno skupino ZKO, Manevre v izvedbi gledališke skupine iz Horjula in večer Prevertove poezije, Bajramovičev literarni večer ,9r koncert komornega tria Jeršinovič, Ivancir, Gracar. V osmih zaporednih dneh so se Predstavljali mladi ustvarjalci, Polni kreativnosti in izpovedi.
V juniju mesecu pa je zaživela naša muzejska vas Bistra. Kamnite stene s številnimi oboki nekdanjega kartu-zijanskega samostana, preu-
rejenega v Tehnični muzej, so nudile lepo podobo naravnega ambienta za poustvarjanje in po izvajalski plati največkrat zvrhano mero pevskih užitkov. V vseh štirih večerih smo slišali tri moške pevske zbore: LIKO — Par-ketarna Verd, LIKO — Tovarna vrat Borovnica in IUV Vrhnika ter Pihalni orkester ZKO Vrhnika. Med gosti bistriških večerov pa sta bila Študentski oktet in Akademski pevski zbor Tone Tomšič, oba iz Ljubljane.
Večer za večerom so prihajali ljudje, morda tudi takšni, ki sicer ne zaidejo v te prostore in ki jih ne zanima niti znameniti oldtimer piccolo. O tem velja razmisliti!
M. R.
Razgovori mladih o kulturi so v naši družbi pogosto oblika dela v okviru ZKO in dogovarjanje za bodoče programe
kulturnih organizacij Vrhnike
Iva'
rs*
n'katudi širšo slovensko javnost. I ZKO je bila soorganizator Naše besede 77 in 78 in v sodelovanju z ZSMS je programski ^smerjevalec.
KO še nima dovolj stikov v ■-ps-jevnih skupnostih v organi-10pcijah združenega dela pa so jkVftiki navezani in jih je potrebno -febolj utrditi.
A V naši občini družbenopoli-li ,Jwnenorganizacije še niso izpe-IvaPe'zahteve, da vsaka sredina i. Odstavi minimalen kulturni prodiram.
vz ZKO je v celoti pripravila ali sodelovala s kulturnim procentom na proslavah občin-. *»ga merila: sat — proslava 40 let ZKS »vsi — proslava občinskega I IPfaznlka 1977 In 1978 irov! — proslava 35. let Notranj-tO'kega odreda in srečanje na os^hnlkl 1977
nirT— proslava Dneva JLA ro#978lnl977
s(4 — kulturni program KVIZ
it — proslava 35 let SKOJ m — proslava RVO In PVO igo -■ proslava 70 let mlekar-
— sodelovanje s programom na republiškem kvizu ŠIŠKA 1977
— proslava 8. februarja 1978 in srečanje z gospodarstveniki Vrhnike
— proslava 1. maja 1978 Koncerti, ki jih je organizirala ZKO
— letni koncert zbora LIKO 1977
— letni koncert zbora IUV 1978
— revija godb in pevskih zborov občine Cerknica, Logatec, Vič-Rudnik, Vrhnika 1977
— koncert Alpina in IUV zborov 1977
— koncert RADOMLJE in LIKO zborov 1977
— koncert APZ zbora v Bistri 1977
— sodelovanje na srečanju oktetov Šentjernej 1977
— sodelovanje na republiški reviji zborov Zagorje 1978
— sodelovanje na republiškem tekmovanju zborov Maribor 1978
ZKO je v sodelovanju z domom JLA organizirala razstavo umetniške fotografije:
— Pegan Milenko januar
1977
— Marušič Nikola marec 1977
— fotoklub Janez Puhar 1977
— 40 let Tita na čelu ZKJ maj 1977
— republiška mladinska foto razstava december 1977
ZKO od novembra 1976 skrbi za organizirano likovno vzgojo občanov z organiziranjem stalnih razstav amaterjev in profesionalnih likovnih umetnikov v prostorih IUV, Močilnik, Doma JLA, v Cankarjevem domu in potujoče razstave. Razstavljali so: Božidar Grabnar, Pavel Mrak, Herman Gvardijančič, Ivan Ma-lavašič, Miligoj Dominko, Aco Dremelj, Vladimir Lakovič, , Marko Jakopič, društvo Ex libris Sloveniae, Curk Franc, Lapajne Tone*, Novinšek Lovro, Godec Franc, Zdenko Huzjan, Goce Kaladjiski, Dana Kociča, Božidar Jakac-Partizanski obrazi-trikrat, Torkar Jaka, Miligoj Dominko.
Razstave so, poleg odraslih, v velikem številu obiskali tudi šolarji in se na ta način seznanjali z likovno dejavnostjo slovenskega prostora. ZKO organizira redne
*•............♦»♦♦♦♦»
predstave filmskega gledališča ob petkih in zanimivejše filme opremlja s komentarji filmskih kritikov.
ZKO sodeluje z občasnimi prireditvami v Domu upokojencev na Vrhniki.
ZKO je pripravila kulturni program ob stikih s pobratenim Go-narsom. Dramska skupina je sodelovala na festivalu mladinskih amaterskih dramskih skupin v Batratkensburgu 1977.
Predstava Dama škrat, gledališke skupine ZKO, je bila igrana osemkrat in je bila najboljša na republiški prireditvi Naša beseda 1977 in je sodelovala na Borštnikovem srečanju 1977.
V letu 1976 in 1978 se je osnovalo amatersko gledališče AGO iz mladih gledaliških navdušencev in je pripravilo Aristo-fana komedijo LIZISTRATA, kije bila do sedaj že šestkrat zaigrana za občane Vrhnike. Predstava je izbrana za 21. srečanje amaterskih gledaliških skupin Slovenije v Krškem 1978. V okviru amaterskega gledališča sta bili pripravljeni tudi predstavi »Harlekin 77« in »Računalnik RAČ RAČ« več avtorjev Nikoliča in Zivadinova.
*>,*° sm° v Gačniku, kjer se našemu potočku ir"d/ui/Se en stranski izvirek. Še nekaj korakov
jj°/e/ lepi poti in že smo v Starem malnu, kjer je ' sC nedavno brnel mlin svojo pesem, danes pa '< %tU le še razvaline- Nad mlinom je Turistično joki0 Vrhnika zgradilo kopalni bazen, okoli
'"h;-""'" vrnniKa zgraunu nu/jami va*.*,,., — " ^0SA-Pa uredll° ParK- Kopalci si lahko tu pri-ie '      '^vrstno kopel v bistri vodi. •  koliko dalje, v težko dostopni soteski, je )(J Potočka Bela, v takoimenovanem Lintver-tfg 5a katerega so si stari prebivalci tukajšnjih ^uh V izrri'sl'li baiko, da v njem prebiva zmajrki tv* 8 vodo Omenjeni izvir je resnično edinih ■"' ker bruha vodo v nedoločenih presled-p" Qa v svojih spisih omenja tudi Valvasor. 8<fp0® °9ledu tega kraja Krenemo po vijugasti rfl%r^a\kreber v naselje Strmico in navzgor v ^serj/ rn"r)0 več samotnih kmetij in že smo na y^ ijsh.u Strmice. Na levi je Jerinov grič, na desni Alpe a %Qa^°2vani Špikelj, zgodovinsko znan, saj ga ■CJ/1fli '-S/*W   ^dovsk' zid- č° smo že trudni lahko i^fi^Brno v gostišče »Pri Perčon«. Če pa se '"jKo" f^'' ^° mannemo na Jerinov grič, ki nam s40g' krasen razgled na Ljubljansko barje in na I 0 kotlino, v daljavi pa vidimo Hrušico
. Nanos. Hrib je ves preluknjan od kijih je zgradila stara jugoslovanska voj-
Po tem krasnem razgledu se zopet spustimo in pri zgoraj omenjenem gostišču zavijemo po vojaški cesti proti vasi Zaplana in po pol urni hoji smo že pri kapelici, kjer se nam zopet odpre krasen razgled. Pred nami je vasica Zaplana, v ozadju rovtarsko gričevje, na desno pa Lavrovec, Goli vrh, v ozadju pa Blegoš in še dlje Triglav, na levo pa Trnovski gozd, Goljaki. Razgled, vreden občudovanja. Res je lepa slovenska zemlja, zemlja naših dedov in pra-dedov in mladostnih spominov. Po dobri Četr-turni hoji smo v vasici Zaplana, od tu pa jo krenemo na bližnji razgledni stolp na Planini, pot je dobro markirana in v dobrih dvajsetih minutah smo že pri stolpu. Od tu je Vrhnika kakor na dlani, v ozadju pa Ljubljana in celotno ljubljansko barje posejano z vasicami, na levo Polho-grajski dolomiti, Kamniške planine, Julijske Triglav, Krn, Trnovski gozd, Nanos, Snežnik, Slivnica, Krim, Kum, Čem: viška planina in nebroj hribov in gričev.
Po ogledu in počitku jo uberemo po markirani gozdarski poti v zaselek Kur en, kjt r/3 starodavna cerkvica in ponovno lep razgled na okolico in nato po lepi poti navzdol s/a ? >taro Vrhniko in že smo na Vrhniki. Omenjena tura je zanimiva, nenaporna ter za enodnevni
Poročilo prikazuje samo en del organizacijskega utrjevanja amaterske kulture in njenega povezovanja oziroma iskanja za boljše razumevanje kulture v vseh sredinah v tem času. Prek ZKO se vzpostavlja v sodelovanju s kulturno skupnostjo tudi osnovni dialog in vrednotenje kulturnih akcij z vidikov samoupravnega socialističnega humanizma. ZKO organizira razgovore o kulturi v naši družbi in posebej še v naši občini v vseh sredinah.
Velika želja je, da pridobimo profesionalnega kulturnega' delavca in da s tem še lažje pomagamo vsem kulturnim iskalcem pri njihovem delu In poustvarjanju, kulturne akcije pa na ta način čimbolje približamo delovnim ljudem.
V bodoče želimo doslednejše uveljavljati oblikovanje programov po željah vseh sredin oziroma kulturna iskanja usmeriti v čim kvalitetnejšo rast.
za 10 ZKO Vrhnika PAVEL MRAK
Kot vsako leto je tudi letos Zveza kulturnih organizacij Slovenije organizirala več strokovnih seminarjev in posvetov, na katerih so udeleženci razpravljali o amaterski kulturi. Ti seminarji so potekali v Kopru od 3. do 15. julija.
Na teh seminarjih je sodelovalo tudi več Vrhničanov, in sicer: dva člana literarne skupine pri ZKO Vrhnika na letni literarni šoli, ter člani amaterskega gledališča ARGOS na nadaljevalnih seminarjih za režiserje mladinskih, pionirskih in odraslih gledaliških skupin. Poleg tega pa se je bodoča tajnica ZKO Vrhnika udeležila delovnega srečanja predsednikov in tajnikov občinskih ZKO.
Vsi ti seminarji so bili strokovno vodeni in temu primerna je bila tudi kvalitetna raven teh. Zato je poskrbela Zveza kulturnih organizacij Slovenije s svojimi strokovnimi sodelavci. Pestrost dela na teh seminarjih je vsem nam udeležencem omogočala, da je vsak izmed nas našel stvari, ki ga zanimajo in ki mu bodo pomagale pri nadaljnjem delu v literarni skupini, v amaterskem gledališču ARGOS, v mentorskem delu v šolskih kulturnih društvih, in v celotnem delu ZKO. Na literarni šoli smo poslušali od splošnih pregledov literature (primer kratka povojna jugoslovanska proza), prek teoretiziranja (primer od Šalamuna do danes), pa do konkretnih delovnih nalog v skupinah (interpretacija tekstov). Seznanili smo se tudi s konkretnim mentorskim delom v literarnih skupinah.
Na nadaljevalnem seminarju za režiserje gledaliških skupin pa je bil glavni poudarek na praktičnem delu, na takoimenovanih praktičnih seminarjih. Pri tem smo, razdeljeni na skupine, dramaturško analizirali tekste: Brucke Milana Jesiha, dve Mrožkovi enodejanki, Drezanje v kamen Franeta Puntarja in recital Igla skelečih let Janeza Menarta. Vzporedno s praktičnim delom smo poslušali teoretična predavanja o Henriku Ibsnu in repertoarne seminarje. Ob večerih pa smo se udeleževali gledaliških srečanj.
Ti seminarji so redna oblika izobraževanja kulturnih anima-torjev, saj nam bodo nedvomno veliko koristili pri našem delu na kulturnem področju v občini.
N. NIKOLČIČ \
zelo
izlet zelo primerna.«
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNE KNJIGE:
Albreht R.: Družbena preobrazba Antologija svetovne književnosti Bianchini F.: Vse o cvetju Bibič A.: Politična znanost, ideologija, politika Broz J.: Nacionalno vprašanje in revolucija — Sa moupravljanje Ciciban se igra in telovadi Cicibanove urice v krajevni skupnosti Igličar A.: Pravni sistem in družbeni interesi Igrača — otrokova potreba Heureka
Kadar imamo težave pri vzgoji Kardelj E.: Svobodno združeno delo Knjiga b avtu
Komentar zakona o združenem delu Korsch K.: Kari Marx Kos J: Pregled svetovne književnosti Neutaler II.: Zdravilna zelišča Naši Španci
Prikril B.l Pekel na Pacifiku Tomasević N.: Tisnikar I nt k E.: Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski
LEPOSLOVJE:
Za mladino:
Albreht V.: Dobro jutro. Pri igri
Amalietli M.: 'linčevi divji doživljaji
Bizovičar M. in D. Zaje: Na papirnatih letalih
Novv K.: Ribića v Modrem zalivu
Pregl S., M. L. Stupica: Papiga v šoli
Kaičkovic S.: Mlin na veter
Sedlak M.: Pesmice
Valjevac M.: Pastir
Vrščaj Z.: 7 cofov za I. maj
Za odrasle — slovensko:
Gartner A.: Obnova Ingolič A.: Pretrgana naveza Kozak F.: Kralj Matjaž Stražišar M.: Dvoživke Šalamun T.: Metoda angela Šomen B.: Tujina Zorman I.: Medved z budilko Zupan V.: Igra s hudičevim repom
Prevodi:
Asturias M. A.: Zeleni papež Capote T.: Hladnokrvno France A.: Pingvinski otok Gagerin F.: Ljudstvo Graves R.: Jaz, Klavdij Heyse P.: Izbrane novele l.avrcnjov A. B.: Enainštirideseti ličina D.: Po sledeh modre lisice Nordcn P.: V imenu Hitlerja Riel J.: Hiša mojih očetov Plaidv J.: Umori nj. veličanstva Shaw B.: Kandida U ris L.: Bes v gorah
V srhohrvatskem jeziku:
Gareia M. G.: Pukovniku nema tko da piše Grafenauer N.: Pesme MakaroviČ S.: Pesme Menart -J.: Pesme Pavček 1.: Pesme
Plenzdorf U.: Nove patnje mladoga W. Sere I J.: Rocky Vktal (i.: Burrr Udovič J.: Pesme
Doseženi družbenoekonomski rezultati v občini med X. in XI. kongresom ZKJ
V letu 1974 smo v občini imeli 15.223 prebivalcev, sedaj pa jih je že 16.385, kar pomeni, da se je število prebivalcev povečalo za 1.162 In s tem gostota prebivalcev od 92 na 103 na kv. km. Število zaposlenih je porastlo na 4.414 in se je na novo v sami občini zaposlilo 302 delavca. V drugih, predvsem ljubljanskih občinah, dela 3.500 naših občanov.
Poprečna stopnja rasti zaposlenosti v občini Je 1,1 %, kar je manj kot smo oprsdsliii v planu občine (2,9%).
Dohodek je dosežen v višini 479.541 tisoč dinarjev in je ra-stel po poprečni letni stopnji 18%.
Dosežena vrednost izvoza Je 414.200 tisoč dinarjev, poprečna letna stopnja doseganja izvoza pa je 15,5%.
V tem obdobju je v primerjavi s preteklim srednjeročnim obdobjem bila investicijska dejavnost na področju gospodarstva zadovoljiva. Zgrajeni so bili naslednji večji gospodarski objekti proizvodne dejavnosti:
— Opekarna Vrhnika,
— Tovarna vrat Borovnica v skupni vrednosti 106.000 tisoč din,
Šolski hodnik
Kaj se s krivd za šolskimi zidovi
Negodovanje krajanov Loga zaradi stanja na podružnični šoli je verjetno upravičeno. — Bomo v novem šolskem letu poskrbeli in stanje izboljšali
Problem šole na Logu je nedvomno zgražanja vreden, saj so otroci v skorajda nemogočih prostorih. Do zadnjih volitev — volišče je bilo namreč prav v tej šoli — mnogi krajani Loga sploh niso vedeli, kaj se skriva za zunaj lepimi zidovi loške šole. Starši šoloobveznih otrok namreč ugotavljajo, da je dotrajani šolski pod lahko pravo leglo uši in ostalih nadležnih živalic, čeprav jih skušamo za vsako ceno uničiti. Tudi mrzel betonski hodnik, po katerem tekajo otroci, nogokrat tudi bosi, prav gotovo ni v prid njihovemu zdravju.
Vsa učila, kar jih premore šola na Logu, so strpana v nekaj omarah na hodniku. Zavese proti soncu pa so postale že pravo rešeto. Omembe vreden je tudi razred, kije preurejen iz nekdanje pisarne. Res je prostor lepo opremljen z
Najmanjši razred v vrhniški erSŽtni
novo opremo, toda ta prostor je tako majhen, da je prostora le za nekaj ljudi, ne pa za razred otrok. Dane bi kdo mislil, da problem le napihujemo, smo priložili tudi slike. Kdo je temu kriv, pa je težko reči. Vodstvo šole verjetno ne, saj šola razpolaga s sredstvi, kijih dobi od občine in SIS. Ostane nam tako le gospodarjenje na občinski ravni, ki pa je skoraj gluha za te probleme. To dokazuje tudi odnos do zadnjih dveh zborov občanov v naši krajevni skupnosti, na katere smo povabili vse predstavnike občinske skupščine in Komunalnega podjetja, pa se našemu vabilu ni nihče odzval. To očitno kaže na neporavnane račune in malomarni odnos do krajevne skupnosti.
PREDSEDNIK KS LOG LUDVIK ROŽNIK
— Proizvodna hala Kovinarska v vrednosti 30.000 tisoč din,
— Žagalnica na Verdu v vrednosti 13.257 tisoč din,
— Trgovski center na Vrhniki v vrednosti 26.400 tisoč din,
— Zgrajen prizidek PTT Vrhnika,
— Izgradnja poslovnih prostorov za potrebe gozdarstva v vrednosti 2.200 tisoč din.
Ostale manjše OZD pa so izločale sredstva v zamenjavo obstoječe opreme.
Nekoliko drugačna slika pa je pri investicijski dejavnosti na ostalih področjih družbenih dejavnosti. V tem obdobju je v naši občini bil zgrajen samo Dom upokojencev na Vrhniki. Pričela pa se je gradnja večnamenskega objekta, ki še ni končana. IUV in Skupnost otroškega varstva sta adaptirali nekatere stare stavbe za potrebe varstva otrok.
S področja komunalnega gospodarstva pa smo pričeli z izgradnjo nekaterih pomembnih objektov kot so izgradnja vodovoda na Vrhniki, v Bevkah, ki še ni v celoti zaključeno, izgradnja CČN, ki tudi ni dokončana.
Zgrajen je bil daljnovod Logatec—Vrhnika v v 6.600 tisoč din.
dno«1 ie
dc m
Asfaltirane pa so ceste:
Sušnikova, Opekarska, Pot od mostu na Vsrdu do Buld pi cesta skozi Dragomer in parkirni prostor pred domom JLA
ij<
Za leto 1978 se v naši občini predvidevajo naslednja večj investicijska vlaganja: m
de
— rekonstrukcija obrata sintetičnih smol v Fernolitu BO rovnica, •
— izgradnja obrata konfekcije usnjenih oblačil na Vrhniki^
— dograditev prostrov pri Mlečni restavraciji,
— pričetek gradnje prizidka pri osnovni šoli Ivan Cankafpr
— izgradnja VV objektov v Dragomerju,
— pričetek asfaltiranja ceste Podčelo—Podlipa, trc
— asfaltiranje ceste Verd—železniška postaja,
— izgradnja »A« kanala na Vrhniki, d:i
— izgradnja kanalizacije Dragomer.
19
Mesto komunalne delovne organizacije v samoupravnem mehanizmu komunalne interesne skupnosti
Tla v razredu
Komunalne in stanovanjske dejavnosti ni mogoče šteti v sfero malega gospodarstva, saj investicijska vlaganja presegajo vse ostale naložbe v našem gospodarstvu. V letu 1976 so te naložbe znašale 6.239.000.000 din. Te naložbe pa tudi bistveno vplivajo na gibanje v vseh vejah proizvodnje in prometa in končno prizadenejo glede osnovnega življenjskega standarda slehernega občana. Tako je povsem razumljivo, da je ustavna pravica delavcev in občanov, da neposredno rešujejo oskrbo z dobrinami komunalne porabe v okviru krajevne skupnosti in občine v direktnem stiku s proizvajalci in tako, da ustanavljajo komunalne skupnosti, v katerih se združujejo porabniki in proizvajalci v okviru občinskih komunalnih skupnosti, ki so povezane v republiško zvezo komunalnih skupnosti.
Te interesne skupnosti predstavljajo mesto za usklajevanje interesov porabnikov in izvajalcev. Razumljivo je, da je interes porabnikov pridobiti kvalitetne komunalne usluge, po kar se da nizki ceni in v čim večji količini, interes proizvajalcev pa: ti so po zakonu komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena odgovorni za gospodarjenje s komunalnimi oskrbovalnimi sistemi, da je zagotovljena njihova enostavna reprodukcija, da oskrbovalni sistemi delujejo skladno s tehničnimi normativi, da je zagotovljena njihova enostavna reprodukcija, da so razpoložljive kapacitete pravilno izkoriščene in tudi, da so nadaljnja vlaganja v razširjanje komunalnih kapacitet racionalna. Po zakonu o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena so komunalne delovne organizrcije dolžne opravljati vsa nujna opravila, ki so potrebna za vzdrževanje sistemov, po drugi strani pa imajo delavci v teh organizacijah polno pravico do samoupravljanja.
Ob teh navidezno zapletenih odnosih se seveda postavi vprašanje, kako te odnose urejati, da bi po eni strani zadovoljili vse zahteve, po drugi strani pa, da bi reševanje zadev teklo kar se da uspešno in operativno, saj je to ena temeljnih zahtev na področju komunalne oskrbe občanov in proizvodnje.
Tako je jasno, da se je treba med porabniki in proizvajalci na področju dobrin komunalne oskrbe pogovarjati v območju, ki predstavlja sklenjen interesni krog. Sklenjen interesni krog pa je praviloma enak funkcional-nekmu krogu, se pravi, da je enak območju, ki ga pokriva zaključen sistem funkcionalne oskrbe.
Če sledimo temu vodilu, se lahko na primer smotrno pogovarjamo o zadevi vodne oskrbe na področju samostojnega vaškega vodovoda, če smo v dogovarjanje vključili vse interesente na področju tega sistema.
Podobno velja tudi za velike komunalne oskrbovalne sisteme, ki zajemajo območje ene ali več občin, kjer morajo biti rezultati usklajevanja podrejeni najširšemu interesu na obravnavanem področju. Vsak parcialni pristop, ki ni usklajen z večinskim interesom, otežkoča uspešno reševanje kar seveda vodi do zastojev, ne samo na področju komunalne oskrbe, ampak se odraža tudi drugod, npr. v izgradnji stanovanj in proizvodnih zmogljivostih z vsemi spremljajočimi posledicami.
Tako je seveda širša družbena skupnost zainteresirana, da se v sferi komunalnih dejavnosti stvari odvijajo hitro in učinkovito. To zahtevo je imel pred seboj tudi zakonodajalec pri sestavi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena,ko je predvidel v komunalnih delovnih organizacijah mešane samoupravne organe, katerih naloga je med drugim, da se že v delavskem svetu komunalne delovne organizacije usklajujejo številne zadeve, ki so globalno rešene v okviru družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov znotraj komunalne interesne skupnosti oziroma družbenopolitične skupnosti.
Znotraj komunalne interesne skupnosti se porabniki in proizvajalci dogovarjajo in sklepajo o:
— normativih za nuđenje komunalnih uslug, ki vsebujejo postavljene meje za minimalno še dopustno kvaliteto in kvantiteto ter p drugih pogojih dobave. Predloge takih normativov pripravijo komunalne organizacije tako, da ti predlogi vsebujejo ustrezno strokovno in materialno obrazložitev. O predlogih pa razpravljajo skupščine interesnih skupnosti, jih dopolnjujejo ali zahtevajo spremembe vse do trenutka, ko so predlogi dobili ustrezno obliko in lahko predstavljajo temelj za sprejemanje sporazuma o nuđenju komunalnih uslug;
— planskih dokumentih, ki morajo biti pripravljeni tako, da zajemajo potrebe porabnikov, realno dosegljive kapacitete in materialne možnosti ne samo s stališča realizacije investicij ampak tudi s stališča vzdrževanja kapacitet, vključujoč ustrezno stopnjo amortizacije, ki omogoča kontinuirano nadomeščanje iztrošenih kapacitet. Predlog plana je torej možno pripraviti tako, da komunalne delovne organizacije zberejo podatke o željah porabnikov, jih razvrstijo v okviru obstoječih ali načrtovanih oskrbovalnih sistemov ter izdelajo predlog za širjenje obstoječih oziroma gradnjo novih sistemov komunalne oskrbe. Sisteme je treba oceniti tako s tehnične kot materialne plati, nato pa je potrebno ob sodelovanju s strokovno službo interesne skupnosti izdelati predlog konstrukcije financiranja Skupaj s spremljajočo razlago in utemeljitvijo predstavljajo navedeni sistemi predlog plana razširjene reprodukcije. Ta predlog mora biti usklajen z razvojnimi dokumenti v okviru občine, regije in republike. Predlog plana obravnava komunalna interesna skupnost, ki predlo j dopolni, zahteva spremembe oziroma ga potrdi v okviru dogovorjenih normativov o poslovanju med skupščino občine in komunalno ireresno skupnostjo;
— o pripravi tehnične dokumentacije, izvedbi in nrevzemu del. Izvajalcem v komunalni interesni skupnosti je poverjena skrb za izvrševanje tehničnih storitev, torej tudi skrb za tehnično dokumentacijo, za izvedbo in prevzem del na področju tistih dejavnosti, ki so jim poverjena v upravljanje v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega
let
I 77
i 1 ko
nji
I I |ski
f <
ka. I
Mod.
pomena. O realizaciji po dogovorjenih in potrjenih planih odgovorne i" v r1 munalne delovne organizacije obveščajo pristojno interesno skupn* skladno s sprejetim sporazumom med porabniki in izvajalci. Iz doslej i* t vedenega sledi, da so komunalne delovne organizacije nosilci storitev' po( področju enostavne reprodukcije in razširjenih sistemov komuna', oskrbe v okvirih planov, ki so dogovorjeni in sprejeti v komunalni skup sti.
Komunalna skupnost ni posrednik med porabnikom, izvajalcem in' činsko skupščino in tudi ni nova služba na področju komunalnega gos? darstva. Komunalna skupnost je mesto za dogovarjanje med porabnik' N izvajalci, ki delujejo v okviru zaključenega interesnega kroga. V noben'lesn primeru pa komunalna skupnost ne more biti podaljšana roka osamlja"tele tehnokratskih dejavnikov, pa tudi ne instrument za uveljavljanje drofjeb podjetniških ambicij.
Tako z vidika zahtev po vzdrževanju ekološkega ravnotežja kot tu* : vidika racionalizacije oskrbe in hitrejšega splošnega razvoja ne moraj mimo ugotovitve, da se številni majhni in veliki interesni krogi v repu" 1 škem prostoru pogosto stikajo in prekrivajo, kar je privedlo do ustanovil' 'eM republiške zveze komunalnih skupnosti. ,sPo Delovni program te zveze za letošnje leto je pokazal na obilje nalof)t'dob jih je treba racionalno reševati v širšem slovenskem merilu. Ena od nd°''' katere se bo potrebno lotiti v najbližji prihodnosti je, da bi vsem občanoit " 2 naši republiki prej ali slej zagotovili osnovno komunalno oskrbo, takolsrec imamo že zagotovljeno enakopravnost na številnih drugih področjih. P° 12. temu cilju pa vodi samo prek ustrezne organizacije sistemov komunal1' oskrbe in ustrezne organiziranosti izvajalcev. w 7
Vloga komunalnih interesnih skupnosti, tako v občinskem kot rep^ škem merilu pa je, da bodo pomagale rušiti lokalne pregrade s terrvfg; bodo ustvarjale med porabniki in izvajalci klimo zaupanja in prepričafjvR da sta samo racionalni pristop v potrošnji dobrin in visoka stopnja tehnoj škega razvoja ob pravični razdelitvi dobrin tista, ki nam omogočata in • Ste voljujeta tak zasebni in družbeni standard v socialistični družbi, h ka^Da nemu stremimo. . f
Ustanovitev samoupravnih skupnosti sama po sebi »komunalce« rji šila odgovornosti za boljšo komunalno oskrbljenost, odgovornosti za P spešen prehod od stagnacije k napredku. Zagotovila jim je le samoupr8' okvir za dogovarjanje o zadevah komunalne oskrbe tako, da se v tem 0> 1 v celoti uravnovesti interes porabnika z interesom proizvajalca. To par meni, da morajo povsod tam, kjer obstoječe komunalne organizacije 1* *| v stanju zadovoljevati vseh potreb te organizacije, ob pomoči komuna' *» skupnosti in Gospodarske zbornice, jačati ter jim pomagati s sodel^ njem zunanjih članov v njihovih organih samouprave ter z osveščart* najširšega kroga porabnikov. Porabnike je treba prepričati, da gre na f
1 — n
no sp< Sk
zd 19
dročju komunalne oskrbe v veliki meri za tiste dragocene dobrine pitna voda, ki bodo že jutri postale limitirajoč faktor celotnega razvoja,1' pomeni, da moramo že danes odločno stopiti na pot racionane porabe' dobrin. , Ce je temu tako, interesna skupnost ni arena za borbena srečanja "J porabniki in izvajalci, ampak je prostor za argumentiran dialog. Če je W tako, v interesni skupnosti ni klasičnega odnosa naročnik—izvajaleC' vestitor—servis oziroma odnosa dveh pogodbenih strank ampak vel)" določila samoupravnih sporazumov in dogovorov.
Menim, da ta prispevek, ki je povzet iz referata tovariša Kolarj* 3. skupni seji obeh zborov skupščine Zveze komunalnih interes skupnosti Slovenije aprila letos, lahko zaključim s citatom iz pr' o; loga resolucije za 8. kongres ZKS, ki pravi: V razvoju samoupra^ s* interesnih skupnosti bomo komunisti težili k hitrejšemu uresnič^ V] nju pravic in dolžnosti delovnih ljudi, uporabnikov in izvajalce"* skupno neposredno, enakopravno in medsebojno odgovorno dijo vse odnose na tem področju. To je temelj za to, da bodo del<> ljudje razvijali solidarnost ter sporazumno uresničevali skupne I""— rese ter zadovoljevali svoje potrebe. FRANC OKRAJ$ -_
99999999999^
NAS ČASOPIS
JULIJ - AVGUST 1978
n^PNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAV* SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČEN-M£V IN ŠTUDENTOV V OBČINI VRHNIKA
(RAZPISUJE ŠTIPENDIJE
l^^PRfŽENIH SREDSTEV ORGANIZACIJ ZDRU-'fni * GA DELA NA OBMOČJU OBČINE vrhnika ZA % * *~ ,E NA SREDNJIH, VIŠJIH IN VISOKIH ŠOLAH -Z šolsko leio 1978-78.
zan 3 S,ipendiJe iz združenih sredstev in dopolnilne štipendije lahko )jl letu'Jol0, kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v
dohod k ni presegal 2.580,00 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin se
množ'6 (i Ć'ana družine izračuna tako, da se katastrski dohodek po-Ka'Hh   ,oriem 14 in zmnožek deli s številom družinskih članov.
Dote    ' ■ ' 23 s,'Pendije iz združenih sredstev se morajo predhodno *   Ob°Va,1iZa razPisane kadrovske štipendije v občini Vrhnika. ./I   ax bZp^nJenin P°g°jin bodo imeli prednost pri podelitvi štipendije:
lieni k n        k' se odločajo za poklice, ki so v okviru občine oprede-b)   b)      P'ednos«ni poklici na podlagi kadrovskih načrtov;
'n se b^h0' -Z druzin' ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju
delivd62 dru,žbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz
aelavsk.h m kmečkih družin;
d) Pr0S'',Ci Z boljSim učnim usPehom; ijdelo n^k   ' kaler'h 'astnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno usmerjanja"' P°klicm usmeritvi. Mnenje o tem da služba poklicnega
t*prHož"t1-dati morajo P"iavi oz- Pr°šnji za štipendijo (obr. 1,65 DZS) L Potrdilo o vpisu v Šolo trdilo "'"'"'P'J0 zadnjega šolskega spričevala oz. frekventacijsko podaja O7°trdll0° PremozenJsl<em stanju in številu družinskih članov (iz-
4 DotrHi'^11^/!! dav*na uprava pri Skupščini občine) 1977 Č
Potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta —
*letoY9°77larŠi upok°Jeni Priložite decembrski odrezek od pokojnin
1977
L   ■ Potrdilo o višini otroškega dodatka prosilca (v mesecu decembru
iconiinindida.ti' ki Prejemajo kadrovsko štipendijo, morajo priložiti f opijo pogodbe o kadrovski štipendiji
»ju'navesti''^' ? Ž°'a^ "a P°klicnih s°'ah, morajo na potrdilu o šola-| 8 a,     cas teoretičnega pouka
le«« v in onrtnikov morajo predložiti mnenje krajevne
satLs nof")'-i ,udenlJe' ki imajo svoje i>ospodinjstvo, morajo to do-potrdilom krajevne skupnosti ah skrbstvenega organa.
u oddatf oseZbn"Penii^0 Z VSemi zahtevnimi prilogami morajo kandidati j Vrhnika dn i« "a SamouPravno skupnost za zaposlovanje
skupnosti
9.
ka
enota
'!podnisnPr • 8 s,rokovna služba in izvršni odbor skupne komisije K   P      SS 0 SI'Pendiranju ne bosta obravnavala.
Skupna komisija podisnic SS o - štipendiranju v občini Vrhnika
i'lesnokuh'8*'     c'ena samoupravnega sporazuma o temeljih plana le-'"leiesnoL i    de'avnos,i za "bdobje 1976-1980 je skupščina Temeljne Wela'n« i i .* skuPnosti Vrhnika, na svoji seji dne 31. 5.-1978 spre-f ■ naslednji ugotovitveni
i " ibuj SKLEP J    J 1.
flesnokiT^"10.'da SO d£lovni 'Judje in občani, združeni v Temeljni te-spora/,,       skupnosti Vrhnika sprejeli dodatek k samoupravnemu (■'dobje^197U6-1°980     P'a"a ,elesnokulturne dejavnosti Vrhnika za ob-10 bc'e; za eto 1978.
*ls'redVZVedb0 Pro8rarna za lel° 1978 bodo delovni ljudje združevali "'p iQ7B,Z SV°J'h osebnih dohodkov za obddbje od 1. 7. 1978 do 31; m   'trio P° prispevni stopnji 0,91 %.
#   Ta sklep se objavi v občinskem^glasilu.
IvRHNmT TELESNOKUL™RNA SKUPNOST
J*.   .,, PREDSEDNIK SKUPŠČINE
t Številka: 115-78 (toatum: 31. 5.-1978
Temeljne telesnokulturne skupnosti Vrhnika Anton Sokač I. r.
^»^m<^?hf.!m0UP^n,'ga sPO"z»"»a o skupnih temeljih plana so S^IŽte^ !» SR Sloveniji z. obdobje 1976-1980 j.
skuDS«n.n£ V .     ' " *" Stoveniii z« obdobje 1976-1980 »K^^^SS^ «*■■»■««• varstva na svoji seji dne 22 sP'eJ«l« naslednji ugotovitveni
SKLEP
noM? sorilf'da SZ uel0vni ljudie   občam- združeni v Občinski skup-sporazumn   T skrbslva Vrhnika sprejeli aneks k samoupravnemu SloveniiHii ,    HSu- teme'J'h plana socialnega skrbstva v občini in SR ovenijij, za obdobje 1976-1980 za leto 1978.
Za' 2. I združevandbr»hp.rejetega Pro8rama za leto 1978, bodo delovni ljudje 1978 do 3t iT io4oSV0J'h nebnih dohodkov za obdobje od 1. 7. • 1978 po prispevni stopnji 0,54%.
Ta sk'ep se objavi v občinskem'glasilu
?krStvaskupnost socialnega
vrhnika
številka: sl-78 Saturn: 22
5: 1978
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA VRHNIKA DOBČNIK Matej 1. r.
Iskra - TOZD
V?Ka?a ■Bt«-*ih naprav Vrhmka, n. sub. o.
?bve?!ep{ros-rdeto'»
2. Več KveV"°JNK delavkza m°"'az° 3 ^C ^v.°rodjarjev
45 ^i^^^"^^ wen^apripravodela
8 Ji. SS izobrazba, nad 4 leta delov, izkušenj Poskusni rok: nk deiavke 1 mesec
Prijav    6 2 meSeCa 'enskih n^nvVria°m'S^a za delovna razmerja, TOZD Tovarna an-
opravlja^e ^te™3"10 15 dni °d datuma objave oz. do zasedbe mest za TOZD nalog.
"e razPolaga s stanovanji.
Na podlagi 28. člena samoupravnega sporazuma o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1976—1980 je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika na svoji seji dne 1. 6.-1978 sprejela naslednji ugotovitveni
SKLEP
1.
Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v Občinski izobraževalni skupnosti Vrhnika sprejeli dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1976—1980 za leto 1978.
2.
Za izvedbo sprejetega programa za leto 1978, bodo delovni ljudje združevali sredstva iz svojih osebnih dohodkov za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 po prispevni stopnji 5,74%.
Ta sklep se objavi v občinskem glasilu.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VRHNIKA
e    ... 7U PREDSEDNIK SKUPŠČINE
Številka. It 8-/8 Občinske izobraževalne skupnosti
Datum: 1. 6.-1978 VRHNIKA
Rutar Friderik 1. r.
Na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o osnovah plana Kulturne skupnosti občine Vrhnika za obdobje 1976—1980 je skupščina Kulturne skupnosti občine Vrhnika, na svoji seji dne 30. 5.-1978 sprejela naslednji ugotovitveni
SKLEP
Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v Kulturni skupnosti občine Vrhnika sprejeli dodatek k samoupravnemu spora/umu o osnovah plana Kulturne skupnosti občine Vrhnika za obdobje 1976—1980 za leto 1978 po prvi varianti.
Za izvedbo sprejetega programa za leto 1978, bodo delovni ljudje združevali sredstva iz svojih osebnih dohodkov za obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1978 po prispevni stopnji 1,68%.
3.   Ta sklep se objavi v občinskem glasilu.
KULTURNA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA
Številka: 67-78 Datum: 30. 5.-1978
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Kulturne skupnosti občine VRHNIKA Božidar Grabnar 1. r.
Na podlagi 23. člena samoupravnega sporazuma o osnovah plana Skupnosti otroškega varstva Vrhnika za obdobje 1976—1980 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Vrhnika, na svoji seji dne 30. 5.-1978 sprejela naslednji ugotovitveni
SKLEP
1.
Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v Skupnosti otroškega varstva Vrhnika sprejeli dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana Skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976—1980 za leto 1978.
Za izvedbo sprejetega programa za leto 1978, bodo delovni ljudje združevali sredstva iz svojih osebnih dohodkov za obdobje od 1.7. do 31. 12. 1978 po prispevni stopnji — za Občinsko skupnost otroškega varstva 1,06 % — za Zvezo skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji 2,74%
3.
Ta sklep se objavi v občinskem glasilu. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
VRHNIKA PREDSEDNIK SKUPŠČINE
Skupnosti otroškega varstva VRHNIKA Mladenovič Veselka I. r.
Številka: 76-78 Datum: 30. 5.-1978
mlada družina z otrokom išče na Vrhniki ali njeni okolici kuhinjo, sobo in po možnosti tudi kopalnico ali vsaj souporabo kopalnice. Ponudbe na ta oglas posredujte v Uredništvo »Naš časopis«, Cankarjev trg 8, Vrhnika.
J
Ob nenadni smrti ljubljenega moža in očeta
Jlije Ščepa-
novića
se zahvaljujemo vsem, ki so se še zadnjikrat poslovili od pokojnega, mu darovali cvetje in njegovim sorodnikom izrekli sožalje; prav tako se zahvaljujemo tudi Ribiški družini Vrhnika za vso pozornost, ki jo je izkazala v teh dneh. Še zlasti se iskreno zahvaljujemo V. P. 5312 za vso pomoč, ki nam jo je nudila.
Žalujoči: žena Antonija, sin Milan in hčerka Milena.
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda in brata
Franca Moleta
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Notranjskega zdravstvenega doma Vrhnika za nudeno pomoč, še posebno pa dr. Malovrhu, ki mu je lajšal zadnje trenutke življenja. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Stara Vrhnika, predvsem tovarišu Antonu Homovcu za njegove gpnljive poslovilne besede in pevskemu zboru Društva upokojencev Vrhnika. Zahvala vsem sosedom in znancem, ki ste v teh dneh iskreno sočustvovali z nami
Žalujoči: otroci Pepca, Francka, Elca, France in Pavel z družinami, brat Jože z družino ter drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očka, sina, brata in nečaka
Pavla Šurca
se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali in pomagali med njegovo neozdravljivo boleznijo ter mu dajali voljo do življenja. Zlasti se zahvaljujemo doktorju Malovrhu in sestri Jelki za njen trud in lajšanje bolečin.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so se od njega poslovili na vrhniškem pokopališču ter položili na njegov prerani grob mnogo cvetja in vence.
Posebno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem, pevskemu zboru LIKO in vsem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč in izrekli sožalje.
VSI NJEGOVI
Ob nenadni smrti našega ljubljenega moža in očeta
Jožeta Zalarja
iz Borovnice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se še zadnjikrat poslovili od njega, zlasti pa TOZD Fenolit Borovnica, ZZB NOV Borovnica, pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Francka ter družini Horvat in Verbic
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Jerneja Zakrajška
iz Verda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sedanjim in bivšim sosedom za darovano cvetje in izraženo sožalje. Predvsem pa se zahvaljujemo organizaciji Zveze borcev, kolektivu TOZD Parketar-na Verd, Kamnolomu Verd, pihalnemu orkestru in pevcem.
Vsem prijateljem in znancem pa iskrena hvala, ker so se v tako velikem številu od njega poslovili.
Žalujoč: lena, sinovi in hči z družinami.
Ob tragični izgubi našega moža in očeta
Pavla Moljka
z Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli tolažilne besede.
Posebna zahvala velja IGRADU za darovano cvetje in organizacijo pogreba, prav tako pa tudi vsem ostalim darovalcem cvetja.
vsi njegovi
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža
Stanka Tušarja
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in mi v težkih urah stali ob strani ter mi ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujem borcem I. tankovske brigade, godbi, pevskemu zboru in Gasilskemu društvu TOZD Par-ketarna Verd in obema govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.
ŽENA IVANKA
Z volilno in programsko sejo občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Vrhnika se je končal drugi mandat po 9. mladinskem kongresu, mandat, ki ga lahko štejemo med najbolj plodne v delu mladinske organizacije v naši občini. Preveč bi bilo, če bi našteval vse uspehe, ki smo jih dosegli v tem obdobju, saj so tistim, ki so spremljali njeno delo, poznani, njena aktivnost pa se je odrazila v vsem političnem življenju občine.
Kl;'jbtemu, da v nekaterih sredinah obstajajo miselnosti, da naj se mladinska organizacija ukvarja zgolj z manifestacijami in razvijanjem klubske dejavnosti, se mlada generacija s svojo, vedno večjo osveščenostjo, vključuje v vsa vprašanja družbenega življenja. Mladi so se uspešno vključili v delegatski sistem, krajevno samoupravo, zaživele so mladinske delovne akcije, kulturno življenje. Seveda pa smo tudi svoje pomanjkljivosti mladi kritično ocenili in si v programskih izhodiščih zadali nalogo, da takoj pristopimo k razreševanju le-teh.
Zato bodo občinska konferenca, konference po posameznih področjih, komisije, osnovne organizacije ZSMS, družbene organizacije in društva, ki vključujejo mlade, usmerila svojo aktivnost in vsebino dela v:
— uresničevanje dokumentov in sklepv kongresov ZSMS in ZSMJ,
— uresničevanje ustave in zakona o združenem delu,
— uresničevanje dokumentov in sklepov 8. kongesa ZKS in 11. kongresa ZKJ,
— organiziranje boja vseh naprednih socialističnih sil mladih za njihovo neposredno angažiranje na pozicijah revolucije, socializma in samoupravljanja na čelu z delavskim razredom in Zvezo komunistov,
— mladi se moramo postaviti v središče družbenega dogajanja in v vse procese družbenih sprememb,
— podružabljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— kadrovsko politiko, ki je ena od strateških vprašanj našega boja za socialistično samoupravljanje,
— široko akcijo na področju vzgoje pionirjev za delo v ZSMS,
— na področju družbenoekonomskih odnosov mora biti prispevek mladih neprimerno večji,
— mladi v ZSMS se bomo v večji meri kot do sedaj borili za samoupravno organiziranost otroškega varstva.
Zveza socialistične mladine je družbenopolitiča in vzgojna organizacija mladih, zato se bomo borili za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe. To pa bomo dosegli tako, da ne bomo živeli le kot mladi in se ubadali z ozko mladinskimi interesi, ampak stopili v korak z vsemi družbenimi dogajanji, ali pa bili celo korak pred njimi.
Preden si sploh zadamo naloge za nadaljnje obdobje, pa moramo vedati, da bomo izvrševanje teh nalog dosegli le, če bomo izvajanje stalno kritično pregledali in zahtevali ustrezno odgovornost organizacij in članstva, posebno pa tistih mladih članov Zveze komunistov, katerih neaktivnost v Zvezi socialistične mladine že več let ugotavljamo.
V zadnjih mesecih pred 10. kongresom ZSMS, pa mora b naša aktivnost še toliko večja, če hočemo, da bo tudi mladi iz naše občine doprinesla svoj delež k delu kongresa.
Na volilni programski seji, konec junija, smo izvolili tudi no vodstvo mladinske organizacije in delegate za 10. kongres ZSfvt
Novo izvoljena predsednica OK ZSMS Vrhnika je tovariši! Vera Gradišar, za sekretarja pa je bil izvoljen tovariš Ronko G0 stiša.
Mladi pa so za delegate, ki jih bodo zastopali na 10. kongres« ZSMS oktobra v Novi Gorici, izvolili:
Andrija Šebalj — 00 ZSMS LIKO.— TOZD Tovari vrat Borovnica
Lidija Mihalić — 00 ZSMS IUV — TOZD Usnjan Vrhnika
Vera Gradišar — 00 ZSMS Log Tatjana Suhadolnik — 00 ZSMS Stara Vrhnika Ronko Gostiša — 00 ZSMS delavcev v družbeni dejavnostih
Brigada Ivan Cankar na Vrhniki pred odhodom
Kijub soncu, ki je neusmiljeno žgalo, delovne vneme ni primanjkovalo
1DB IVAN CANKAR LETOS NA BRKINIH
Brigadirji zaključili letošnjo akcijo
Vrhniška brigada je bila letos štirikrat udarna, prejela pa je tudi več priznanj — Pokroviteljstvo je letos prevzela TOZD Fenolit Borovnic^
os je Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Vrhnika že   Živadinov in Tehnična kultura, na   i ' ' ■
Letos je Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Vrhnika že tretje leto zapored organizirala mladinsko delovno brigado, ki nosi ime velikega rojaka Ivana Cankarja. Za delovnimi akcijami na Kožbani pred dvema letoma in Kozjanskem lansko poletje, je 24. junija odšla vrhniška brigada, v kateri je bilo 45 mladih, na republiško delovno akcijo v Brkine. Pokrovitelj nad letošnjo brigado je bila TOZD Fenolit Borovnica.
Pri formiranju lastne vrhniške brigade so imeli organizatorji tudi letos težave, saj se veliko mladih iz naše občine vključi v delovne brigade prek šol, ki jih obiskujejo, dogovorjenega števila brigadirjev pa niso poslale tudi vse vrhniške OZD, tako kot so se dogovorili na posvetu predsednikov 00 sindikata (IUV in nekatere manjše OZD).
V brigadi Ivan Cankar je bilo letos 8 deklet in 12 pionirjev, poprečna starost brigadirjev pa ni dosegla niti 17 let. Štirje mladi so bili iz občine Kočevje, kar nedvomno kaže na dobre slike in sodelovanje, ki ga gojijo naš' mladinci z mladimi iz te občine.
——■-'-
opis—Glasilo|»|| rte® Socialistične z ovnega ljudstva občine «||||preia uredniški d$£§i go Debeljak, Tanja Hrovatiti vni in odgovorni urednik), er Petkovšek, Jože Sojer, ^^^^^ptkob Susman, Ri-^Andrej KršMa||§; vec, Ivan ŽHkO (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL Cankarjev trg 8. Vrhnika — Številka žiro računa; 50110-678-41016- Telefonska ^^^^^^r0tva 70»32j||||| Tisk: Tiskarna t judska pravica, Ljubirana, Kop'tar|eva2
formacije v iS SRS na podlagi 7. |ni|i|P^a odstavka 26?Jil§| zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list Sf-RJ št. 33-316-72) je Na£|§|' j*   oproščen p^**
_
Vrhniški brigadirji so skupaj z brigadirji iz brigade Dušan Kve-der-Tomaž iz Ptuja in brigade Josip Ropotovec kopali vodovod od Harije do Tater — to je bilo nedvomno najtežje delo — gradili cesto od Tater do Kozjan, za asfaltiranje pa so pripravljali cesto od Materije do Tater, to je do kraja, v katerem je bilo tudi letos brigadirsko naselje.
Delo v brigadi je bilo časovno razdeljeno v dve dekadi, od katere je vsaka trajala deset dni. Vrhniška brigada je bila v tem času kar štirikrat udarna. V prvi dekadi so naši brigadirji presegli normo za 66 odstotkov, v drugi pa za 75 odstotkov.
Za svoje delo so prejeli tudi več priznanj, in sicer:
— priznanje za družbene dejavnosti (zanj so se ocenjevala predavanja, udeležba na predavanjih ter aktivnosti na kulturnem in športnem področju)
— priznanje MDA Brkini 78
— trak akcije Brkini 78, ki je najvišje brigadirsko priznanje in ga brigada dobi le, če ima že vsa prejšnja priznanja, torej če so vse njene ak-t;vnosti ocenjene z najvišjimi ocenami.
Naši brigadirji so poleg trdega dela na trasi bili tudi v popoldanskem času izredno aktivni. Izdali so kar 4 številke brigadnega glasila, ki so mu dali ime »Žuljček«, 14 stenskih časopisov, s katerimi so se popestrili svoje interesne dejavnosti, pripravili so 2 samostojni kulturni prireditvi in prav tako 2 športni prireditvi, seveda pa so se udeleževali kulturnih in športnih tekmovanj, ki so jih pripravili brigadirji iz ostalih brigad. Organizirali pa so tudi tri lastna predavanja, in sicer: Problematika mladih v ZDA — predavatelj Milan Selan, Gledališki dosežki v letu 1978 — predavatelj Dragan
Živadinov in Tehnična kultura, na katerem je bil predavatelj Mirko Oblak. Pripravili in udeležili so se tudi obrambnega dne in petih obveznih predavanj, na katerih so se podrobneje seznanjali z našo družbeno In politično ureditvijo, še zlasti pa z nalogami, ki jih morajo mladi opraviti pred 10. kongresom ZSMS.
V času, ko so bili naši brigadirji na akciji, so imeli tudi osem brigadirskih konferenc, na katerih so odločali o najpomembnejših stvareh za delo in življenje v brigadi.
V vrhniški MDB Ivan Cankar je bilo letos tudi 7 članov Zveze komunistov, ki so formirali svoj aktiv In so v okviru tega razpravljali in odločali o nepravilnostih, ki so nastajale med delom na trasi ali življenjem v brigadirskem naselju. Deset brigadirjev, tistih, ki so prejeli značko udarnika in že s tem dokazali, da se zavedajo odgovornosti dela, ki ga sprejmejo, pa so predlagali za sprejem v Zvezo komunistov.
Mladi, ki so bili na tej delovni akciji v zapuščenih krajih na Brkinih, pa so z veseljem priskočili na pomoč tudi domačinom na popoldanskih udarniških akcijah. Teh, na katerih so zlasti pomagali pri vsakodnevnih opravilih tamkajšnjim prebivalcem, v glavnem so to stari in onemogli ljudje, je sodelovalo vsak dan približno tretjina vseh naših brigadirjev. Pomagali so jim spravljati seno, žagali in cepili so drva, urejali in pospravljali so okolico hiš, dekleta pa so prijela tudi za gospodinjska dela.
Naj na koncu povemo še to, da so bili vrhniški brigadirji zadovoljni tako s svojim delom kot tudi s celotnim brigadirskim življenjem in zatrjevali so, da se bodo delovnih akcij udeleževali tudi v bodoče. Sklenili so tudi veliko novih znanstev in prijateljstev in želja vseh je, da se v kratkem zopet srečajo, bodisi na pikniku, še raje pa na lokalni delovni akciji, na kateri bi lahko ponovno dokazali, da so s svojim delom dostojno zastopali vrhniško občino in Cankarjevo ime.
T. H.
Vse ^ fo
zd
Ljt vir Pc Vr
Tako kot brigadirji smo se tudi udeleženci izleta z veseljem lotili dela na trasi.
da
Sindikalni Izleti so lahko *' 0r
različni, ne samo po razpelo*61* ot ki ga znajo izletniki na njih ust*" s ti, ampak tudi po dolžini trvj Izleta In po tem ali so v mejah republike aH pa sežejo celo r meja Jugoslavije.
Tudi sindikalni izleti osnovni11.' ganizacij sindikata v naši obči"', glede na zgoraj našteta merila ^\ pa bi lahko navedli še več — £ različni. Tako vem, da je ena KJJ vrhniških delavnih organizacij <jj lani kar za več dni v tujino, takšni gotovo tudi letos ne manjka, g
Na čisto drugačnem sindjjj nem izletu pa smo bili v zač' julija člani osnovne organih, sindikata družbenopolitični!1. ganizacij. Odpeljali smo s« m reč na obisk k vrhniškim dlrjem, ki so bili takrat na d»K akciji v Brkinih In tam veselo F jell za krampe In lopate. In v d<K da smo kar dobro pljunili v <f sem v brigadnem glasilu »*? ček« po 14 dneh prebrala, d« * z našo pomočjo norma, ki brigadirji tisti dan dosegli' precej dvignila. j
Ne, dobre volje nam kljub vr<^ delu in žuljem tistega dne ni kalo. Udeleženci tega sindikat izleta smo se le spraševali, ZJ niso vsi člani naše osnovne ofr, zacije sindikata tistega dne S' izlet tako kot ostali s kombijem M to pravo doživetje za vse tiste, ki? celo leto za volanom!), ampak 9 nekateri raje pripeljali na tra^ osebnim avtomobilom in nekat* med njimi tudi ni in ni dišalo prij^ kramp ali lopato! / TANJA HROV^f
zb ot
dt bil Po re: se tei re'
zb da le
sk O ni; re,
kc čl, pr br
vk
Pr,
ra sp tr, za s« ča
L