Poltnlna platana w gotovini Leto XXIV., St. 9 V Ljubljani, 15. septembra 1937 V organizaciji Jo mol, kolikor moli — toliko pravico Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije. Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brez- plačno , STROKOVNI ČASOPIS Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št. 3478 Rokopisi se ne vračajo. — Izhaja 15. v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290 Konsolidacija na pohodu! S kongresa Splošne delavske zveze Jugoslavije Preteklo nedeljo, 5. in v ponde-ljek 6. t. m. se je vršil v Celju kongres Splošne delavske zveize, ki je pokazal odločen preokret h konsolidaciji delavskih vrst. Kongresu je prisostvovalo 22 delegatov, ki so zastopali 1914 člane s 1464 glasovi. Poleg teh je prisostvovalo kongresu še 17 članov centralnega odbora, nadzorstva, razsodišča in dva overo-vatelja zapisnika. Dialje je prisostvovalo cela vrsta zastopnikov sorodnih delavskih organizacij in institucij med njimi: tajnik ORSSJ Bogdan Krekič,. predsednik Strokovne komisije Lojze Sedej, predsednik oblastnega odbora SMRJ Albin Galof, dalje zastopnika KMO Maribor j Stanko Vidovič in Celje Jaka Vodopivec, Delavsko zbornico je zastopal tajnik Filip Uratnik. Značilnost kongresa je bila v tem, ker so baš na to organizacijo navalili razni elementi, da jo od znotraj razkroje. Povod jim je dala lanska tekstilna stavka, ki jo je ta organizacija sicer z veliko požrtvovalnostjo vodila, vendar je destruktivnemu elementu uspelo zanesti med stav-kujoče toliko nediscipline, da stavka ni tako uspela, kakor bi bila lahko, če bi ne bilo omenjenih motenj. In baš tisti element, ki je za časa stavke storil kolikor je le mogel, da disciplina ni bila na višku, je tiral sedaj centralno vodstvo te organizacije na obtožbo, da stavka ni tako potekla, kakor bi bilo želeti. Ljudje, ki jim delavski pokret ni bil nikdar nič drugega kakor špekulacija, so hodili zadnje mesece že z zelo zmagovitimi obrazi in njihova okolica je pri vsaki priliki zatrjevala, kako temeljito bodo odstavljeni vsi vodilni funkcijonarji te zveze, zlasti s. Jakomin, proti kateremu je bilo naperjeno največ napadov. Reči je treba, da je bilo zmagoslavno razpoloženje v tem taboru že tako veliko, da je že na naši strani, na strani tistih, ki žele neokrnjenih strokovnih organizacij marsikak dober so-drug obupal in obžaloval, da bo postala tako lepa organizacija, kakor Splošna delavska zveza, žrtev teh elementov. Izkazalo se je pa, da je prav resničen pregovor, ki pravi: »Kjer je sila največja, je pomoč najbližja!« Baž zmagoslavno vpitje razbijačev je opozorilo vse trezne ljudi našega pokreta na nevarnost. Zato so se zbrali k obrambi in izkazalo se je, da J® dejanska moč naših organizacij brezpogojno na njihovi strani. Od bahavega govorjenja destruktivnega elementa je pa ostalo le nekaj pene, dočim je drugo razbito v prah in pepel. Enodušnost delegatov je bila popolna, da jo še zlena nismo videli na kakem kongresu. To se je pokazalo že pri verifikaciji mandatov, kjer je bilo pričakovati od nasprotne strani vseh naporov, da se uvede na kongres zmešnjava in zlasti, da se osoori ljubljanski mandat. Toda slišati je bilo sicer nekaj nerganja, vendar je bilo poročilo verifikacijske komisije, ki je pregledala mandate, soglasno odobreno. Drugi sklepi in resolucije ter volitev centralnega odbora in nadzorstva pa sicer ni. bilo soglasno izglasovano, vendar je bilo naslednje razmerje glasov: za je glasovalo 1231, proti pa le 129 zastopanih članov, glasovanja se je pa vzdržalo 117 zastopanih članov. Ta rezultat je tak, da morejo vsi, ki žele našemu pokretu dobro, z zaupanjem gledati v bodočnost. Sicer pa ni čudo, če je organizacija na tako manifestačen način premagala napadalce njene enotnosti, saj je njeno delo zadnjih let pokazalo vkljub velikim težavam izredno lepe uspehe. Poslovno poročilo, ki je bilo kongresu predloženo, govori o tem za cele knjige. Organizaciji je uspelo v nekaj letih svojega obstoja razširiti svoje članstvo v 70 podjetjih, ki za-posljujejo okoli 20 tisoč delavcev. Če pomislimo, da je med 20 tisoči delavcev strokovno organiziranih pri naši I zvezi le okoli 3 tisoč, se je treba s čudom vprašati, kako je le organizaciji v zadnji poslovni dobi uspelo skleniti kar 27 kolektivnih pogodb, ki obsevajo delavce v 69 tovarnah in to v takem razmerju, da se je 3 tisoč delavcev borilo za korist 20 tisoč ljudi. Spričo teh številk se je treba tudi vprašati, kje je jemala ta zveza in njen centralni odbor sile, da je izpeljala v zadnji poslovni dobi kar 60 mezdnih gibanj, od katerih je bilo zaključenih 52 z uspehom, dočim jih je bilo le 18 brezuspešnih. Za dosego teh uspehov je bilo treba voditi in financirati 22 stavk v 44 tovarnah, ki so imele skupno zaposlenih okrog 12 tisoč delavcev. Že te številke same govore za cele knjige in tudi pojasnjujejo, zakaj so delegati s tako vehemenco obračunali z destruktivnim elementom, ki je hotel upropastiti to nade vzbujajočo aktivnost. Mogoče bodo razni ljudje, ki so se prej toliko bahali o svoji vsemogočnosti, skušali opravičevati svoj poraz s tem, da si bodo izmišljali, češ, na kongresu ni vladala prava svoboda, ali kaj sličnega. V resnici je pa res le to, da so imeli delegati na kongresu popolno možnost uveljaviti svoja načela in so se te možnosti tudi v obilni meri poslu-žili, saj je bila debata izredno živa in so se je udeleževali domalega prav vsi delegatje. Zmagala so dejanja nad brezplodnim čvekanjem, to je edin nauk in edina resnica tega kongresa! V naslednjem prinašamo danes še listo novoizvoljenega vodstva organizacije in resolucije, podrobnejše se bomo pa pečali s potekom tega kongresa v naslednjih številkah našega glasila. Lista novoizvoljenega vodstva S. D. S. Z. J.: Predsednik: Svetek Franc, Ljubljana. Namestnik: Jančič Franc, Moste. Podpredsednik: Kerč Franc, Kranj. Namestnik: Dečman Franc, Litija. Tajnik: Jakomin Lovro, Ljubljana. Namestnik: Hvala Joško, Ljubljana. Blagajnik: Gollesch Alojzij, Ljub-liana. Namestnik: Židan Miha, Ljubljana. Odborniki: Kolner Alojz, Hrastnik; Macuh Anton, Celje; Vuk Viktor, Litija; Korpar Franc, Ptuj; Pestiček Andrej, Sladki vrh; Sova Stane, Tržič; Cerneckv Ivan, Sisak. — Namest-n;ki: Klanjšek Jože. Hrastnik; Vidic Karol. Celje; Taus Karol, Grosuplje; Rodošek Kati, Maribor; Farčnik Ivan. Sv. Pavel: Gorjanc Franc, Tržič; Staudeker Tomo, Prevalje. Nadzorstvo: Žlebnik Edi, Ljublja-I na; Berdajs Jože, Ljubljana; Škofič Ivan, Ljubljana; Dvoršak Ivan, Maribor; Podgornik Ludvik, Kranj. — Namestniki: Nebec Franc, Ljubljana; Karu Jože, Ljubljana; Rejc Avgust, Ljubljana; Šteble Gašpar, Liboje; Kermelj Jakob, Medvode. Razsodišče: Beutel Franc, Hrastnik; Škerl Franc, Sevnica; Vrhove Jože, Ljubljana; Lipovšek Franc, Rog. Slatina; Sever Oto, Kranj. RESOLUCIJA k referatu sodr. Sedeja o »Akciji in taktiki«. Po zaslišanju referata sodr. Sedeja ugotavlja kongres Splošne delavske strokovne zveze, da je za u-sposobljenost in uspešnost sindikalne akcije potreba upoštevati sledeče: Za vsako akcijo je predvideti objektivne in subjektivne predpogoje. Objektivni predpogoji so ekonomskega značaja in sicer: Za zboljšanje položaja delavstva je potrebna gospodarska prosperiteta. Subjektivni predpogoji so čisto psihološkega značaja in so : 1. zrelost delavstva za kolektivno akcijo, 2. zrelost in sposobnost delodajalcev za sklepanje tarifnih pogodb, 3. zadržanje oblasti in javnosti napram kolektivnim in tarifnim akcijam. Z ozirom na gornje ugotovitve nalaga kongres centralni upravi sledeče naloge: a) da izkoristi vsako ugodno priliko, posebno pa ugodno stanje v po-edinih industrijskih panogah za izboljšanje položaja delavstva in mora zveza vse svoje napore usmeriti v to, da pritegne čim večje število delavstva v organizacijo in dvigne njihovo kolektivno in razredno zavest, da jih usposobi za disciplinirane kolektivne akcije; b) da v svrho sklepanja kolektivnih dogovorov vzpostavi in vzdržuje zvezo z zainteresiranimi podjetji; c) da z javno propagando in predlogi na oblast vpliva na široko javnost in na oblast, da bo z vseh strani pravilno osvetljena in utemeljena sindikalna akcija. Kongres ne izključuje možnosti, da neugodni ekonomski položaj psihološko tako vpliva na delavce, da pod temi vtisi stopi v akcijo, še pred-no je bilo dovolj pripravljeno in organizirano. -Zveza bo vse take pojave pravilno ocenila in premotrila in V številki 9 »Ljudskega glasu« z dne 1. septembra t. 1. je nekdo v strokovnem vestniku napisal članek pod naslovom »Osnovna resnica in zdravilo«, s katerim je zadel žebelj na glavo. Ta članek podpišem jaz z obema rokama in mislim, da bo to storil vsak, kdor o delavskem gibanju tako misli kakor jaz. Vendar se mi zdi potrebno, da sledeči odstavek do-tičnega članka še posebej podčrtam. In v tem pravi člankar: »Tu so strokovne organizacije, ki naj prebujajo, organizirajo in vodijo v boj delavstvo. To spoznanje nam je dal socializem. Smo strokovni-čarji in socialisti. O načelih ni pogajanj. Treba je samo, da se naše vr- prevzela vodstvo nad onimi akcijami, o katerih se prepriča, da so motivi te akcije čisto ekonomskega značaja in če se taka akcija podredi vodstvu zveze. Kongres ugotavlja, da morejo delavci izboljšati svoj ekonomski in socialni položaj samo in edino potom svojih enotnih in razrednih organizacij in zato je dolžnost in ne samo pravica centrale, da v kali zatre vsak pojav celi jaških tendenc v sindikalnem pokretu, pa naj bodo ti poizkusi verskega ali strankarsko političnega značaja. Savez mora potom propagande in ostalih zvev prepričati delavce, da razdvojenost delavstva v sindikatih na verske ali strankarsko politične organizacije dela naše sindikate nesposobne za uspešne ekonomske in socialne akcije in mora privesti delavstvo v edino pravilne, razredne in svobodne sindikalne organizacije. Resolucija k UREDBI o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razsodništvu, referent Golma-jer Jože. 1. Kongres smatra, da je ta uredba potrebna, vendar jo je nujno potrebno revidirati in toi v tem pravcu, da ne bo omejevala svobodo akcij strokovnih organizacij. 2. Z uredbo bi bilo treba določiti kazenske sankcije proti onim, ki bi onemogočali izvajanje in uveljavljanje že sklenjenih kolektivnih pogodb. Resolucija k zavarovanju za starost, onemoglost in smrt, referent Stanko Likar. 1. Kongres pozdravlja izvajanje zakona o zavarovanju delavstva z uvedbo zavarovanja za starost, onemoglost in smrt. 2. Kongres ugotavlja, da to zavarovanje žal ne odgovarja v polni meri potrebam onemoglih, ker so rente prenizko odmerjene in se bodo morala najti sredstva, da bodo rente odgovarjale potrebam ostarelih in onemoglih delavcev in njih svojcev. 3. Že ostareli in onemogli delavci so iz tega zavarovanja izključeni in bodo ostali brez rent. Zato kongres zahteva, da se takoj ustanovi poseben fond, iz katerega bodo ti delavci takoj dobivali svoje rente. 4. Kongres nadaljč zahteva, da se karenčna doba zniža od 70 na 60 let. ste stalno številčno in duhovno krepel Pa ne radi samih organizacij, ne zato, da bomo s samodopadenjem! brali lepe številke članov, temveč zato, da ostane in si opomore delavstvo, da nelpoč zmaga v duhu demokratičnega sPcijalizma.« To podčrtati smatram za potrebno iz dveh razlogov in sicer: prvič, ker se v naših strokovnih organizacijah pojavljajo poedinci, kateri gledajo na taktično delovanje organizacije zgolj iz političnega vidika. In drugi so pa zopet tisti, kateri zbega-vajo priznanje ideološke opredelitve članstva za socijalistično smer. K prvi ugotovitvi, povdarjam, da je to že namerna notranja ovira za To se mora .povedati, J. Arh: če hočemo graditi razvoj organizacije na zunaj. Jaz trdim in na tem bom vztrajal, da razredna strokovna organizacija mora biti v svojem delovanju 'popolnoma neodvisna od vsakega zunanjega političnega vpliva. Nje članstvo mora biti v tem pravcu vzgojeno. Zato ne moremo pustiti, da bi se s strokovno organizacijo uganjali politični eksperimenti. To velja za ene kot za druge. No in drugo, kar je glavno, na čemur več ali manj trpi notranji organizem naših strokovnih organizacij, je neiskrenost in zahrbtnost gotovih članov, kateri skrivajo svoje prepričanje, se ti v obraz dobrikajo, za hrbtom pa zabavljajo čez vse, kar je socialistično usmerjeno. Skrivajo se za neki maskirani marksizem in se bojijo vsega, kar je v zvezi s socijaliz-mom kakor hudič križa. Mislim, da se ne motim, če trdim, da so takšni elementi pravi tuberkulozni bacili, ki razkrajajo zdravo ogrodje strokovne organizacije. Iz take organizacije, kjer ni medsebojnega zaupanja med članstvom ali v lastno vodstvo, ne more nikdar postati udarna sila in vršiti to, za kar je namenjena. Koliko brezplodnih debat se je že vršilo in se še vrši? Koliko praznega licitiranja, kdo ima prav? Koliko fra-zarjenja o enotnosti delavskega gibanja in o stoodstotni čistosti marksizma. Kakor da bi bil marksizem sam na sebi znanost! Ko pa v ozadje tega pogledaš, pa vidiš, da vse to nima nič idejnega na sebi, temveč da je to zgolj stremljenje nekaterih, da po hrbtiščih drugih splezajo do političnega vpliva v delavskih vrstah. To je žalostno1 a resnično dejstvo, katero najbolj ovira zdrav razvoj v naših strokovnih organizacijah. Zato se mora tem in takim elementom enkrat odločno povedati, da je dva konja obenem jahati nemogoče in da so naše strokovne organizacije sestavni del amsterdamske mednarodne zveze. To pa ne mogoče samo radi statuta, temveč predvsem radi pravca, v katerem morajo delati, da najbolje služijo svojemu namenu. In tem ljudem je treba še to povedati, da smo pravi stroko,vničarji socijalisti in to ne radi tega, ker smo odvisni od kakšne politične skupine, ne, temveč radi tega, ker je osnova za naše gibanje socijalizem. Zato bodimo odkriti v značaju in resni v prevdarku, da postanemo Zavarovank za onemoglost, starost in smrt Kcliko sme delodajalec svojim uslužbencem, zavarovanim pri OUZD-u v Ljubljani, odtegovati od plače za čas od 1. septembra 1937 naprej. S 1. septembrom 1937 bodo člani OUZD-a (razen onih, ki so po posebnih predpisih zavarovani le za primer nezgode v službi ali so prostovoljno zavarovani, ter onih, ki so že nad 70 let stari ali dobivajo pokojnine od države, javnih ustanov ali Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani) prisilno zavarovani tudi za primer onemoglosti, starosti in smrti. Po § 35. ZZD in v smislu določb zakona o zaščiti delavcev sme delodajalec svojemu službencu od plače odtegniti polovico bolniško-zavaro-valnega prispevka, polovico prispevka za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, polovico prispevka za Borzo dela in ves prispevek za Delavsko zbornico. Delodajalec mora uslužbencu odtegovati sproti ob vsakem izplačilu zaslužka, pozneje pa sme odtegniti le, če od dotičnega izplačila zaslužka, ko bi bil moral odtegniti, pa do pričujočega izplačila še ni minilo mesec dni, če je prejemal delavec plačo na dan, teden ali na 14 dni, oziroma nista še minila dva meseca, če je prejemal uslužbenec plačo na mesec. §§ 35. ZZD.) Več in za daljši čas, kakor je zakonito določeno, delodajalec uslužbencu ne sme odtegovati; če bi odtegnil več, more uslužbenec od njega zahtevati povrnitev vseh preveč odtegnjenih zneskov. Prepovedano in kaznjivo je, da bi delodajalec na kakršenkoli način prevalil na delavčeva ramena oni del prispevkov, ki ga mora kot delodajalec plačevati iz lastnih sredstev. (§ 35. ZZD.) Za vajence, praktikante, volonterje in za osebe, katerih plača v gotovini ne doseza zavarovane mezde najnižjega, to je 1. mezdnega razreda (6 Din na dan), plačuje delodajalec vse prispevke iz lastnih sredstev. (§ 35. ZZD.) Prispevek za Delavsko zbornico se ne računa za osebe, ki so zavarovane v 1. mezdnem razredu. Delodajalci bodo začeli odtegovati prispevke za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse dni zavarovanja od 1. septembra 1937. dalje, ne da bi morda čakali na nrejem plačilnega naloga za september 1937, kateri plačilni nalog bodo dobili šele tekom oktobra 1937. Oni, ki plačujejo tedensko ob sobotah, bodo nove odtegljaje odtegnili torej že ori izplačilu v soboto, dne 4. septembra 1937 za dni od 1.—4. septembra 1937. Odtegljaji, ki jih sme delodajalec odtegniti od plače za čas od 1. septembra 1937 naprej za uslužbenca, ki je pri OUZD-u zavarovan za bolezen, za onemoglost, starost in smrt, znašajo skupaj z odtegljaji za Borzo dela in Delavsko zbornico: STROKOVNI VESTNIK V mezd. raz. za 1 dan za teden dni zia 14 d IT. 0.34 2.05 4.10 III. 0.58 3.46 6.91 IV. 0.70 4.18 8.35 v. 0.84 5.04 10.80 VI. 1.01 6.05 12.10 VII. 1.20 7.20 14.40 VIII. 1.44 8.64 17.28 IX. 1.73 10.39 20.74 X. 2.04 12.24 24.48 XI. 2.40 14.40 28.80 XII. 2.88 17.28 34.56 Prispevki se odtegujejo za vsak delavnik in praznik v 'mesecu, razen za nedelje. Za odtegljaje za čas zavarovanja do 31. av/gusta 1937 veliajo dosedanje tablice o dovoljenih odbitkih od plač. Ravno tako veljajo dosedanje tablice dovoljenih odbitkov za zavarovance, ki bodo izvzeti iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. —Ill— MLADINSKI VESTNIK Poziv URS-ovl mladlnll Z današnjo številko odpira »Delavec« svoje predale Tebi — organizirana mladina. S svojim »Mladinskim vestnikom« Ti da možnosti najtesnejšega javnega sodelovanja v vseh strokovnih, kulturnih, gospodarskih in socialno-političnih vprašanjih. Najrazličnejših nerešenih mladinskih vprašanj je v izobilju, ki jih bo mogoče dobro reševati le z aktivnim sodelovanjem vseh. Prvenstveno pa tistih, katerih se ta vprašanja tičejo. To je s sodelovanjem naše delovne mladine. In baš temu sodelovanju bo služil »Mladinski vestnik«. Zato mladinci — sedaj na delo! Vsedite se in spravite svoje misli in gledanja na papir. Ne bojte se napak in grde pisavo* Saj niste krivi Vi, da ne morete zahajati v višje šole! Brez vsake zadrege opišite razmere v svojih krajih in delavnicah. Opišite krivice, ki se Vam gode od predpostavljenih šeiov, mojstrov in delavcev. Opišite vse, kar Vam življenje greni in razveseljuje. Vsi opisani dogodki in razmere morajo seveda odgovorjati resnici, ker le tako si bodemo ustvarili pravo sliko o Vašem notranjem in zunanjem življenju. Tako se bomo medsebojno spoznavali in mnogo lažje borili za naše skupne cilje. Vse dopise Došiljamo na s. Stanko Vidoviča, Maribor, Sodna ulica 9-II. V dopisih navedite tudi ime strokovne organizacije, kateri pripadate, Družnost! V vsako delavsko stanovanje naš delavski tisk! RUDARJI OPOZOUILO vsem blagajnikom, podblagajnikom in član- 1 stvu Zveze rudarjev Jugoslavije. Ker se še vedno dogaja, da nekateri podblagajniki, odnosno člani sami ne upoštevajo sklep kongresa ZRJ v Celju z dne 25. aprila t. 1. v zadevi pravilnega plačevanja svojih prispevkov, je načelstvo ZRJ na seji z dne 29. avgusta t. 1. sklenilo ponovno razglasiti tozadevni sklep kongresa, ki se glasi: Od 1. junija 1937 dalje ima član pravico do enega prostega tedenskega prispevka, ako je praznoval 5 šihtov mesečno; do 2 prostih tedenskih prispevkov pa le takrat, če je praznoval 10 in več šihtov mesečno. To velja za slučaj splošnega praznovanja šihtov. Ker se pa sedaj v naših rudnikih po večini polno dela, odpadejo vse zgorn'e olajšave, izvzemši slučaj bolezni, ko debi član itak proste znamke Za slučaj težke bolezni v družini je v smislu pravil tudi olajšava v plačevanju prispevkov možna, toda je treba napraviti prošnjo na centralno upravo, katera bo zadevo preiskala in ugodila, ako je upravičena. V slučaju neupoštevanja zgoraj navedenega bo centralna uprava od 1. junija t. 1. zaračunala članom samo dejansko vplačane prispevke in ne čas, za katerega misli član, da ima plačano z prostimi tedni. Za zgubo svojih pravic nosi potem sam odgovornost. J. Bazelj, A. Ule, J. Arh, t. č. predsednik, t. e. blagajnik, t. č. tajnik. KJE SO KRIVCI? Pred dnevi so časopisi poročali o tragični flesreči v kotredeškem rovu v Zagorju. En rudar je agubil življenje; drugi se v času, ko to pišemo, še ibori s smrtjo v bolnici in tretjemu je za las manjkalo, da ga ni zadela ista usoda. In to je že tretji smrtni slučaj na tem obratu v razdoibju enega leta. Koliko rudarjev ,pa je bilo med tem drugače telesno poškodovanih? Tej žalostni tragediji je treba enkrat napraviti konec. Konec s teni, da najdemo krivca teh nesreč. In kdo je ta krivec? Težko je v teim slučaju naravnost pokazati krivca, ker je to predvsem naloga uradne preiskave. Zato osebno neposredno nikogar ne obtožujemo. Vemo, da se tuidi rudarska oblast trudi, da bi se take ali slične nesreče preprečile. No in nesreče se kljub temu dogajajo! Zakaj in na kak način? Tu moramo tako' pribiti dejstvo, da je eden izmed glavnih krivcev teh nesreč sedanji delovni sistem v rudnikih, po katerem se danes dela. Res je, dia obstojaj,o rudarsko policijski predpisi in druge varnostne cJreAhe rudarske oblasti za qams'ka dela. Ali tam, ko fei to moralo ipriti do praktičnega izraza, se izkaže, da je vse to nezadostno in da je težišče smisla, zakaj se to delo vrši od najvišjega predstavnika rudnika pa do ,zadnjega vozača predvsem le produkcija in storitev. Zakaj, menda še ni bilo slučaja, da bi se 'v jami tla pod rudarji vdrla in jih potem (gramoz iz boka zasul. Upamo, da bo to pravilno ugotovila uradna komisija. To je dejstvo, preko katerega ne moremo iti, ob pogledu na nedolžne žrtve im njih osirotele svoice. To ugotoviti ie naša naloga in naša dolžnost. Kali naj sedaj ukrenemo, da se obdolžimo že padlim žrtvam in da 'preprečimo nove? Najprvo zahtevamo, da se delovni 'sistem soremeni tako, da ne bo v vsakem pazniku do ravnatelja strah v mozgu samo radi premale produikciie, temveč predvsem skrb za zdravi e in življenje rudarjev. Moto jamskega dela ne sme biti samo dobiček, temveč predvsem človek, ki ga vrši. Nadlalje, rudarsko ooliciiski predpisi se nai spremene pr:-n»®rno nov;.m cdkoonim metodam. -7. zakonsko močjo se naj uvedejo v rudnikih neodvisni pregledniki jam in varnostnih naprav. Za jamsko delavstvo se naj uvedejo praktični in teoretični tečaji o jamskem delu sploh. In končno pa maj rudarska oblast še strožje vrši kontrolo nad delom v rudlni-kih. Vse drugo pa naj napravijo rudarji sami z izobrazbo potom svoje razredne strokovne organizacije. To so pogoji za odpravo krivca teh nesreč. LESNI DELAVCI MIZARSKI POMOČNIKI V ŠT. VIDU V STAVKI Dne 27. avgusta t. 1. so mizarski (pomočniki v Št. Vidu stopili v stavko, ker j,e bila mirna poravnava spora glasom nove uredbe brezuspešna. Moistri kategorično odklanjajo lansko leto sklenjeno pogodbo, za katero so v stavki mizarski pomočniki. Strokovne organizacije so poduzele vse potrebno, da se je javnost ipravilno informiralo potom dnevnega časopisja, ker hočejo moljstri prikazati stavko kot politično dtelo organiziranega delavstva. Podjetniki se 'poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi voljo tlela v st v :i omajali. Dobili so nekai stavkolomcev od zunaj, nekaj pa so jih vtihotapili na precej čudne načine, tako je na primer neka gospa mojstrova naložila pomočnika v zaboj in ga peljala k drugemu mojstru, da vrši vlogo judeža. Pa še druga sredstva so 0g. uporabili. Neki moister je prišel z revolverjem v roki in zagrozil, da ie treba vse one, ki nočejo delati postreliti. Drutfi mojster, ki je bil pred leti veliki revoluciionar, ipa je nastopil s polenom in priimki, ki jih ne moremo imenovati. Vse to pa voli e delavstva ni omajalo, še bolj trdno stoji kot preje, ker ie trdno prepričano, da je pravica na strani delavstva. Čudno se nam zdi. zakaj imamo ■ ■ »l»* « ‘ > <• - dela v Ljubljani? »*1j t«‘ * 1 u> * > '"’r < ' Pravijo gg. pri tej ustanovi, da ni še dosti ugoden čas, da se skliče razpravo. Dva meseca je delavstvo čakalo, da se razprava razipiše, končno se je le zganilo sresko načelstvo. Nekaj podjetij niti kolektivne 'pogodbe ni odpovedalo, nekaj jih je, ki so prav tako pripravljeni, podpisati kolektivno pogodbo v nadalje. So pa nekateri, ki so se izkazali reakcijonarje, in so že v naprej delali stave s pomočniki, da do podpisa kolektivne pogodbe ne bo 'prišlo. To ni delavstvo pričakovalo od teh gospodov, ki bi morali gledati na občane nepristransko. Sedaj delavstvo spreglej — si le glasovalna mašina? — Delavstvo je popolnoma mirno, razpoloženje med nljimi je odlično, zaveda ise, da je na njegovi strani vse lesno delavstvo v Sloveniji. O celotnem poteku stavke bomo še poročali. 17. INTERNACIONALE STAVBINSKIH IN LESNIH DELAVCEV Mednarodni zvezi stavbinskih in lesnih delavcev sta se spojili 1934 v eno internacionalo. Letos pristopita tej veliki internacionali argentinska stavbinska zveza in francoska zveza lesnih delavcev. Internacionala šteje sedaj nad 1K milijona organiziranih delavcev. Za naše razmere je nerazumljivo, da je bil tajnik angleške zveze zidarjev in kamnosekov George Hicks izvoljen junija meseca za častnega člana — Zdlruženia britskih stavbenikov. Leta 1936. je bil Hicks predsednik delavskega kartela in ije s svojo aktivnostjo zaslužen za red v stavbni stroki. To pa se ie moglo zgoditi le zaraditega, ker so angleški kapitalisti uvidevni in vedo, da mora tudi delavec primerno živeti, če hoče biti sposoben za delo. Hicks je poslanec angleške delavske stranke. Bivši predsednik zveze lesnih delavcev v Avstriji je bil zaradi ilegalne strokovne organizacije obsojen na 18 mesecev ječe. — Oblasti so hotele Holotwatyja obdržati še po dovršeni kazni šest mesecev v taboriščih. Na odločen protest mednarodnih organizacij in delavskega tiska so ga oblasti končno izpustile iz zapora. Rudolf Holowaty je moral zapustiti Avstrijo ter je odpotoval v Skandinavijo. V Nemčiji je bil že uveden osemurni delovnik kmalu po prevratu. Fašistični režim pa dovoljuje v »nuljnih« primerih deseturno delo. V sorodnih strokah je pri javnih delih zaposlenih nad 2 milijona večinoma nekvalificiranih delavcev. Dela se večinoma oddajajo v najem po umazanih konkurenčnih cenah. iMed iavna dela spadajo utrdbe, ceste, mostovi in melijomcii©. 1.» dobra notranja organizacija stavbinskih in lesnih delavcev je doslej preprečila, da dela le okoli 25 % delavcev več kakor 48 ur na teden. Mezdne tarife sploih ne veljajo več, čeprav so določene. Dve različni iizliavi glede gradibe delavskih stanovanj v Nemčiii dokazujeta, da ni vse zlato, kar se sveti. Voditelj nemške delovne fronte dr. Ley se je pobahal tujim gostom, da bo Hitler izgradil ret milijonov novih stanovanj; že 1936 je ^’lo zgrajenih 300.000. Uradno poročilo v »Wirtschaft und Statistik« pa pravi, da je bilo zrinjenih 1936 le 47.580 delavskih stanovanj, ki so jih pa okoli ene tretiine ztfradi’’ ra^ne zadruge. — Ki e ie ostalo 26.0.000 delavskih stanovanj, o katerih je poročal dr. Ley? ilVILCI Viri tka 7H0R0VANJA PEKOVSKEGA DELAVSTVA v dr-vsk' bf->ovini. Vsi nekovski delavci za bansko uredbo, ki omejuje nočno delo v .-lekarnah na 3. uro. Zborovanja so se vršila 30. avgusta v Ljubljani; 1. septembra v Mariboru; 2. septembra v Celju: 3. septembra na Jesenicah za Gorenjsko. Na zborovanjih je referiral s. Tome, ki je obrazložil položaj pekovskega delavstva v dravski banovini in divjo gonjo pekovskih mojstrov v dravski banovini, ki se čutijo — ipo banski ulredbi o omejitvi nočnega dela v pekarnah — ogroženi v njihovi medsebojni umazani konkurenci, ki pa se vrši na račun pekovskega delavca, ko se ga izkorišča pri nočnem in dnevnem delu •in ga zaposluje po 12, 14 in več ur dnevno. Pekovski in mesarski dielavec živita še v naj-primitivnejših cehovskih prilikah, dočim .se je vse ostalo delavstvo že ,pred 50. leti •in preje otreslo tega cehovstva, je pekovsko in mesarsko delavstvo še vedno nekak »Prometej«, ki jo priklenjen na nočno in dnevno delo, na prehrano in stanovanje pri mojstru. Da ie tu omejeno svobodno gibanje pekovskega in mesarskega delavca in da je tu dana možnost najširšega izkoriščevamja, po-vdarjamo ob tej priliki še posebej. Toda, tudi pekovski in mesarski delavec se je pri-'čel zavedati in terja to osvoiboditev ter jo bo kot eno prvih zahtev navedel v imezdi-ne.m gibanju, ki naj regulira delovni čas, zaslužek in ostale njegove pravice, ki jih ima ostalo delavstvo že davno. [Pri tej u-•pravičeni zahtevi rn jilh bo podpirala vse delavstvo in vsa javnost. Pekovski in mesarski delavci so sedaj strnjeni v svoji strokovni organizaciji in se bodo borili z vsemi Ali si že elan „ Cankarjeve Člani dobe koledar in 3 knjige letno. Piši takoj: „Cankarjeva družbaLjubljana, poštni predal <90 15 septembra '937 »DELAVPC- St'an 3 zakonitimi isredfetvi, da dosežejo odpravo cehovskih običajev starokopitnih mojstrov. Kakšna rovtarska neotesanost se skriva za hrbtom Združenja pekovskih mojstrov, naj pojasni sledeče: Bivši tajnik organizacije pekovskih delavcev in sedanji pekovski mojster (ki je pred nekaj leti prišel s severa dravske banovine in svojo imovino prinesel v punkelčku v Ljubljano, je bil kot pomoč-nik in tajnik največlji nasprotnik nočnega dela in zagovornik delavskih pravic. Danes, kot mojster, pa se banske uredbe o omejitvi nočnega 'dela ne drži in »tampfla« iže ob 22. uri s pomočjo vajenca in pri žepni svetilki. Tudi popularen postaja, vendar pa spravlja s tem v zadrego njegove lastne kolege, nas pa izziva, d'a namakamo njihovo umazano perilo v dnevnem časopisju — kar bi sicer lahko izostalo. Ima pa še drugo grdo navado. Hodi rad po drugih pekarnah s polo in sili pekovske delavce, da naj sc izjavijo in podpišejo, da so proti banski u-redbi, ki je omejila nočno delo na 3. uro in za katero so se pekovski delavci borili desetletja in za katero so banu hvaležni. — Gospod' pekovski mojster: ali ni tako delo, de'o navadno nagajanje!? Ali ne bodete nekoliko zardeli in če je tudi vest pod — pasjo? O pekovskemu mojstru Kovaču iz Ljubljane pa smo imeli boljše mnenje. — Za moistra s petimi križi na hrbtu ni več dostojno hoditi po tujih pekarnah in terorizirati pomočnike za podpise proti dnevnemu delu. Tudi izraz: Kje pa so tiste nočne živalce? Vam ne pristoja (mislil je F. Dolinarjeve pekovske pomočnike, do čim se ta pekarna strogo drži banske uredbe in se začne s skupnim delom točno ob 3. uri). — Take ‘izraze izusti lahko le neotesanec, ki pa pozablja, da je pot in sreča v življenju mnogokrat varljiva in da zapelje človeka zo-■pet tja odkoder je prišel in česar sc najbolj brani in boji, t. j.: med nočne živalce. Zato pa pravimo: Mnogo ie na svetu ljudi, predvsem- pa delavcev, ki ne venjamejo svojim pravim prijateljem, ampak nasedajo ljudem, ki jih znajo z lepimi besedami ogoljufati. — Zapomni naj si torej delavstvo, predvsem pa živilski delavci: Da je človeška neumnost najdražja reč na svetu in ima od nje prebrisanec največ dobička, človeška neumnost ie bila, je in bo predmet izkoriščevanja, dokler bo svet stal -— nod takimi okolščinami, kakor seda? — ter je edino sredstvo proti njej stalno podučevanje. Treba je močnih strokovnih organizacij, kjer se mora delavstvo neprestano izobraževati in vsestransko in ne le deloma, t. i. tedaj, ko se gre le za materielne zadeve.. Med mnogimi delavci pa je današnje obnašanie ravno nasorotno od tega in tistega kar bi moralo biti. Naj navedem par primerov napačnega obnašanja, ki nai velja ne-le za živilce, ampak za delavstvo brez razlike, predvsem pa za tiste, ki se ravnajo po teh geslih: Zborovanja sc ne udeleži, če pa le prideš •— pridi prepozno. Če vreme ni lepo — si premisli desetkrat. Ne snre mi nobene funkcije: ker je lažje kritizirati kakor pa delati. popasti si ne nusti ničesar, že se te ni izvolilo v odbor; če se te pa izvoli — pa ne kodi na seje. Če se te vpraša za tvoje mnenje, reci, da nimaš nič za pripomniti, vendar oa ne pozabi no shodu povedati vsakemu, kako bi se moralo prav za prav delati. Več kakor ip pccbhodno potrebno ne stcri. če t^a delajo drugi več, godrnjaj čez nje in trdi, da je to klika, ki dela za sebe- Novih članov ne pridobiva!, to ni tvoje delo — to bodo že drugi storili! ^nloh pa: tebi je vse eno, saj ni odvisno od tebe. Taki smo, zato se naim tudi tako godi, kakor hočeio drugi. Bomo li se spreobrnili in delali vsi, vs» za enerfa eden za vse. te-da> se bo izboljšal tudi naš eksistenčni položaj. Tome. OBLAČILNI DELAVCI S 1. septembrom je stopil v veljavo zakon o starostnem in invalidnem zavarovanju. S tem dnem so dolžni delodajalci odtegovati mesečne prispevke za to zavarovanje. Višina prispevkov je objavljena v današnjem >Delavcu«. Ker se v naši stroki pogosto dogaja, da gg, mojstri ne prijavljajo svojih pomočnikov Okrožnemu uradu za zavarovanje, ah pa v nižji razred kot po svo-jem zaslužku spadajo, da si s tem prihranijo nekoliko denarja, opozarjamo vse krojaške pomočnike, da se pri Okrožnem uradu informirajo, v katerem razredu so prijavljeni. _____ dogodilo se je, da neki mojster ni prijavil svojega pomočnika 3 leta, ko je pri njejrni 1 a}- Ko pa je prejel kajzensfki nalog za Plačilo, pa se je izgovarjal, da ni bil samo pn njemu zaposlen, ter mu pri odhodu mi hotel izstaviti v delavsko knjižico potrdilo o zaposlitvi. Dotični mojster tudi ni iprijavil svojega vajenca celo leto, tako da je isti moral hodi*' v Solo še leto po izvršeni učni dobi- Nekateri mojstri pa prijavljajo svoje ipomočnike, ko so že oboleli. Ker je v interesu vsakega posameznega pomočnika, ‘da ie prijavljen v razredu, kamor spada, ‘da si s teim zagotovi čim višjo rento v slučaju onemoglosti, nai vsak član lavi višino svojega zaslužka tudi organizaciji dia ibode ona sestavila seznam in ga predložila Okrožnemu uradu v svrho evidence. Prispevke naj mojstri odtegujejo mesečno. ŠIVILJE IN MODISTKE Izšla ie naredba o minimalnih mezdah. Ta naredba predvideva za nekvalificirane delavke pri šiviljah in modistkah urno mezdo Din 2.50. Nekvalificiranih pomočnic pa v tej stroki ni. Za kvalificirane ‘pomočnice na naredba ne določa višine najnižiiih mezd, temveč le oravi, dni ne smejo biti nižje od nekvalificiranih. Ker so plače pomočnic v naši stroki sramotno nizke in pri večini pod mezdo, katera je določena po tej na-redbi, je potrebno, da pomočnice zahtevajo tudi svojo kolektivno pogodbo, katere do sedaj še niso imele, katera naj bi uredila delovno razmerje med mojstricami in pomočnicami. Seveda je potrebno, da ise šivilje in modistke organizirajo tv svoji strokpvni organizaciji oblačilnih delavcev. Ker le strokovne organizacije so kompetentne, da sklepajo kolektivne pogodbe zia posamezne tvrdke iposebej ali pa za celo stroko skupaj. — Danes je mnogo šivilj in modistk, katerih plača znaša 200—300 Din mesečno, dasi-ravno predvideva nova naredba o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavke za 250 ur mesečno, kolikor najmanje delajo šivilje in modistke 625 Din. Razliko med 200 Din in ‘625 Din gge. mojstrice ne bodo same od sebe povišale, temveč si jo bodo morale pomočnice ‘pridobiti le potom strokovne organizacije. Šivilje! Modistke! Zavedajte se svojih pravic, katere Vam pripadajo in ‘pristopajte v strokovno organizacijo Osrednje društvo oblačilnih delavcev na Slovenskem ozemlju. OPOZORILO GG? MOJSTROM! Opozarjamo vse dotične krojaške mojstre, kateri neredko plačujejo svojim pomočnikom težko zasluženo, že itak skraljno nizko mezdo, da isto od sedaj naprej redno plačujejo. Dolžne zneske naj takoj poravnajo, ker tudi 'kroiaški pomočniki morajo svoje obveznosti redino plačevati. V nasprotnem slučaju bodemo vedno objavljali v naših časopisih imena vseh tistih mojstrov, kateri plače pomočnikov zadržujejo, da se jih bodo vedeli (pomočniki izogibati. Pomočniki. sploSna delavska STROKOVNA ZVEZA LETO DNI JE ŽE MINILO kar ije izbruhnila divja stavka v Tržiču, katero so inscenirali neodgovorni ljudje v prilog podjetja. Ti neodgovorni ljudje so že vsi pri delu, ali nedolžne žrtve so še vedno ‘brez dela, dasi g, delodajalci dobro vedo, kdo je bil provokater stavke, dlrže te ljudi nedolžne na cesti samo zato, ker so delali po zakonitih predpisih obratnih zaupnikov. Javno vprašamo oblast, ali so zakoni samo na papirju in veljajo samo za delavce, g. podjetniki jih pa poljubno kršijo. G, nadimojster Bohm pa prav posebno ne more pozabiti stavke, tako da še po enem letu delavke šikanira na razne načine. Če bi delavka ali delavec rada prišla na mesto pred stavko, iima kar reče. da nima apetita, dia bi in premestil. Ko delavka ipo enem letu pride nazaj v delo, jo nahruli tako, da se joče, kar pa sam ne ocravi. mu pride na pomoč takozvani zolmajster Vinko Šarabon. Delavci in delavke smo siti teh procedur in zahtevamo mir pred omenjenim. Vsa tržiška javnost simpatizira z odpuščenimi in vprašuje podjetje javno, ali ie ta odmist definitiven in deložacija neizbežna. Gospodje, ti delavci so Vam služili več desetletii zvesto, ne zaslužijo tega kar so jim naprtili ti«=ti ljudie, ki «o stavko izzvali 'n sedaj oblatili druge kot zločince. Gospodje, tudi ti lažnjivci pridejo enkrat na račun in Vam skočijo v hrbet. Več delavcev in delavk. VEVČE Po končani 'borbi, ki se je zaključila v začetku meseca marca t. 1., teče življenje v Vevški papirnici popolnoma normalno, o-bratuje se s polno paro, zasluži se iprecej manj kot iprej, tako da na zunaj izgleda, da vlada med delavstvom popolno zadovoljstvo. Vendar pa temu ni tako! Mnogo je fbilo že odposlanih prošenj in pritožb na ravnateljstvo, ali odgovori so bili povečini vsi negativni, kar vstvarja med delavstvom nerazpoloženi^ in nezaupanje, kar se >je pokazalo na zadnjem sestanku. Na tem sestanku je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje Pokojninskega fonda za delavstvo, ker se je s 1. septembrom t. 1. začelo pobirati prispevke za obvezno zavarovanje za starost, onemoglost lin smrt, in vodstvo podjetja je odklonilo nadalnie prispevanje v ta fond s svoje strani, se je tudi delavstvo, ki je bilo presenečeno nad takšno izjavo podjetja, izreklo, da če podjetje ne prispeva nič, pa tudi mi nič ne prispevamo, vendar pa se ie ponovno ponudil predlog podjetju, da naj vsaj nekaj še 'prispeva. pa bo delavstvo še naprej tudi prispevalo, kajti delavstvo se dobro zaveda, Hn rente pri obveznem zavarovanju nikakor ne bodo 'zadoščale vsakd^niim potrebam delavstva, ko obnemore v borbi za vsakdanji kruh, ter bi bilo odtvisno od milosti ali nemilosti javnosti, to je izčrpanih delavcev in kmetov, ki že sanii sebe komaj ipreživ.liajo. Zato smatramo vsekakor potrebno, da fond nadalje obdržimo, če bi se nrav prispevki v ta fond nekoliko znižali., želimo pa tudi, da vodstvo podjetja poda zadnjo besedo, kajti tudi ono ima ‘Precejšnje kori-r,i. in upamo, da ta izjava še ni bila zadnia. Saj upajmo, da tudi podietju ni vse eno, da h! njeno delavstvo na stara leta beračilo od hiše do hiše, med tem ko ie dolgo vrsto let pridno delalo pri Združenih papirnicah Vevče. Goričane in Medvode ali na da vživa sadove svojega dolgoletnega dela in truda. Zadnje čase je pristopilo nekai novih članov, tako da podružnica počasi napredu-ie, kljub vsem nasprotstvom, ki jih doživljajo naši člani; tako ie pred kratkim poklical našega člana F. M. č. g. župnik F. V, v župnišče ter ga primerno podučil, da on pač ne soadla v takšne organizacije; seveda ie tudi podučil, kam naj se organizira, in tako je g. župnik zoipet pripeljal no izgubljeno ovco nazaj. N . t i «/-•. ;e DNE 11. AVGUSTA T. L. se ie vršil sestanek tobačnega delavstva v T iubljani v Delavski zbornici, na katerem sta poročala o izidki konference v Senju so-druga Branko Jovanovič in čamerik. Jovanovič ie iPod'al širši pregled' o monopolskem' delavstvu sploh, a codrug Čamernik o poteki* konference v Seni" Zapisnika ali re-»olnciie ne bomo obiavili v listu, ker je bila delavstvu na sestanku -prečrtana. Zato delavci in d«la,rVp r»e pii«*’fe se begati od rajnih in*rigantov in bodite v skloipu v enotnem Savezu v Jugoslaviji. Olave kvišku! DružnosM PRI ZADNJEM IZPLAČILU se je nabralo denarja "a bolne članice Saveza monopolskih radnika-ca Din 487.— in se je razdelilo dlvema članicama po Din 238.—, se darovalcem nailepše zahvaljuteja Bernik Slavka in Štefančič Marija. Družnost! IZJAVA. Podpisani izjavljam, da nisem iz blagajne podružnice Saveza monopolskih delavcev preiel nikake večje podpore v času mojega odpusta iz tovarne. Banovec Viktor. STAVBINCI GRADBENI DELAVEC IZREŽI! § 117. Viseči oder (brana). Viseči oder sme viseti samo na zadosti močnih visečih gredah, in sicer na varnih vrveh, žičnih vrveh ali verigah. Največje število delavcev, ki sme delati na visečem odru, se mora označiti z vidnim napisom na odru. Če se spušča tak oder s škripcem, mora biti škripec opremljen z varno in zadosti močno zavoro, razen tega z varnostno zavoro. § 119. Koze. Za oder se ne sme uporabljati koza, ki ni po dolžini pritrjena. Koze se smejo postavljati samo na trdna tla. Če se postavljajo na nadstropjih, ne smejo ležati na odprtih gredah, nego na zadosti močni podstavi iz debelih desk. § 120. Odri za svode. Pri odrih za izdelovanje svodov je ipo-sebno paziti na to, da je vsako delovno mesto dovoli zavarovano in zaščiteno. § 121. Pregled odrov. Odre pregleduje strokovnjak vsakih 14 dni, zlasti po f očrti h vetrovih in po daljših presledkih v gradnji. Viseči odri z gredami, na katere so obešeni, se 'pregledujejo vsak dan. § 122. Leseni žlebi. Odprtine na posameznih nadstropjih odra, skozi katere se prinaša gradiivo, morajo biti v zvezi z lesenimi žlebi, če se poteza gradivo mehaničnim potom. § 123. Lestve. Lestve, ki se uporabljajo pri gradnji, se morajo vselej, pregledati pred uporabo. Prepovedano je, uporabljati lestve iz slabega lesa. Klini se ne smejo pribiti z žeblji, nego morajo biti zasajeni v lestveni-ci. Posamezni klini ne smejo manjkati. Če se vrši promet med posameznimi nadstropji odra po lestvaih, je treba postaviti vsaj dve lesstvi, eno za plezanje navzgor, drugo za stopanje navzdol. Lestve morajo biti zadosti dolge, da mole iznad nadstropja, katerega drže, še za 1.50 m. Dovoljeno ni postavljati ene le* stve nad drugo, ker se nižje lestve poškodujejo, če padajo predmeti iz višjih. Lestve morajo biti uprte ob tla, poleg tega pa varno pritrjene na oder. Naslanjati lestve na oderske plohe je dovoljeno samo, če so plohi debelejši od 5 cm. Lestve se ne smejo naslanjati na posamezna nadstropja s klini, nego samo z lestvenicami. Obešene lestve morajo biti zavarovane zoper guganje. Dvojne lestve morajo biti zvezane tako, da se ne morejo razvezati. (Nadaljevanje sledi.) V MESECU AVGUSTU T. L. so podružnice SGRJ na teritoriju Slovenije organizirale 12 članskih zborovanj, katerih se je udeležilo 1130 stavibinskih delavcev. Na teh zborovanjih se je obravnavalo o vseh najvažnejših vprašanjih, ki se neposredno tičejo življenja gradbenih delavcev in njihovih družin. Gradbeno delavstvo spoznava, da le organizirano nekaj pomeni, a razdvojeno je samo predtmet brezmejnega izkoriščanja domačega in tujega podjetništva. Odkar je stopila v veljavo letošnja kolektivna pogodba, je bilo po členu 7 te pogodbe izvoljenih na listah SGRJ 107 delavskih zaupnikov. Od teh je 64 v Ljubljani in bližnji okolici. GRADBENO PODJETJE TONNIES V LJUBLJANI Haie delavcem, ki jih na novo sprejme v delo, posebne »Sprejemne liste« v podpis, na katerih stoji med drugim tudi to-le: »Podpisani vzamem na podlagi § 231 zak. o obrtih kot izredno delovno pogodbo na znanie, da podjetie ne izplačuje glasom določil § 219—1229 zak. o obrtih predvidenih plačil za slučaj bolezni ali nezgode delavca. Gornje prečital in podlpisal: Delojemalec: GOTOVO PODJETJE ’-rarv dobro ve, da sta §§ 219 in 229 o. z. prisilnega značaja in se noben delavec, ne more odpovedali pravicam, ki mu jih določata. Tudi namen § 231 o. z., na katerega se podjetje pri tem sklicuje ni nič drugega kot to, da še posebej delavcu zaščiti pravice iz §§ 219 in 229 o. z. Kliuh temu daie podjetje tokšne nesmiselne izredne pogodbe delavcem v podpis. Kaj hoče podjetie s temi doseči? Delavec, ki je takšno pogodbo podpisal, bo kliub temu vse zgoraj navedene pravice gladko dobil, če jih bo zahteval. Namen je torej globlji. Gotovo hoče 'oodietje te pogodbe nekoč uporabiti kot dokument za opravičbo demonstracije proti $§ 219, 229 in 231 obrtnega zakona, češ, vidite, da se delavstvo samo odpoveduje plači v bolezni ali drugih zadržkih. Evo vam dokazov. Dajte vendar enkrat črtati to navlako iz obrtnega zakona, ki io niti delavstvo več ne ootrebuie. Ali se bo to ipodjetju posrečilo? Mi smo prepričani, da ne. Gradbeno delavstvo, organizirano v 7vezi delavcev Jugoslavije, bo j znalo braniti §§219 in 229 o. z. in si teh ■ pravic ne bo dalo nikdar več vzeti. KOLEKTIVNA POGODBA za kamenolo-me v Preserju in Podpeči je podpisana in je stopila v veljavo dne 27. avgusta t. 1. Glede splošnih določil so podjetja pristala na pogodbo za stavbno stroko, mezde so pa določene posebej in sicer kot sledi: Din 1. Izučeni kamnoseki, -zidlarji in izprašani strojniki z nad 31etno prakso 5.25 2. Isti s pod 31etno prakso 4.50 3. Ricarji, štancarji, priučeni kamnoseki in kovači 4.50 4. Minerji z nad 3letno prakso 4.— 5. Minerji s pod 31etno prakso 3.50 6. Pomožni delavci nad 18 let star. 2.25 7. Pomožni delavci pod1 18 let star. 2.50 Sedaj je odvisno od kamnolomskega delavstva, kako se bo kolektivna pogodba izvajala. Če se bo strumno oklenilo svoje razredne strokovne organizacije, bo njegova bodočnost kot je sedanjost. POL® JE V A KUHINJA IN ŠE KAJ. V Svečini pri Mariboru dovršuje podjetje veliko popravilo gradu, ki bo preurejen služil kot banovinska gospodinjska šola. Delo traja že leto ddi. Zaposleni delavci so neorganizirani in njihove razmere so take, da zaslužijo, da pridejo v javnost. Delavci so si ustanovili svojo kuhinjo, da tako pridejo do cenejše in boljše hrane. Izkazalo pa se je povsem drugače, ker v tej kuhiniji nimajo besede delavci, ampak polir, ki je postavil za kuharja svojega brata. Hrana je bila slaba in nezadostna in že v začetku se je nekaj delavcev postavilo proti takemu upravljanju kuhinje. Bili so takoj odpuščeni in eden je od polirja dobil celo klofuto. Od' tega časa si ni upal nobeden več kritizirati hrane in upravljanja kuhinje. Čeprav bi dobili drugod boljšo hrano za isto ceno, si delavci ne upajo drugam. Prišla sta v zadnjem času dVa zidarja, ki ju je podjetje poslalo iz Maribora. Seveda sta začela takoj hrano kritizirati; poiskala sta si jo nato drugod' in res dobila sta boljš^- in za 2.50 Din cenejšo. Drugi delavci so radovedno čakali, kaj bo k temu rekel polir. Ta se je takoj zavedel, da ima diva zavedna delavca med nezavednimi in se ju je ob prvi priliki odkrižal. > Delovni čaš, varnostne naprave, nič se ne upošteva. Delali so kanalizacijo v blatu do kolen, brez škornjev, nekateri celo bosi. Klicanje delavcev se vrši, kadar se polirju zljubi, celo ob pol sedmih, mesto ob šestih. Delavci na vse to molčijo in se puste terorizirati od polirja kot rekruti kaplarju. Ljubljanski gradbeni delavci, gotovo dobite te dblavce v Ljubljano, poučite jih, kaj stoji v kolektivni pogodbi, da ima delavstvo vendar nekaj pravic več kot vprežna živina in da bi lahko imelo še več pravic in boljšo eksistenco, če bi imelo več poguma za svoje naravne pravice složno in skupno nastopiti in v borbi vztrajati. NA NASLOV ZVEZE ZDRUŽENIL DELAVCEV (ZZD). »Delavska Fronta«, pol strokovno, pol politično glasilo ZZD (po domače Jugoras) piše v svoji 34. številki, da ta organizacija »stalno rase«. Kljub ugodnemu vetru ne verjamemo, da je to res, da bi ZZD v Ljubljani »stalno rasla«. Vsaj delavci na stavbah nič ne vemo o tem. K temu pripominjamo le to: če bi tisti gradbeni podjetniki, odhosno njihovi pooblaščenci na stavbah vršili za naš Savez agitacijo tako vneto, kot jo vrše za ZZD, bi mu tudi ne šlo nič boljše, kot gre ZZD. Gradbeni delavci vendar znamo ločiti eno organizacijo od druge. Zato vemo, zakaj našo pobijajo, a ZZD pa hvalijo na vse pre-tege. Naj se kar sami vpišejo, ker se delavci nočejo. Stavbinec iz SGRJ. JUGORAS JE BESEN NA »RDEČKARJE« Zveza združenih delavcev ne more drugače, kot da se stalno obreguje ob »rdeč-karje«. Odkar se je rodila ZZD, so »rdečkar -ji« silno porasli. Vsepovsod jih vidi. Kdor je le količkaj drugega mnenja kot ■»strokov-ničarji« od ZZD, je »rdečkar: lop po njemu. Kako ste vendar čudni, gospodje tovariši, ki sti vse drugo preje kot delavci. Neprestano nas izzivate, kakor obsedeni. In mi vam vendar nič nočemo. Če pa povemo delavstvu, po kakšnem nalogu ste prišli na ta svet, je to le naša dolžnost povedati, ker smo sami delavci skuoai. V vašem listu »Delavski Fronti« smo nekje brali, da »naj gredo vsi rdečkarji v Rusijo«. Ko bi se to res moglo zgoditi, da bi vsi tisti, ki vas nn. morejo, odšli v Rusijo, bi vi šele videli, kako pusto in tiho bi postalo pri nas. Vobče delate prav slabe usluge vašim gospodarjem, ker s samo demagogijo ter izzivanjem vendar ne more nobena organizacija uspevati. Rdečkar. ŽIVIO IN ŽIVIO. Kot član razredne strokovne organizacije sem navzoč na marsikaterem' sestanku ali zborovanju. Taki sestanki ali zborovanja so čestokrat zelo živahna, navzoči budtao' slede govorniku, sodelujejo z odobravanjem, pritrjevanjem, z zgražanjem ali protestiranjem, če je potrebno. Tako zborovanje ie izraz pravega delavskega ljuskega gledanja na temo, ki jo govornik obdeluje, izraz zanimanja s strani ueležncev ter izraz zavednosti udeležencev. Taki sestanki, odnosno zborovanja, so za slehernega delavca privlačna. Žal pa marsikateri sodrug v tem oogledtu nevede kvari tako sodelovanje z živio-klici in to v vsakem primeru, celo takrat, kadar to ni prav nič potrebno. N. pr. podjetje »Ston« ne nlačuie delavstvo oo kolektivni pogodbi, tudi ostalih točk kolektivne pogodbe se ne drži; zaupniki gredo tozadevno intervenirati, podjetnik jih nahruli in jim zagrozi, naj si preberejo boljše podjetje, če ne, jim bo pri tem pomagal sam. Res slede odpusti brez odpovedi samo zato, ker so zahtevali izvajanje kolektivne pogodbe. Navzoči zakličejo »Živio«, živio«. To se zelo nerodno sliši človeku, ki gleda to z razrednega stališča. Zdi se, kakor da navzoči odobravajo. Vendar ti sodrugi tako ne mislijo, To je za prireditelje meščanskih shodov nujno potrebno, ker se boje, da bi navzoči ne začeli kaj resnejšega klicati. V razredni strokovni organizaciji je to nekaj povsem drugega. 1. Govornik ne govori radi samega sebe, ampak radi nas vseh navzočih in zainteresiranih. 2. Ni to njegova zasluga, če nam pove pod kakšnimi pogoji živi delavstvo, kje in kako je oškodovano, kje mu preti nevarnost, katero pot naj krenemo itd., temveč je to njegova dolžnost. Ne mislim tu rektiv, mislim pa, govorniku, kadar treba protestirati odnosno sestanki sredstvo in pravi žic. dajati nekih splošnih di-da ni treba vpiti »živio« on protestira, ampak je z njim. Tako zborovanje, so najboljše agitacijsko izraz volje širokih mno-Gradbeni delavec. BELEŽKE Kako se gospodari z delavskim denarjem na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu Zagrebški delavski časopis »Radnik« prinaša v svoji 57. številki ostro obtožbo napram vodilnim osebam v upravi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ni še prav ohlajena umazana afera, v katero je bil zapleten dr. Ante Mudrin-ič, kakor tudi ona Gruje Petroviča, že je stopila v ospredje nova afera, nič manj umazana in karakteristična za današnji način gospodarstva v naših delavskih ustanovah, v katerih delavstvo še do danes, po dolgih 15 letih, ni dobilo pravice govoriti svojo besedo in soodločati o uporabljanju njegovih težko prisluženih dinarjev. Član ravnateljstva OUZD v Zagrebu inž. Sladojeva Miha je v enem samem dnevu »zaslužil« nič manj kot 280.000 dinarjev na škodo OUZD. Kako je to mogoče? Leta 1924 je OUZD v Zagrebu kupil kos zemljišča za ceno Din 530.000.—. Sedaj je delavska skupina v OUZD ugotovila, da je to zemljišče prodala ga. Lene Ljubica za 250.000 dinarjev. Da ni bilo famoznega u-radnika OUZD Mihe Sladojeva, bi bil OUZD plačal za to zemljišče 250.000 dinarjev. Ker je pa inž. Sladojev Miha zavohal redko priložnost, da pobaše masten plen, je šel in formalno kupil od ge. Lene Ljubice omenjeno zemljišče za 250 jurjev ter ga isti dan »prodal« ustanovi, kateri je sam sonačeloval, za 530 jurjev, tako da je prejel za svoj »trud« enega dne 280 jurčkov iz blagajne OUZD. Tako bodlo gosp. zdtavniki OUZD še naprej vsled slabega gospodarskega stanja u-stanove pošiljali polozdravljene delavce na delo. - , ■ M Mi se odločno pridružujemo zahtevi zagrebškega razredno zavednega delavstva: pred sodišče s krivci! H kongresu grafiiarjev Iz vrst grafičnega delavstva smo sprejeli in objavljamo: Za 22. novembra t. 1. je sklican VI. redni kongres grafičnega delavstva. Kongres bo zasedal na sedežu centrale v Zagrebu. Ker je to prvi kongres -od zaključka, s katerim je bil ustroj grafične organizacije in njenega članstva preurejen na federativni osnovi, bo baš zasedanje sklicanega kongresa dokaj odločilno za nadaljnji razvoj grafične organizacije in za uspešni napredek splošnega delavskega pokreta. Lahko rečemo, da po še živo v spominu časi, ko je grafično delavstvo v svojem- gibanju ustvarjalo močan odpor proti slehernemu napadu rušenja življenjskih pogojev in delavskega pokreja. kjer se je -grafično delavstvo po svojih za-Zlasti je bilo to opažati v onih pokrajinah, stopniki-h naslanjalo na ostali delavski pp-kret in iskalo stikov s strokovnimi organizacijami. ki so bile včlanjene bodisi v UR-S-U ali ORSU. Tako medsebojno podpiranje je prišlo poisebej do izraza takrat, ko se je grafično delavstvo nahajalo v mezdnem gibanju. Slovensko grafično delavstvo pa ' je imelo dovolj izkustva baš z zadnjim mezdnim gibanjem, katero je pri uspešnem- zaključku vendarle doživelo razočaranje v lastnih vrstah, kaiti pojavil se je vsesplošno med članstvom očitek, da je bil štrajk le -plod izkoriščapja Jeftič-Marušičevega političnega gibanja v Sloveniji, Ne gre sicer nikomur očitati političn-e-ga .prepričanja, vendar pa mora biti slehernemu razumljivo, da ima biti skupnost strokovnega pokreta naslonjena na večinski delavski pokret brez kakršnegakoli fašističnega ali klerikalnega obeležja. Tudi za prihodnje leto izgleda, dta ne bo mogoče uspešno završiti mezdnega gibanja brez odločnega o-dc-ora. In ali ni m-orda verjetno, da se bodo -potem našli člani z dokazi in trditvijo, -dla je mezdno gibanje izpadlo bodisi talko ali tako-, samo zato, ker je na vladi zopet dbuga politična -grupa, ki gotovo delavstvu ni nič bolj naklonjena kot ie bila ona v letu 1935. ob priliki zadnjega štnajka grafičnega delavstva Predstoječi kongres ima tore) reševati v važnih principijelnih vprašanjih ter odločati o smernicah, po katerih je edino mogoče; da se v vrstah grafičnega delavstva vzpostavi nekdanja im-očna enota. Grafično delavstvo je s svojimi organizacijami včlanjeno v II. internacionali. To članstvo pa je le formalnega značaja, kajti na nobenem od dosedanjih kongresov ni bilo mogoče doseči sklepa, s katerim- bi se imelo vse gibanje, bodisi na znotraj ali pa na zunaj, psmeriti po načelih in principih, ki jih -za svoje člane določa baš II. internacionala. Ne bomo’sedaj razglabljali, na kom je kriv-dla za tozadevno neaktivnost v -preteklosti. Vendar spričo današnjega stanja, ko opažamo stremljenja drugih po premoči v delavskem po-kretu, je vendtar skrajni čas, da se grafično -dtelavstvo iztrezni in napravi zaključke, ki morejo vzpostaviti potrebno in močno skupnost. Nevtralno stališče gra-fičarjev v Sloveniji je bilo v letu 1935. nagrajeno z izstopom enega največj-ih nacionalnih podietii iz tarifne vzajemnosti. In ali bo veliko čudo, če b-o grafično delavstvo pri nadaljnjem nevtralnem stališču v letu 1938. prejelo še eno tako nagrado -z druge strani? Kongres gra.fčarjev torej ne more biti več zbirališče delegatov z neopredeljenim mišljenjem, ampak mora biti forum m,ož, ki imajo odločati s točno opredeljenim stališčem. Ne <*re tukaj za politično akcijoi v korist marksističnega delavskega pokreta, ampak gre za vzgojo onega dela članstva, ki ne more pojmovati, da se ima podvreči mneniu večine v lastno korist, pa četudi je prizadeto politično hotenje posameznikov. Morda bomo o stvari še poročali, vendar že danes nai naše opozorilo velja zlasti slovenskemu delu grafičarjev, kajti v letu 1928. nai mezdno gibanje, do katerega bo spričo današnjih razmer in ker takrat poteče veljavnost kolektivne pogodbe, gotovo prišlo, popravi vse ono. kar je bilo morda v preteklosti zgrešeno. To pa je mog-oče le takrat, ko bo grafično delavstvo tudi na zunaj enahnmisleča pred nasprotniki kot močna celina. Strokovno gibanje in Zena Tome: O delavski ženi ie pred leti na nekem kongresu znani nemški politik rekel sledeče: »Politika gre do ženinega kuhinjskega lonca.« S tem izrazom se je ugotovilo, da )e delovna žena, ali žena delavca vsled omahujočih gospodarskih period in od kapitalistične politične strankarske politike ravno tako prizadeta kakor mož, mnogokrat pa še hu)e. Ta ugotovitev naj služi ženi v nadal)n-o spodbudo, da se zavzame in sodeluje pri splošni politični in gospodarski borbi — proletariata. Baš sedaj, v dobi naraščajoče pr-osperitete v gospodarstvu je ta ^ oklic na ženo fundamenta'nega 'značaia. Sedaj, ko so posamezne industriie izven kri»e se za dtiše delavskih žen borijo razne politične sile. ki pa se prej niso zavzemale za -osvoboditev delavskih žen in deklet, kakor so to dtelale strokovne orrfanizaciie in socialistične stran" ke. Kakor ori vsakem pomembnejšem- delavskem gibaniu, tako se hoče tudi ženo — s kaipitalist:čnimi denariem. ki -pa ie azstis-ni en iz milijonskih delavskih potnih kat>-jiic — pod frazeologijo nacionalizma in liudske skupnosti odtegniti od nieneg« strokovnega in dnevnega boja. Kaj hočejo ti ljudje z njihovimi apeli? Oni hočejo še na-daljno brezpravnost žene. Oni si jo žele nadalje za »boljše« izrabljajoči objekt, zato trdijo strokovne organizacije stalno, da so stavljene delavski ženi v njenem boju za gospodarsko in socialno enakopravnost iste zapreke, kakor njihovimi moškim razrednim sodrugom. Poleg tega pa nosi ona kot žena še druga težka bremena, ki jih ji je naprtila narava. Lažnjivi oznanjevalci v takozvanih »nacionalnih« strokovnih organizacijah ne žele delovni ženi nič drugega kakor to, da jo oh,drže v tisočletnih starih običajih in tradicijah, ko -ženo nadvladuje mož. To je torei nova »bremz-a« v osvobodilnem boju -pr-ole-tariiata. Di vemo. da je kljub desetletnemu socialističnem šolanju tudi v današnji generaciji v ženi mnogokrat še vedno manjvreden čut, katerega se izrablja in hoče izrabljati v namene »novega modernega: zatiranja. Kaj ve-d-o ti »oznanjevalci« o tem, da ■ti-le socialistični cilii bodo tudi v dobah gospodarskih borb (in baš tedaj) vedno ob-stoiali: Enakost in politično in gospodarsko enakopravnost vseh, tore) tudi žene! Če se danes žena polagoma zaveda, -da je njena dolžnost biti solbojevnica ob strani moža, je to zahvaliti predvsem in edino le strokovno-socialističnemu šolanju. Moderni kapitalizem je prinesel delovni ženi zlasti svobodo istočasno pa tudi verige sužnje. Vsled gospodarske krize jo je priklenil k strojem in jo prisilil vstopiti v fronto mezdnega delavstva in ne da ibi jo bil osvobodil težkih dolžnosti domačega, to je hišnega dela ali materinske dolžnosti. S preobremenitvijo dela in dolžnosti s svojimi cenejšimi delovnimi rokami naj -bi bila sredstvo za obdržanje nizke delovne -mezde, služila pa naj bi še volji »takozvanih nacionalistov« pri pobijanju -modernega -delavskega gibanja. Ti ljudje, ki vedno in povsod gov-ore o ljudski morali in o narodnem zdravju, ti ljudje so baš tisti, ki so z njihovimi metodami pognali delavsko ženo v nar-očje kapitalizmu in s tem pokopali i ljudsko moralo i narodno zdravje. Ti ljudje pa nočejo vedeti, da so se podjetniki v dobah kriz navadili zahtevati nečloveške storitve dela pri pičlih zaslužkih. Racionaliziranje je bilo izvedeno, izven malih izjem, s stopnjujočim ropom na zdravju in življenju ustvarjajočega ljudstva. In sedaj, ko se strokovne organizacije bore proti še večjemu izkoriščevanju delavstva, ko se upirajo -proti usiljeni minimalni mezi, ko se vriva klavrno starostno zavarov-anie, ki je stopilo s 1. septembrom letos v veljavo in ki bi moralo že pred 15. leti brezhibno funkcionirati, ko se pričenja prva faza prepotrebne vajeniške zaščite, do-čim se ii-h ie do sedaj prepustilo na milost :n nemilost (predvsem vajenke) podjetnikom-f-cam), ko se grobo krši uredba o odpiranju) in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic, ko ie nočno delo v pekarnah omejeno, pa se dela še vedno po stari samovoljnosti moistnov: ko sporoča OUZD. da so mul nod'cfniki dolžni skoro 19 milijonov dinarjev (od: tega 13 milijonov delavskega denarja, katerega so o-dtrgavali delavstvu, -pa ga niso odračunali bolniški blagajni, radi česar je v _ resnici v nevarnosti celo izplačevanje rednih zakonitih denarnih podpor najbed-nejšim. to ie obolelim zavarovancem itd), razpišite volitve, da se napravi konec tej korupciji. In sedaj, ko so vsa taka pereča vprašama na ta-petu, pa gredo »nacionalni«, verski in drugi kolegi in tovariši vseh vrst na lov za dušami za kapitalizem in kontra razrednemu del-a-vskemu gibanju. Razveseljujoče je le, da se ta »dbšelov« ne obnese več tako, kakor nekdaj. Prebujena koraka -danes organizirana delovna žena poleg moža v boj za izboljšanje življenjskega položaja delovnega Iiudstva. Tekstilne delavke -predvsem so pokazale, da niso nič več voljne nositi jarem zatiranja. Vendar pa bo treba še ogromnega dela za podivig socialnega in gospodarskega položaja delavskih žen in deklet v industriji, pa tudi v obrti in gospodinjstvu. Kdo -s-o tisti, ki so se stalno zavzemali za povišanje plač za skrajšanje delovnega časa, uvedbo plačanega dopusta, za splošno izboljšanje delovnih pogojev, za delavske zaščitne zakone in za obzir in vpo-Števanje delovne žene? To smo bili mi in naše svobodne strokovne organizacije in to mnogokrat oo-d najtežjimi -okolščinami. Sedaj, ko plod -dozoreva, ko se delavska žena počasi zaveda in spoznava, da veljajo tudi za nio besede Karla Marksa, ki jih je zaklical delavcem: Osvoboditev delavskega razreda je delo delavstva samega, sedaj bi delovno-delavsko ženo radi pridobili napačni in lažnjivi oznanjevalci! To pa se ne bo zgodilo -in se tudi ne sme zg-oditi, zato je tudi razredna zavest strokovno organizirane žene premočna premočna tudi sedaj, ko jo ovira in omamlja reakcija sedanjega režima. Obramba proti hinavcem in izdajalcem delavskega gibanja ie -in bo vedno le nara-ščaio-ča. močna strokovna enotnost, s katero b-o dana možnost zboljšanja splošnega, položaja delavskih žena in deklet, kakor tudi delovnih pogojev, predvsem -pa višia ocena delavske žene in dekleta ter delavske družine. 7n*n na delovna delavska žena in dekle, deluj neumorno za tvojo organizacijo! Književnost ŽENSKA ZALOŽBA Belo-modra knjižnica, Ljubljana, Prečna lil. 2 razpisuje subskribcijo na Izbrano delo Zofke Kvedrove v 9 knjigah. Čas izida: Velika noč 1938 — Vejika noč 1941. Zbirka slovenskih književnic. Kdor ima srečo, dobi Izbrano delo Zofke Kvedrove zastonj. Ugodnosti za subskribente: Prva ugodnost: Vsak naročnik dobi z nagradno številko opremljen kupon Na vsakih 50 naročnikov se izžreba po ena knjižna nagrada v knjigarniški vrednosti Din 1000, oziroma Din 600, slednja r-e izplača na željo v gotovini. Vseh nagrad je za 24.000 Din. Druga ugodnost: Mesečno obročno odplačilo a Din 29, ali tromesečno obročno odplačilo a Din 87, ali 10% popust pri takojšnjem plačilu celega zneska Din 532. Tretja ugodnost: Vezano izbrano delo Vide Jerajeve po znižani ceni Din 29. Četrta ugodnost: Vsak prijavljen na- ročnik, ki pridobi založbi še enega naroč-nikana Izbrano delo Kvedrove, prejme v dar po eno knjigo, katero si izbere po seznamu. Pišite po knjižni oglas na zgornji na-slov! TEČAJI NEMŠČINE v Delavski zbornici v Ljubljani. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče, pritličje. (Iz Čopove ulice, pred kavarno.) Iad.|. konici, .Delavca*. Nk. Bricdi. li«bl|a„.. 01*»«* SU*. Vidovi« Macibov. Tiak Li„d.k. ti.k.m. d. d. v Marii.««. _ Pr.d.iavnik Viki.v Enicn.