C ■ -		' £v' • ' I .'•v I
	'0Ï	
	i- ■	
	V'À'r W'l	
	Mi	
	¿M'' %	
	m	
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
»pfsc, i oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. t Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2'50 „ posamezne številke po 20 h.
Z.\ oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznani!» sprejema Učiteljska tiskarna (teiefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb ie plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Petindvajsetletnica
Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
^ Spominski spis. ^
Sestavil L. JELENC.
Ta krasno opremljena knjiga z bogato in velezanimivo vsebino je izšla v proslavo Zavezine 25 letnice. — Na naslovni strani originalna risba strokovnega učitelja Dragotina Humka. — V tekstu 10 ilustracij. — Cena: broširanemu izvodu 3 K, elegantno vezanemu 4 K, s poštnino 30 vin. več.
Vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica, ki se zanima za delo naše organizacije, naj si to knjigo naroči. Naroče si jo naj vse naše organizacije in knjižnice. Zaloga ni velika, zato hitite z naročili!
Naroča se pri vodstvu Zaveze v Ljubljani, Frančiškanska = ulica štev. 6. - ——	=====
•V.

Občni zbor „Oorotana".
Lepo sliko marljivega manjšinskega delà na Koroškem je podal , občni zbor »Gorotana«. društva slovenskih koroških akademikov in učiteljev, ki se je vršil dne 14. kimavca pri Trabesin&erju v Celovcu. Sorazmerno s pičlim številom članov, s skromnimi silami in gmotnimi sredstvi je društvo res mnogo storilo za narodno stvar na Koroškem. Seve je delo že po svojem značaju tako. da uspehi ne bodejo v oči in ga ne kaže objavljati. V prvi vrsti gre priznanje šolskemu in obrambnemu odseku, v katerih delujejo nekateri starejši člani-učitelji.
Šolski odsek se je bavil s posebno vnemo z vprašanjem reforme ljudske šole sploh in posebe še na Koroškem in prišel do popolnoma pozitivnih sklepov, ki bodo podlaga vsemu nadaljnemu obrambnemu delu na šolskem polju. Izdelal je podroben obrambni program in pripravljal pot za organizacijo obrambnega dela na Koro-
LISTEK.
f Leopold Ferjan.
In zopet eden! Smrt nič ne izbira. Dne 19. pr. m. je umrl v Olševku ondu-kajšnji učitelj-voditelj Leopold Ferjan. Pokojnik je bil rojen leta 1875. v Ribnem Pri Bledu. Študiral je v Ljubljani in tu napravi zrelostni izpit leta 1897., učno usposobljenost pa je prebil leta1 1901. v Gorici.
Svojo prvo službo je nastopil dne 16. oktobra 1897 v Zabnici pri Škof ji Loki in ie služboval1 tam do 31. oktobra 1900. nakar se ie preselil v Olševek in je tu delal do smrti. Bil je blaga duša, vrl učitelj, dober prijatelj in mož-značaj.
Baš. ko bi se mu bila imela izpolniti tako gorka želja, da se preseli v novo zgrajeno poslopje, ga je dohitela smrt.
Veličasten pogreb je bil priča njegove Priljubljenosti med ljudstvom, ki je zanje delal in živel, pa tudi med učiteljstvom. Od blizu in daleč so' prihiteli tovariši in tovarišice v nenadejano obilem številu, da spremijo tovariša-trpina na njegovi zadnji Poti. Udeležba je bila od vseh strani ogromna. m vem1, da ga ni bilo- Olševčana, ki bil ostal doma. Razen učiteljstva in domačinov se je udeležilo pogreba tudi mno-
Kranjčanov. V izprevodu smo videli tudi c. kr. okr. šol. nadzornika K. Simona.
škem s sodelovanjem vseh koroških in iz-venkoroških činiteljev. Izbral je gradivo za šolski kataster, ki nudi natančno sliko našega položaja.
Obrambni odsek se ie mnogo bavil poleg razpečavanja časopisov in knjižničnih zadev z vprašanjem tujskega prometa na Koroškem ter zbiral gradivo za seznam vseh slovenskih gostilnic. trgovin in obrti. Vrhutega je z vnemo razmotrivai vprašanje strokovne izobrazbe naše kme-tiške mladine in strokovne organizacije slovenskega kmeta. Priredil je tudi par gospodarskih predavanj. Ker so gospodarska vprašanja velevažnega pomena in so dala obrambnemu odseku obilico posla, ki ne sodi v njegov delokrog, se je ustanovil na občnem zboru poseben gospodarski odsek, ki bo nadaljeval pričeto delo.
V	podjunskem krožku so se razmotri-vala učiteljska stanovsko-politiška vprašanja ter dognala temeljna načela vsake zdrave stanovske politike. V spoznanju, da nam da le krepka organizacija vseh
Pred šolo. s katere je vihrala žalna zastava, so zapeli učitelji-pevci pod vodstvom tovariša V. Rusa iz Kranja žalo-stinko. in odnesli so trpina iz svetišča njegovega uspešnega delovanja v nov, miren dom na pokopališče.
Pogreb so otvorili šolski otroci pod vodstvom ondukajšnje učiteljice, za njimi so šli nosilci mnogobrojnih vencev. Nato krsta, sorodniki, učiteljstvo. ljudstvo...
V	cerkvi in na pokopališču ie učiteljstvo zapelo še dve žalostinki.
Ob odprtem grobu mu je izpregovoril v slovo tovariš A. Rape iz Ljubljane, ki je bil na tej šoli prednik pokojnika, nekako takole: Leopold. Leopold! Vzdrami se! Ali ne čuješ, da te kliče osamela žena? Ne slišiš li klica tovarišev? Te li ne vzdrami srčni klic otrok, tvojih učencev, ki si jim toliko let skrbel za duševno hrano, ki si jim bil toliko let vzgojevalec, učitelj voditelj?
Ne! Ne odzoveš se tem klicem nikdar več. zakai s tega mesta ni glasu nazaj, s tega mesta ni odziva, ni odgovora. Podal si roko smrti, posestrimi vsakega; človeškega bitja, kakor jo je podal že mnogi drug pred tabo in kakor jo čisto gotovo poda vsak izmed nas. ki kličemo sedaj za Tabo.
Toda naposled! — Ali nai Ti ne privoščimo tega dragocenega miru. tega veličastnega pokoja, ko pa Ti življenski boj,
stanov, posebno še kmetiškega. potrebno odporno silo proti navalu tujca, hoče »Gorotan« pospeševati po svoji moči stanovsko in strokovno organizacijo med koroškimi Slovenci. Lahko trdimo, da je i Gorotan« zavzel napram vsem perečim narodnim vprašanjem trdno, jasno stališče ter po svoje pripomogel1, ako pride narodno obrambno delo v vseh njegovili panogah na Koroškem v pravil tir in se vbodoče uspešneje razvija.
»Gorotan« nam je lep dokaz, da se narodni idealizem in navdušenje da združiti z resnim mišljenjem in delom: nikjer ne sovražimo boli fraz kot na Koroškem, nič nas huje ne peče, nego če nas izven-koroški narodnjaki, ne da bi se potrudili spoznati naše razmere, naše dobro ljudstvo. našo krasno deželo, pomilujejo, češ, da srno izgubljeni na smrt obsojeni, to so oni, ki imajo v mislil le politiško moč in veljavo, a nami je za vsako dušo, ki jo ot-meiBO potujčenju. torej moralni in duševni pogibeli. Naš narodni boi je vseskozi pozitivnega značaja in služi moralni, duševni in gospodarski povzdigi naroda. Narodno idejo z vso njeno sugestivno silo udinjimo narodnemu napredku, zato nas morebitni neuspehi ne potarejo, zato trdovratno zasledujemo svoj smoter; zakaj prepričam smo. da vse, kar storimo iz iskrene ljubezni do naroda, obrodi dober sad v tej ali oni obliki, če danes ne, pa pozneje. Prepričani smo, ko bi se povsod javljal narodni čut v globoki ljubezni do naroda, t. j. do tlačenega, brezpravnega, gospodarsko in duševno zaostalega ljudstva, bi se kmalu našli vsi dobro misleči, vsi pošteni rodoljubi k skupnemu delu in obrambi in vsi oni akademični prepiri o absolutni narodnosti, o narodnosti kot poganstvu, a nespojljivosti katoliško-vernega in narodnega mišljenja bi ostali domena nepoboljšljivih ideologov. Dejansko smo narodno vprašanje šele površno obdelali, spoznali nismo dovolj jasno glavnih živ-ljenskih nalog in vprašanj svojega naroda, pač pa naša inteligenca, zarita v nesrečno ideolatrijo. kaj rada drvi za fantomi, za idejami, ki za nas niso življenskega pomena, ki se niso porodile kot sad resnega sociološkega študija in socialnega dela.
ki divja danes boli ko kdaj prej, nikdar ne bi mogel dati tako varnega, tako tihega zavetja?
Ah. Leopold! Še pojdejo vihre čez grobove, še bo divjala strast srca, strast življenja, a mirno bo poslej Tvoje srce — saj po smrti ni boja.
Svetili se bodo vrhovi naših lepih gora. ki si jim bil v podnožju, kjer si živel in delal, gledali bodo na to gomilo, ki krije Tvoje ostanke, in Ti. Leopold; boš v njhi objemu počival mirno, sladko, da bi mi živi lahko zavidali Tebe — mrtvega. Pa četudi ne posije žarek solnca v temo groba. predrl bo to temo žarek spomina, žarek spomina osamele žene, žarek spomina Tvojih hvaležnih učencev, žarek spomina Tvojih vernih tovarišev in prijateljev in Ti delal družbo. In tako. tovariš, ne boš sam!
Poslavljamo se od Tebe, tovariš, prijatelj! Roke v slovo nam ne moreš podati več. zakaj omahnila Ti je v smrt — do vstajenja. A poslavljamo' se od Tebe z zavestjo. da bo to delež tudi nam vsem.
Lahko zakrij, ti ljuba olševska prst, čuvajte njegov grob vi gbrski vrhovi, sijaj nani zlato solnce. kakor obžarjaj njegovo dušo' veselje večnega blaženstva.
Vam. Olševčani, izročamo tovariši njegovi učitelja — Leopolda Ferjana. Leopold! Zbogom! Zbogom!	—ap—
ampak pod vplivom duševnih smeri, tujih nam po svojem značaju in svojem izvoru. Zato nam je treba poglabljanja in stvarnega dela in našli se bomo, spoznali bomoi koliko skupnega dela nas še čaka.
»Gorotan« je zasnovan na izključno narodni podlagi. Vodilno načelo nam1 je: združiti slabe naše sile k skupnemu delu m obrambi. V svojem okrilju združuje danes akademike in učitelje najrazličnejšega mišljenja. Vsakdo, ki je voljan delati, je v društvu dobrodošel in najde svoj delokrog, ne da bi moral v načelnih vprašanjih delati najmanjših koncesij. Ni breznačelno sflogaštvo. nejasnost v načelnih vprašanjih, ki nas združuje, marveč življenska potreba. Razumemo one. ki nam v tem oziru kaj očitajo, a oni nas ne razumejo. Preden se je osnoval »Gorotan« na sedanji podlagi, so njega snovalci zavzeli jasno stališče napram vsem spornim vprašanjem in izločili vse, kar ni vsem skupno, a zagotavljamo lahko: ostalo je še ogromr-no, ogromno dela. Želimo si poglabljanja idejnega življenja, želimo jasnosti v načelih. a želimo tudi. da ideje zmagujejo z notranjo svojo silo, brez politiškega za-strupljenja duhov, brez politiškega pritiska. Mladine naj ne ovira v njenem razvoju politiška strast in sovraštvo. »Gorotan« prepušča1 rešitev načelnih vprašanj drugim organizacijam', ki jim lahko svobodno pristopi vsak član, ker si ohrani vsak član popolno svobodo prepričanja, pač pa si je stavil »Gorotan« nalogo, vzgajati svoje člane k politiški treznosti in strpnosti, da prepreči, da zaradi načelnin nasprotstev ne nastane osebna mržnja in sovraštvo in omogoči složen nastop in skupno delo v vseh skupnih zadevah.
Zaradi svojih zdravih temeljev in svojih jasnih smotrov upamo, da bo »Gorotan« tudi vprihodnje vkljub skromnim svojim silam uspešno vršil svoje obrambne in druge naloge na Koroškem, da bo iz njega izšla marsikatera iniciativa za ozdravljenje politiških razmer na Slovenskem in da bo uspešno sodeloval pri organizaciji vseh narodnih sil k skupni obrambi naše lepe domovine. Upamo, pa tudi, da bo našel »Gorotan« izven Koroške vedno več prijateljev in — podpornikov.	_^
Dvojezične ljudske šole na Koroškem.
UBIJANJE SLOVENSKIH OTROK.
V slovenskih krajih naše dežele ekzi-stirajo dvojezične ali — kakor jih imenujejo — utrakvistične ljudske šole. Po zakonu bi se moralo» v teh šolah poučevati v nemškem in slovenskem jeziku. Toda kakor se izpolnjujejo določbe drugih zakonov. kadar gre za1 Slovence, tako je tudi s šolskim zakonom1. Dvojezične ljudske šole na Koroškem so samo na papirju, v resnici pa so te šole ne samo nemške —* ker to bi bilo premalo — ampak strogo nemško nacinalne, kar hočemo tudi dokazati.
Ko otrok pričenja1 obiskovati šolo. sliši že prvo uro samo nemščino, ki je ne razume. Tako je sedaj, zakaj razmere se vedno slabšajo. Pred1 kakimi desetimi leti so vsaj v začetku — približno eno leto — poučevali slovensko, toda dandanes se je tudi v tem oziru izvršil preobrat. Vsak si torei lahko misli, kako težko ie za slovenske otroke, ki morajo že prvi dan poslušati nemškega učitelja; kakor neumni ga gledajo, ker ga ne morejo razumeti. Zato se poslužuje kazanja; to stori rajši, četudi zna slovensko, zakaj nemško-na-cionalni učitelji, oziroma nemčurji, torej
odpadniki našega naroda, smatrajo za greh. učence poučevati v njihovem materinem jeziku.
Lahko si torej mislimo, koliko časa traja, preden se učenci kaj nauče. Če učitelja ne razumejo', je to pač silno težko. Ma:ri ni to velika ovira? S takim poukom se je težko privaditi nemščine. Človek mora najpoprej. dobro poznati svoj jezik, potem se šele lahko poprime drugih. Na ta način se uči hitreje, pa1 tudi pravilnejše.
Kdor dokonča te utrakvistične šole ne poseduje nikakih zmožnosti — ne v nemškem. še manj pa v slovenskem jeziku. Pa tudi v drugem' oziru je neumen. Prosim, saj se ni ničesar naučil. Učitelj ie predaval o zgodovini, učenci pa so zijali z •odprtimi ustmi ter napenjali možgane — a niso mogli ničesar umeti. To velja' za vse predmete. Torej so te šole prave po-neumnjevalnioe.
Država bi kaj takega ne smela trpeti.
Pač pa se slovenska deca v teh šolah vendar nekaj nauči', in sicer — sovražiti svoj narod. Čeprav niso popolnoma zmožni nemškega jezika, vzlic temu so goreči pristaši nemškega nacionalizma.
In zakaj tudi ne, sai so bili v šoli tako vzgojeni. Kolikor so učitelja razumeli, so vedno slišali hvaliti nemški narod, nemško kulturo, zgodovino itd. O Slovanih so imeli priliko poslušati kvečjemu naj-ostudnejše laži.
Tako n. pr. sem izvedel, da so učitelji teh šol za bojev na Balkanu poučevali na jako čuden način. Zmerjali so Črnogorce m Srbe ter jih kazali učencem v svinjski podobi. Pripovedovali so jim, da je bil srbski kralj kravji pastir in da prebiva ljudstvo tam- doli v svinjskih hlevih; da je srbski in črnogorski narod brez najmanjše kulture, kakor n. pr. divjaki in še slabše; da v onih krajih ni železnic ne cest. Celo tako daleč so šli. da so se upaii trditi, da so omenjeni narodi tako blizu živalstva, da so zmožni jesti tudi človeško meso. — Take in podobne stvari so pripovedovali, učitelji svojim učencem o balkanskih Slovanih ter jim tako izkušali vliti v mlada srca stud do vsega, kar le količkaj diši po Slovanstvu. Jaz sem to zvedel od neštetih otrok; vsi so mi to enako pripovedovali in niti najmanj ne dvomim o resničnosti tega. kar sem v kratkem navedel. Sicer pa sam dobro vem. kakšen je pouk v teh šolah, ker sem bil tudi tako nesrečen, da sem jih moral obiskovati, in le slučaju se imam zahvaliti, d'a nisem utonil v nemškem morju z svojimi sošolci vred.
Ko bi na teh šolah poučevali slovenski narodnozavedni učitelji, bi bilo seveda vse drugače.
Toda slovenske učitelje pošiljajo v popolnoma nemške kraje, dočim v slovenskih krajih nameščajo sa'me zagrizene nemške naeionalce. ki niso zmožni slovenskega jezika, ali pa take, ki so slovenščine sicer zmožni, a so prodlane duše, slovenski odpadniki in renegati.
Po vsej slovenski Koroški so razmere enako žalostne. Nekoliko boljše ie pač na Spodnjem Koroškem, kjer se je Ciril-Metodova družba že precej žrtvovala, a še vedno premalo; tudi na1 Zgornjem Koroškem je hotela ustanoviti trdnjavo, ki bi bila velikanskega pomena, in sicer v najogroženejšem kraju, v občini Bekštanj pri Beljaku.
Material za zgradbo je že navožen, toda vlada slovenske šole ne pusti zidati, ker se ie proti temu uprl občinski odbor, ki obstoji iz samih-slovenskih odpadnikov. Tozadevno ie sicer že parkrat interveniral pri ministrstvu tržaški državni poslanec g. dr. Rybaf — na našega klerikalnega poslanca se v tej zadevi ne moremo obrniti, ker so klerikalci proti Ciril-Me-todovi družbi — toda intervencije so ostale brez uspeha. Če bi se vsi slovenski in tudi drugi slovanski poslanci za stvar zavzeli, bi morala pasti ugodna odločitev, zakaj to je vendar sramota za ves slovenski narod, če nam niti na naši slovenski zemlji in s svojimi krajcarji ne dopustijo graditi slovenske šole.
Par korakov od tam, kjer bi morala stati slovenska Ciril-Metodova šola. pa se dviga na slovenskih tleh prav ponosno Roseggerjeva šola — nemška trdnjava. Za ponemčevanje slovenske dece jim niti utrakvistične šole ne zadostujejo' več. Ro-seggerjevo šolo v tem kraju so postavili Nemioi tedaj, ko jim je prišel na ušesa glas, da se zgradi tu slovenska Ciril-Metodova šola. Svojo nemškonacionalno šolo so lahko zgradili na slovenski zemlji — vlada jim je to dovolila — zgraditev potrebne slovenske šole Pa' so preprečili! Ali ni to krivica?
Razume se. da obiskujejo to Roseg-gerjevo šolo sami slovenski otroci, kev nemških v tem kraju ni. — Pred enim letom1 in pol je bil v tej šoli en slovenski otrok ubit. Učitelj ga ie pri telovadbi tako preganjal, da je padel z droga. Par dni po tem dogodku je izdihnil. Učitelj ie prišel sicer v preiskavo, a ni bil kaznovan. To seveda za to, ker ie nemški nacionalec.
| Bog varuj, da bi slovenski učitelj napra-| vil kaj podobnega; ne bi se mu zgodilo i človeško, bil bi kaznovan in izgubil bi ek-I sistenco.
Pri vsem tem. kar smo napisali, jim gre ponemčevaino delo še vedno prepočasi; njim se namreč tako zdi. Zato uprizarjajo šolske veselice. Schulverein in Sudmarka izdata za to veliko denarja. Na (veselice ¡vabijo slovenski naraščaj. Tam jim dajo piti in: jesti, pa tudi denarja dobijo. Zato morajo seveda kričati »Heil« in prepevati nemškonacionalne pesmi. Na ta način jih pridobijo na svoio stran! Ne smem1 pozabiti, da jih učitelji tudi učijo, da morajo Slovence izzivati in zasramo-vati. Ubogi starši, ki imajo take otroke!
Iz tega, kar smo navedli, je pač zadosti jasno razvidno, kako ubijajo slovensko deco na Koroškem. To delajo Nemci v zvezi z vlado. Če bo ta barbarski šolski sistem na Koroškem še nadalje trajal, bo slovenski živeli v tej deželi popolnoma izumrl. Pri teh razmerah se nam koroškim Slovencem ni mogoče razvijati. Edino le pritisk od zgoraj nas še lahko reši.
Slovanski, poslanci, pobrigajte se. dokler je še čas!
©aR- Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov!
Deželno učiteljsko društvo v Gorici
se je po svoji deputaciji dne 2. t. m. poklonilo novemu deželnemu glavarju gospodu dr. Alojziju Fajduttiju in njegovemu namestniku gospodu dr. Alojziju Franku. Deputacija je izrekla samo svoje čestitke v imenu deželnega učiteljstva na visokih imenovanjih in je bila pri obeh deželnih prvakih prijazno sprejeta.
Pozneje med1 zasedanjem se pokloni tudi gospodom deželnim odbornikom1 in poslancem ter ponovi ustno že davno odkrite težnje vsega učiteljstva po gmotni regulaciji. Sploh je deželno društvo agilno in vedno drega. da bi se končno uresničilo učiteljske želje. Neprestano vrta, da bi se predložil v sankcijo zakon, ki je bil sprejet v preteklem zasedanju in ušteva tudi stanarino v penzijske dohodke.
Neumljivo je1 zato. kako ie vendar mogoče, da se ne sklene vse slovensko in italijansko učiteljstvo deželnega društva. To je pač letargija, za katero ni najti dovolj besed, da bi io zadostno ožigosali. Pristopite torej vsi k temu za učiteljstvo res prepotrebnemu društvu in plačajte vsaj 2 K članarine vsako leto! Naslovite jo na ime tovariša Ignacija' Kižmana v Dornbergu, ki je društven blagajnik! Vsaj to bodi v veselje učiteljskim delavcem, ki žrtvujejo denar, potnine. čas in delo v povzdigo učiteljskega stanu in regulacijo naših plač. Proč s to stanovsko mlačno-stjo in s tem mrtvilom! Sedaj je deželno učiteljstvo vložilo novemu deželnemu zboru tudi sledečo peticijo v obeh deželnih jezikih:
Visokemu
deželnemu zboru
v Gorici.
Vdano podpisano društvo je že neštetokrat prosilo za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja. Tudi sedaj se obrača zopet z nujno prošnjo do visoke deželne zbornice, katera naj ne uvrsti svojega učiteljstva s preziranjem njegovih prošenj med večne nezadovoljneže. Ne samo sedanja draginja, temveč prava revščina v učiteljskih družinah nas sili. da ponavljamo svoje opravičene prošnje. Premalenkostne so bile ureditve učiteljskih plač tekom zadnjih let v razmerju z vedno rastočo draginjo vseh živil ter drugih življenskih potrebščin in prevelika ie razlika med pičlimi dohodki učiteljstva naše pokrajine in med dohodki državnih in deželnih uradnikov vseh mogočih kategorij.
Spoštljivo podpisano društvo, odu-ševljeno z iskrenim hrepenenjem uresničiti težnje vsega deželnega učiteljstva, prosi preugledno zbornico, da vendar enkrat s plemenitimi svojim činom odstrani vedno večjo bedo iz učiteljskega stanu in njegovih rodovin.
Zaradi tega blagovoli visoka zbornica sprejeti sledeča izboljšanja učiteljskih plač in izpremeniti sedanji deželni zakon v naslednjem smislu:
1.	Določitev stalnih temeljnih dohodkov za I. razred na 2000 K. za II. razred' na 1800 K in za III. razred na 1600 K letne plače.
2.	Petletnice naj znašajo brez razlike vsaka po 200 K na leto in naj se upoštevajo s prvim dnevom službenega nastopa.
3.	Vse deželno učiteljstvo imej pravico do polne pokojnine s 351etnim službovanjem računši, s prvim1 vstopom v službo.
4.	Stanarina naj se uračunava v pokojnino.
5. Zviša naj se stanarino v razmerju z vedno rastočo stanovanjsko1 draginjo.*"
V pojasnitev označenih prošenj se drzne preudano podpisano društvo dostaviti sledeče opravičene opomnje:
Ad: 1. V okrajih Gorica mesto. Gradišče in Tržič ne provzroča taka ureditev osnovnih plač nikakega zvišanja doklad in nikakih večjih izdatkov, ker uživa tam-kajšno učiteljstvo že pred časom1 priznane draginjske doklade. Pravilno in pa edino pravično bi bilo-, da meri preugledna deželna zbornica z enakim usmiljenjem (!) vsemu učiteljstvu v deželi enake dohodke. ne oziraje se na posamezne okraje bolj kakor na druge. Razumna in pravična mati združuje okrog sebe vse svoje otroke z enako ljubeznijo'.
Ad 2. Določitev starostnih doklad na 200kronske petletnice je še vedno daleč zaostala za triletnim vsakokratnim zvišanjem uradniških plač. Za današnje čase je pač žalostno, smešno ali poniževalno in pomilovalno, da imajo starejši učitelji po eno dve. tri in celo štiri petletnine z S0-kronskim zvišanjem, mlajši pa prvo v znesku 140 K in vse druge višje odmerjene nego starejši. Ta razlika traja ves čas aktivne službe in tudi za čas v pokoju!
Ad 3. Upokojitev s 351etnim službovanjem ni samo v olajšavo učiteljstvu, temveč tudi v korist ter povzdigo šolstva in vseh učnih uspehov. Po 351etnem službovanju se ne more učitelj posvetiti šoli, šolski mladini in njenemu napredku s popolnoma dovršenim delom in njegovi uspehi pešajo z vsakim dnevom. Drznemo se napisati žalostno dejstvo, da so jako, jako redki učitelji — upokojenci s polno službeno dobo 40 let. ker že izčrpajo svoje močj tudi pred 351etnim službovanjem."'* Ad 4. Uštevanje stanarine v penzijske dohodke ie bilo že sprejeto v preteklem zasedanju visoke zbornice, a teh pravičnih sklepov se ni še uzakonilo, ker se jih ni predložilo v Najvišjo sankcijo le zaradi, malenkostnih formalnih po-greškov.
Ad 5. Potrebno je zvišanje stanarine zaradi neprestano rastoče splošne stanovanjske draginje. Vemo za slučaje, da plačajo učitelji večje stanarine, nego so jim utemeljene v plači.
Nujno potrebno je ugoditi vsem tem učiteljskim prošnjam tudi zaradi tega, da se dvigne socialni ugled učiteljskega stanu. Prevdano podpisano učiteljsko društvo je uverjeno o celokupnem plemenitem čuv-stvovanju visoke deželne zbornice in zaradi tega z gotovostjo pričakuje ugoditve svojih 'opravičenih prošenj, da se z nepozabno hvaležnotjo začrta v učiteljska srca ta plemeniti čin preuglednega deželnega zbora, tai naj dvigne šolstvo in s tem pro-sveto naše poknežene grofovine.
Deželno učiteljsko društvo za pokneževi-no grofijo Goriško-Gradiščansko
v Gorici, dne 2. oktobra 1913. Tajnik:	Predsednik:
Alojzij Urbančlč, 1. r. Franc Bajt, 1. r.
Iz naše organizacije.
kranjsko.
Učiteljsko drušvo za kranjski šolski okraj ima svoje običajno jesensko zborovanje v Kranju prihodnji četrtek, dne 16. oktobra t. L, popoldan ob treh v tizika-ličnem kabinetu kranjske gimnazije. — Dnevni red zborovanju je naslednji:
1.	»O geoloških dobah«, predava g. dr. Vladimir Herle, c. kr. gimn. profesoi v Kranju.
2.	»Gmotni položaj Zavezinih listov«, poroča tovariš Josip Labajne. nadučitelj v Cerkljah.
3.	Slučajnosti.
Ker sta obe glavni točki dnevnega reda prav zanimivi, zato vljudno vabi k mngobrojni udeležbi vse čislane člane in prijatelje društva odbor.
Kamniško učiteljsko društvo zboruje v soboto, dne 18. t. m., ob 2. uri popoldne v Domžalah v »Sokolskem domu«. Tovariš Schmeidek bo' predaval o šolskem vrtu in kmetijskem pouku. — Učiteljstvo se vabi.'da se zborovanja v obilnem številu udeleži.__
Jubilejska samopomoč.
Nekateri člani so popolnoma pozabili na § 4. društvenih pravil. Opozarjajo se, da takoj poravnajo zastanke; kdor ne
* Nam se te zahteve ne zde pravilne. Organizirano učiteljstvo ne sme niti za las popustiti od zahtev vsega avstrijskega učiteljstva. ki hoče in mora imeti svoje plače enake plačam državnih uradnikov. S popustljivostjo v teh skupnih zahtevah je kršena solidarnost in je boj silno ot,e-žkočen! Kaj poreče naša Zaveza in slovanska Zveza?	Uredn.
** Sklicujte se na § 56. drž. šolskega zakona.	Uredn.
poravna do 25. t. m., se ga bo na njegove stroške opominjalo v rekomandiranem pismu; po brezuspešnem opominu pa izključilo. — Učiteljstvu. katero hoče vstopiti v društvo, daje vsa pojasnila tovariš Ivan Schmeidek, učitelj v Krtini, po šta Dob.
Književnost in umetnost.
Utva in Mira; »Pravljice«.
Ocena. — Spisal F e r d o Plemič.
Za leto 1914. je izdala in založila družba sv. Mohorja 80 strani debel zvezek »Pravljic« Utve in Mire. namenjen — komu? Pred nedavnim je o priliki ocene neke mladinske knjige dobrovoljen kritik delal razliko med 10, 20, 30 in 701etno mladino. Od tedaj so »mladinski« pisatelji tako zbegani, da nimajo več pravega poguma na vesti koj na platnicah svojega1 proizvoda dobo starosti, ki ji je spis namenjen. Tako tudi v teh »pravljicah« beremo jedva na 52. strani v peti vrsti, da so te tiskane pole namenjene detetu, tedaj otroku v najnežnejši starosti. To daja misliti človeku, ki pred tem novim darom nam učiteljem posebno naklonjene družbe stoji kakor pred neko uganko, ki mu jo je zastavit družbin odbor. Uganka tiči namreč že v naslovu knjige, ker te »Pravljice« v pretežni večini po svoji obliki in vsebini in: svojem slogu — pravljice niso. Hočem to tudi dokazati brez ozira na desno in levo, ker velika postaja povodeni odkritih in prikritih mladinskih spisov v slovenski domovini, in dobro je, da smo si tudi glede pravljic na jasnem.
Tov. Josip Brinar mi je izkazal nepričakovano čast. da ie v »Pedagoškem' letopisu« za leto 1912. ponatisnil moje mnenje, mnenje namreč, da je pisateljevanje na polju mladinske književnosti umetnost, a ne čin spretnosti in dobre volje. Pisateljici »Pravljic« pa je. kakor knjiga kaže. vodilo pri spisovanju v glavnem ie poslednje. In tako stojimo, naravnost rečem pred v pretežni večini ponesrečenimi proizvodi, ki le tuintam kažejo bledo re-miniscenco na stare, večnolepe. a že kdaf izdonele pravljice naših dobrih babic, vobče Pa izdajajo znak našega časa, t. j. nervozno hlastanje, iskanje po efektih, ter kažejo vkljub vsemu aparatu starih pravljic le prazno vsebino. Tehnika, način pripovedovanja. pravljici specifično lastnega ie vseskozi pomanjkljiva. Na ta način pravljic ni pripovedovati. Le čitajte jih in priznali boste, da ste le s težavo se prerili do konca Utvinih in Mirinih »pravljic «, m da ste dosegli konec s prazno dušo. z razočaranim pričakovanjem. Zame ta najnovejša publikacija dr. sv. Mohorja le obre-menuje taro naše mladinske književnsti. To smo v »Zvončku« že povsem kaj lepšega brali.
Seveda mora bralec vprvo abstra-hirati Cotičeve res sugestionalne vinjete, k j često več govore negoli plehko besedilo. in tudi drugače govore. Za »Prav-ljice« menda tudi prvotno niso bile risane vse. Opozarjam Ie na naslovne, v tri polja razdeljene vinjete na straneh 9. 18, 33. 39, 41 itd., ki nosijo večinoma Označbo raznili mesecev in so tako srečno razdeljene, da n. pr. vinjeta z označbo »marec« stoii nad pravljico, ki začne: »Kako se ie poslavljalo poletje...« Sklepčne vinjete z označbo »konec« so pa vse srečno razpostavljene, ker bi sicer človek časih res ne vedel, jeii »pravljice« že konec ali ne Vsa čast drugače risarju, kii ie ustvarjal nad nivojem podane mu tvarine ter nekoliko dvignil ugled te — začarane botanike, ki nam jo podaja pričujoča knjiga. Da. botanike. Med vsemj osemnajstimi »pravljicami« je namreč osem basni iz rastlinstva. Slednja (»Kako je nastala marjetica« — Spisala Mira) je le prosto pripovedovanje stare legende; »Vijolica« na str. 33 (»cvstična bajka« — spisala (?) Mira) pa je neorigi-nalna, prosto pripovedovana po nemški poeziji »Vom Veilchen ...«. ki smo jo še kakor učenci brali v nemških šolskih berilih. Malce več previdnosti v tem pogledu ne škodi!
Nedvomno stoje Utvine »pravljice« v tej zbirki višje od Mirinih, dasi jih je le sedem. Ob daljšem' dozorevanju bi ta ali ona Utvina pravljica postala nekaj res ponovnega branja vrednega. Utva ie podala sledeče:
»Zlatolasa kneginja Pravljica«. To je nekak subjektivno navdahnjen uvod v knjigo, ki otroka ne bo ganil k drugemu nego li k zdehanju. Vsebine tu ni, dejanja tudi ne, na čuvstvo ne vpliva. Nagro-madene pa so> remiiniscence iz starejših pravljic v obliki tipičnih imen in fraz in med vrstami so označene prešerne obljube. ki jih knjiga v naslednjem ne izpolnjuje.
»Škratec nagajivček« je v prvem delu dober, sploh pa najboljši spis knjige. Ima vkljub itrdem/u sHogu vsebino, celo srč-kano vsebino. V drugem delu pa zopet
pada v brezsenčnost. ki jo le Cotičevc pogojene risbe nekoliko dvignejo.
»Sirota Marjetica« je nežna stvarca, a preveč razvlečena. Poleg vseh besed, čutiš praznoto, če ti ravno ne imponira grandiozen aparat botaničnih imen'. Toliko cvetic v še tako dolgi pravljici naša babička še ni naštevala, a če je katero imenovala, jo je popisala na poseben način. Hočeš, nočeš — k njej treba iti v šolo.
»Cvet ljubezni.« Naslov ne odgovarja vsebini. Cvet ljubezni, t. j. roža, je v pravljici le epizodica. Pripovedovanje pa je sicer prav umetno zmedeno in neum-ljivo. Ta bajka hoče tudi razlagati v protislovju s prirodno resnico rojstni kraj cvetic. ki naj bi bil prvotno v gorah. To ne gre. Prava pravljica pač odeva prirodno resnico v bajni plašč pripovedke, ali negira je ne, ker pravljico je iznašel prirodni človek, ki je v prirodi živeč prirodo opazoval.
»Vesna in Zimovnik« je kljub mič-nemu naslovu vzor, kako se ne da z mnogimi besedami prav čisto nič povedati. In tega ne zakrije niti »pesniško vznešen« slog, ki je eden glavnih grehov pričujoč» knjige, na kar se pa še povrnem.
»Starka Burja« ne podajal pisateljici napačne snovi, če bi le pripovedovanje prevladalo popisovanja. Tu je pa vsakega dobra polovica na škodo pravljici seveda. Da, tudi stare pravljice ustavijo često tek pripovedovanja, ali le iz važnih razlogov, da nam1 n. pr. s par besedami popišejo brado kralja Matjaža ali meč kraljeviča) Marka. To so za deco velevažne reči. Z opisovanjem pa nobena pravljica ric prične. To bi morala vedeti pisateljica. Saj začne vsaka pravljica z besedami: »Nekoč je bil . . .« »Nekoč je bilo . . . Komu ti glasovi že v mladih dneh ne zadone v uho? Oj. v starih dnevih še na stare bajke spomini čarobno nebo odpro! Mladostni dnevi, z vami čiste sanje, minili ste, in z vami sreče slaj. A pena niso sanje bile nekdanje; mladosti raj —
nekcč je bil.« (Ernst Harmening.)
(Konec.)
Nove Ganglove drame. Gledališko društvo na Jesenicah uprizori prihodnjo nedeljo Ganglovo trilogijo »Dolina solz«, ■ki obsega drame: »Dva svetova«, »Ded-ščinai« in »Trpini«.
Naročnike Braniborovega koledarčka za slov. mladino opozarjamo, da je cena s poštnino za posamine izvode 25 h, za večje pošiljatve se poštnina tudi zaračuni naročniku. — »Branibor ne išče dobička pri tem, a škode tudi ne more trpeti. Za lani še mnogo naročnikov ni poslalo1 denarja bodisi za posamne ali večje naročbe. Prosimo! — Ker letos ni večja naklada kot ie bila lani. a se je razpečala. naj se naročniki požurijo. Šolska vodstva, krajni šolski sveti, denarni zavodi, zavedni mla-dinoljubi, pošljite »Braniboru« naročil ih tudi — naročnino.
Srednješolski vestuik.
++ V takozvani »nemški« realni gimnaziji v Gorici je uveden učni načrt za realne gimnazije samo v prvem razredu. V vseh ostalih razredih poučujejo še kakor v prejšnjih letih. Vpisalo se je letos 540 učencev, in sicer 521 javnih ter 19 hospi-tantinj. Po razredih se dele: I. 64, II. 53, III. 80, IV. 76, V. 75, VI. 72, VII. 63, VIII. 57. iNa tem »nemškem« zavodu je komaj 70 Nemcev. Sloveči in Italijani so si po številu skoraj popolnoma enako močni.
** Iz šolske službe. Dosedanji suplent na državni- gimnaziji v rPazinu, Anton Burgar, je imenovan za pravega učitelja na istem zavodu.
** C. kr. gimnazija s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Zavod obsega do-sedaj štiri razrede, od katerih imajo prvi in drugi po dve vzporednici, tretja pa eno. Dijakov se je vpisalo v prvi razred 164, v drugi 121, v tretji 86 in v četrti 35, skupaj 406. Vodstvo zavoda je poverjeno od četrtka naprej vladnemu svetniku dr-. Bezjaku.
** Čuden veter je začel pihati zadnje čase v Gorici, čigar učinki kažejo državno oblast v tako čudni luči, da ie tudi najstrožja graja še vedno premalo stroga. Pred kratkimi so se izvršila imenovanja učnega osobja na treh goriških gimnazijah, ki so nastale iz bivše državne gimnazije. Na tem bivšem zavodu ie bil za ravnatelja dr. Bezjak, ki mu gre gotovo vse priznanje, da je bil kot tak mož na svojem mestu. Ker pa je nova slovenska Simnaziia potrebovala ravnatelja, ki jc Slovenec. je bil dr. Bezjak premeščen z bivše državne gimnazije na novo Slovenko gimnazijo. Mislil bi tu vsakdo, da Pride dr. Bezjak na novi zavod1 v enakem Svojstvu kot ravnatelj; toda stvar je bila
| drugačna. Dr. Bezjak je samo vodite!] j ravnateljstvenih postov na slovenski gim-i naziji. ne pa ravnatelj, dočim pa je nje-I govo prejšnje ravniateljsko mesto sedaj, ko ie bivša' državna gimnazia- izključno nemški zavod, mesto za nemškega ravnatelja. Ravnatelj dr. Bezjak je bil potemtakem takorekoč degrediran na voditelja, da je napravil prostor nemškemu ravnatelju! To napravlja najslabši vtisk pred vsemi na učno osobje slovenske gimnazije, ki se mora zaradi omenjenega ukrepa državne šolske oblasti smatrati za man] vredno, poniževano, ker sllužbuje na manjvrednem zavodu, in prav tako tudi na slovensko javnost sploh. Zato nujno priporočamo to zadevo goriškim deželnim poslancem, da izpregovore o njej odločno besedo v deželnem zboru.
Politiški pregled.
*	Avstrijsko gospodarstvo. Po statističnem izkazu trgovskega ministrstva o zulnanjt trgovini avstrijlsko-ogrskega carinskega ozemlja je znašal meseca avgusta uvoz 265-9, izvoz pa 214-9, torej 6, oziroma 3-7 milijonov kron manj kakor lansko leto v tem mesecu, dočim je znašal od' januarja do avgusta uvoz 2218-2, izvoz pa 1772-1 milijonov kron, torej minus 164-3, oziroma plus 60-6 milijonov kron. Pasiva trgovinske bilance v tem času znašajo 446 milijonov, dočim so znašala: lansko leto 670 9 milijonov.
*	Za deželnega glavarja Goriške je imenovan stolni prost dr. Alojzij Faidutt*, za deželnega podglaivarjal pa odvetnik dr. Alojzij Franko.
*	Preganjanje Slovakov. Ogrska vlada. kateri je razvoj slovaškega denarnega trga t.rn v peti, je dala uradno zapreti zavod osrednje banke v Mihalovcih. Povod: Uradni prostori so baje vlažni m škodljivi zdravju uradnikov in občinstva. Pripomniti moramo, da stoji hiša, v kateri posluje zgoraj imenovani denarni zavod, že več let in so v njej ljudje leta in leta brez ovire stanovali.
*	Število občin v Srbiji. V novih srbskih krajih je doslej ustanovljenih krog 700 občin; vsega vkup bo v novih krajih nad 1000 občin; v celokupni razširjeni Srbiji pa nad 2500.
Kranjske vesti.
—r— V kranjskem deželnem zboru
se je vršila v temi zasedanju znamenita debata o učiteljskem vprašanju. O tej debati poročat,.o več. ko dobimo stenogra-finči zapisnik.
—r— Osebna vest. Ravnatelja: učiteljišča v Ljubljani Antona Črnivca, ki je nastopil trimesečen: dopust, bo nadome-stovai prof. dr. Vailentin Kušar.
—r— Krajni šolski svet tržlški razpisuje konkurenčnimi potom napravo načrtov in proračuna za novo šolsko poslopje (osemrazredioo). Stavba mora imeti sledeče prostore: 12 učnih prostorov, telovadnico, risalnico, prostore za gospodinjski in kuhinjski tečaj, sobo za učila, posvetovalnico, stanovanje za nadučitelja stanovanje za šolskega slugo, pisarno za šolskega vodjo. Generalni načrt se nahaja pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranju. Podjetniki, ki se za stavbo zanimajo, naj pošljejo načrte in proračune do 1&. novembra 1913 okrajnemu šolskemu svetu v Tržiču na Gorenjskem. Isti podjetnik, katerega načrti in proračuni se bodo sprejeli, dobi tudi zgradbo poslopja.
—r— Na deželni gospodinjski šoli v Repnjah. pošta Vodice, se prične zimski šestmesečni tečaj 5. novembra 1913 in bo trajal do 25. aprila 1914. Sprejemajo se gojenke, ki so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. leto. Učenke ostanejo ves čas tečaja v zavodu in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje, razsvetljavo, kurjavo in drugo. Za obrabo pohištva in učil je plačati za ves tečaj enkrat 15 K. Prošnje za sprejem je vlagati pri vodstvu šole v Repnjah najkasneje do 15. oktobra 1913. Prošnjam je pride jat i zadnje šolsko izpričevalo-. krstni list in zavezno izjavo str i -šev ali njih namestnikov, da bodo- obdržali gojenke ves tečaj v zavodu. Pripomnimo, da se uče gojenke teoretično in praktično vsega gospodinjstva kot kuhanja, šivanja in krojenja, pranja, likanja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela'na' polju, računstva in spisja pod1 vodstvom š. sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora.
—r— Kranjski deželni proračun za leto 1914. izkazuje 6,821.622 K potrebščin, 2,573.658 K pokritja in potemtakem kron 4,247.964 primanjkljaja.
Štajerske vesti.
—š— Učiteljski krožek v Jeruzalemu,
pa ne tam v Palestini, temveč tu sredi
Slovenskih goric — ne tam med divjimi Saraceni. ampak tu med pristnimi Prleki — ne tam, kjer se koljeta Turek in Arab, ampak tu. kjer se objemajo na ameriški podlagi, liberté, égalité, fraternité muhasti mozler ali poščip z rumendcem in trainin-cem, mali, a krepki in vitežki Hzling s svojim' polbratom, malo večjim laškim riz-lecen\ beli in modri burgundec s portu-gicem, ranfol in španjo.1; tu, kjer si pripo-vedjeta stari devici š mamica in izabeia zgodbe iz davno prošlih dni — ne tam, kjer se v rokah bliskajo ostre damascen-ke, temveč tu, kjer se iskri in žari v kupici žlahtna vinska kapljica — ne tam. kjer mufti kliče z minareta k molitvi, temuč tu, kjer čriček vabi v vinograde k veseli trgatvi — ne tam. kjer so judje Kristusa križali, ampak tu, kjer mu narod hvalo poje: »... zavoljo ljub'ga Jezusa, ki nam tak' dobro kapljo da« — ne tam v tistem Jeruzalemu, kjer žene za prekrižammi okni živijo žalostno življenje, ali pa hodijo z zakritim obrazom okrog, ne tam — ampak tu pri nas, kjer se tudi one radujejo z nami in nosijo v vrhe za nami gibanice in klobasice — tu, tu sem nas je sklicala na cesarjev god v soboto-, dne 4. t. m., nadučiteljeva soproga in učiteljica gospa Mici Tomažičeva iz Stare ceste. Reči moramo, d'à je bila to res dobra misel. Imeli smto tako zopet priliko, da smo se pogovorili o vtiskih, ki- so jih dobili) na potovanju tisti tovariši in tovarišice. ki so se udeležili Zavezine 251etnice v Ljubljani tia ■račun tiste od deželnega odbora obljubljene podpore, ki je še do danes nimamo, da smo pomitovali in požalovaili s tistimi, ki jim ni bilo dano potovati niti v Ljubljano, niti v Štrigovo. kaj šele na brionske ■otoke in ki so morali paziti doma na decd. Nadalje se nam, je na tem krožku nudila prilika, da obnovimo stare prijateljske zveze. V tem1 smislu nas ie pozdravila gospa sklicatelj ioa pred vsemi tov. nadučitelja Martina; Šalamuna, ki mu je čestitala, da je po prebiti nevarni bolezni zopet zdrav in čil prihitel med nas, pozdravila je tudi njegovo' gospo soprogo, potem učitelja tov. Dragotina Pinteriča in njegovo soprogo, učiteljico gospo- Marico P-intsriče-vo. učiteljico gdčno. Šalamunovo ter gdč. Tramšekovo. vsi od Sv. Miklavža; nadalje nadučitelja tov. Ludovika Šijanca ^in njegovo soprogo- učiteljico go. Tončko Ši-jančevo-. oba od Svetinj; potem, nadučitelja tov. Mirka Kožuha in njegovo soproge-učiteljico gospo Lojzka Kožuhovo, oba od Sv. Duha v Halozah, tacaš na počitnicah v Cezenjevcih. končno tudi znanega »Glo-betrotterja« tovariša Mauriča Karla iz Križevec na Murskem polju in seveda tudi svojega moža nadučitelja tov. Ivana Tomažiča, ki ga pa ipak vedno v srcu nosi. Slavnostni govor, če se smem tako izraziti, pa: je imel tovariš Kožuh, poudarjajoč. da je treba ločiti resno delo- od zabavnega. drugačno ie delo učiteljevo v šoli in konferencah, domačih in uradnih, skratka med delovanjem med šolskimi letom in onim v počitnicah, ko je potreba zbirati novih moči, krepiti živce, bistriti duha, ojačiti telo. da bomo potem lahko kos težavnemu in trudapolnemu delu v bodočem šolskem, letu. Ne smemo pozabiti gojiti tovariških stikov, za kar imamo sedaj v počitnicah več prilike, kakor sicer. Taki prijateljski sestanki so že marsikoga r obvarovali, da ni zablodi! k Slorn-škarjem po »čukolad'0«. (Vsestransko pritrjevanje.) Z željo-: v šoli bodi marljiv učitelj, med tovariši pa vselej iskren in odkrit tovariš, je zaključil govornik svoî prelepo zasnovani govor. Burn-i aplavz in veseli klici so mu doneli v zahvalo od vseh strani. Tov. Šalamun nam. žal, zaradi hripavosti ni mogel zapeti s svojim krepkim baritonom, ki bi bil dika marsikateremu opernemu pevcu, prav nobene pesmi — Izmed spominov iz 'potovanj, ki smo jih slišali, naj zapišem naslednja dva: Več tovarišev in tovarišic iz ljutomerskega in ormoškega okraja je napravilo nekoč v počitnicah izlet čez mejo v sosedni trg Štrigovo. ki je že na Ogrskem. Tam so se senzanili z ondetnimi tovariši, trdimi Madjari. K sreči1 je znal en ogrski učitelj nekaj nemških besedic, eden naših pa nekaj ogrskih. Sicer pa se je vršil ves »pogovor« z gestikulacijami; da je bi;o pri tem: smeha dovolj, se razume-. Hipoma pa pristopi oni ogrski tovariš, ki je za silo lomil nemščino, k eni naših go-spodičen, ter ji napravi tale kompliment: »Fräilain, vos wür aine schöne Ciferblat hoben zi!« Mislil je — obraz!« Kako je Madjar prišel do tega izraza, ozir. zamenjave. se niso mogli domeniti. — Drugi tovariš nam je zopet pripovedoval, kako je pri ogledovanju postojnske jame trčil ob neki kapnik, in si pri tem prebil — cilinder! — Tako je med resnimi in veselimi pogovori, pomešanimi tupatam s kako narodno pesmijo, mineval čas. dokler sc nismo ločili. Meni pa se je- zdelo-, da so ob slovesu izpraznjene buteljke žalostno stegovale svoje suhe vratove za nami. —-
Pripomba: Za aranžma prihodnjega učiteljskega krožka v Jeruzalemu je bil per aklamationem izvoljen tovariš Dragotin Pintarič. učitelj pri Sv. Miklavžu. Vsi in-, teresentje se naj blagovolijo tozadevno do njega obrniti.
—š— Zadeva tov. Knafliča zaradi premestitve iz službenih ozirov, kakor ¡o Jw pred časom tov. Knafliič sam objavil v »Učit. Tov.«, se bo obravnavala preči upravnim sodiščem v soboto dne 11. t. m.
—š— Imenovan je za izvanrediiega profesorja slovanske filotogije na graškem vseučilišču dr. Rajko Nachtigal. doSjei docent na dunajski ekspo-rtni akademiji in lektor na dunajskem vseučilišču.
—š— Lep zastopnik učiteLjstva. Čeravno zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu po neki še ne prestari odredbi ni odgovoren učiteljstvu okraja, ker ga je le smatrati kot strokovnjaka, vendar je njegova sveta dolžnost, da sc poteza v omenjeni korporaciji za koristi svojih volilcev. d asi j im menda ni oseben prijatelj. Zahtevati je od njega vsaj toliko, da se ne udeleži neopravičenih napadov na svoje kolege. — Živi pa v nekem okrasju na ogrski meji mož, zastopnik učiteljstva, velezaslužen in vpliven po mogočnih koneksijah navzgor. Ta mož ie pesimist ter gleda v vsakem človeku, ki- ne soglaša z njim popolnoma', svojega sovražnika. Razumljivo je, da izkuša dozdevnega nasprotnika uničiti. Pri tem pa: ni preveč tankovesten v izbiranju sredstev, temveč ravna se po tistem jezuitskem načelu, ki pravi, da posvečuje namen sredstva — tudi blato. Posebno mu leži na srcu usoda »mladinov« v okraju — tako strujo si ie namreč ustvaril v svoji domišljiji — in kjer le more, tam povzdigne svoj glas na vplivnem mestu, da onemogoči nastav-ljenje teh- nevarnih ljudi. Dejstva na dan! Tako zavpije menda kdo? — Evo jih! — Neki tovariš je prosil za definitivno mesto okr. po-m. učitelja; bil je edini prosilec in sigurno bi bil nastavljen. Gospod zastopnik pa je tudi, velik moralist — farna govori, da popravlja s tem mlade grehe
—	in tako je romal nekega dne v Gradec
—	spremljale so ga po poročilih hudobne farne baje oskubljeni purani — ter tam izjavil decedirano, da se prosilec ne sme nastaviti, ker bi, to bilo še plačilo za prestopek, ki je najbolj privatnega značaja na svetu. In zgodilo se je: Gradec je odklonil nameščenje in ostalo je pri starem.
—	Drugi slučaj: Neki tovariš je prosil za definitivno mesto. Ne vemo, kako je prišlo, da je gospod zastopnik imel vpliv na njegovo kvalifikacijo', ali dejstvo je. da stoji poleg vseh lepih lastnosti, ki dičijo mladega moža, tudi opomba: politischer Agitator. Tako ie hotel gospod) zastopnik očrniti dbbrega učitelja, ki nima drugega greha, nego da ima svojo- voljo in svoje misli ter se briga za politiko gotovo man], ko gospod' zastopnik za vsakdanji ti-rok pri svojem »zetu« v farovžu — tudi tp. govori farna. — Tretji slučaj se je zgodil na šoli, kjer gospodari gospod zastopnik. Tam, deluje 3. leto mlad učitelj — in kakor pravi farna, uboga farna! — ne brez uspeha. Ta tovariš je malo preveč samostojen. kar se tiče šole in tudi vnanjega življenja ter se ne ravna posebno v slednjem po volji gospoda zastopnika. Tako si je izbral nevesto iz narodne rodovine. ki pa gospodu zastopniku že mnogo let ni po godu. Zakaj? Bogve, o temi ne poroča farna ničesar. Gospod zastopnik in večina klerikalnih članov v okr. šol. svetu so si bili edini v tem. da omenjeni tovariš ne sme dobiti def. mesta, za katero ie bii prosil. Gospod zastopnik je storil svoje. Kot šolski vodja je pokvaril njegovo kvalifikacijo s tem. da miu je očital nekorektna vedenje izven šole, ker mu drugače ni mogel do živega. Storil pa je še več; ker ima gospod zastopnik mogočne zveze, jc to poročilo primerno opremil ter ga lepo zabeljenega poslal v Gradec, kjer se je potem' porodilo mnenje, da živi omenjeni učitelj jako po-hujšijivo. razuzdano življenje — mogoče celo v divjem' zakonu. V okr. šol. svet pa je slamnat mož — gospod zastopnik ne ljubi očitnih potov — stavil predlog, nasproten predlogu gospoda nadzornika. ki je bil sprejet ter postavil tovariša na drugo mesto, čeravno ie imel največ let. izkušnjo z odliko, lepe uspehe v šoli in je bil povrhu že na- mestu. Tako so ga hoteli izpodriniti ter zadostovati svojemu slepemu sovraštvu. A drevesa ne rastejo v nebo: v zadoščenje vsem pravim' kolegom v okraju je tovariš dobil mesto. Seveda je moral nastopiti pot v Gradec, kjer je zaužil nekaj tistega smradu, ki izvira iz gnilih razmer. Če bi se zgodilo kaj takega meni, bi si kupil pasji bič... — Neki starejši tovariš bi rnenda lahko pripovedoval o denuncijacijah. k; jim dolgo ni našel provzročitelia — zda; ga menda že pozna... Iz sovraštva torej vse z vsemi sredstvi! Le kdor se zna- hli-niti. tega štititi, četudi stoji časih na' majavih nogah ter išče zavetja pred delom
v spanju med šolskim časom! To tudi pravi poredna farna! — To so gola dejstva, ki spominjajo na ogrske razmere ah — na kranjske. Preudari jih dobro, dragi čitatelj-tovariš, in našel boš, da so te razmere hude rane. tem hujše, ker izvirajo iz našega lastnega stanovskega telesa.
__ Opazovalec.
Goriške vesti.
—g— Šolsko poslopje v ulici sv. Klare. Poročevalec Venier je dejali na zadnji seji obč. sveta, da se hamerava zidati nova dekliška ljudska šola v ulici sv. Klare. Troškov 200.000 K. Sklene se zgraditi šclo in obrniti se na deželni odbor za avto-rizacijo glede posojila v ta namen
Splošni vestnik.
Češkj učitelji so po nekaterih okrajih začeli pasivno resistenoo v prid regulacije učiteljskih plač s tem, dai ne bodo izdelali za uradne konference nobenega referata več. niti ne bodo več volili nobenih zastopnikov v knjižnične, vrtnarske ali kake druge odseke.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. K. v S.: NekrolOg priobčimo prihodnjič, Pozdrav!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ra divoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1204.	Kranjsko.
Na mestni nemški dekliški osemrazrednici v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. septembra 1913 pod št. 5986 stalno popolniti izpraznjeno mesto stalne učiteljice s siste-miziranimi službenimi prejemki.
Prosilkam za omenjeno službeno mesto je pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlagati pri c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem najkasneje do 31. dne oktobra 1913.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 3. oktobra 1913.
Naš denarni zavod
Geslo: Sar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovisdruea : omejenim jamstvom.
Promet do 30. sept. K 135.403-21. Uradne ure: Vsak četrtek od 7*2.—1/a8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika?
Najizvrstnejše in najboljše ta m burice izdeluje in razpošilja
Prva sisečka ročna izdelovalnica tamburic
J. Stjepušin S!sek.
Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica", ki prinaša razun pouka tudi krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K.
Knjigoveznica
v v
¡anezic
HLj "u."tolo a/n.©,
^lorijazisl^a, "ulica, k^j
se priporoča slav. šolskim	SJ
vodstvom in gg. učiteljem	p
za izvrševanje vseii v knji-	B
govcško stroko spadaj<*čili	||
■ (■■■■(••«•■•KIM-flltMII dol.« •■IHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
Anton Krušič?
krojaški mojster in trgovec
T7" O-orlci
Trižsušlsa, -o.lic a, šte^. ±3 v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
ipj n ir^ip* v» i © i
F Ar F šivalni stro
i Ign.Vok «¡Ë
je najboljši šivalni stroj sedanjosti. 10 letna garancija. ===== Pouk v vezenju brezplačen.
Cenilci zastonj in. poštnine prosto.
specialna trgovina šivalnih strojev in koles = Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. =
v
avstro-ogrske /1 monarhije
na Dunaju, I., Wipolingerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
n>ao"večgeu učitelj
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem I. 1912..... 84 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
Barhenti,
flanele,
seflrl,
pike«,
kanefasi,
kepr.
Vse tD^a^Irie preskrbi
JIR SOVA
učiteljeva soproga
Platno, damaski, robci, brisače, rjuhe, vsa oprava.
lastnica ročne tkalnice v Novem Hradkiinad ^¿f 16
-=LO m. ostankott za SO HZL fraiaJso.
Neugajajoče vrnite.	Učiteljstvu popust.
Vzorci franko.
C. kr. f§s priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 434 mlljonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto Naznanjene škode znašajo
meseca sept. 1913 od januarija 1913
K
1763 14,704.051-79 1359 K 11,910.09904 K 638.006-81
16092 K 138,379.054-60
12536 K 109,468.594-56 K 8,711.041-60
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
Izprašani optik.
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala in ščipalniki natančno po zdrav-niških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Coerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd.
Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdka!!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošča od K 1-50 naprej vzea1™,.v
V
Ferdinand Palovec
konces. zobotehnik

« »
b
(t

zobotelmiški atelje
h naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v Ljubljani, Dalmati- g Z	nova ulica štev. 5 (poleg Kmetske posojilnice)	-
s
ti
S ^Tff?
in se priporoča v obilen poset. Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.
k	a

eS^-Sa. B 'S®»' ?
Edino domače podjetje!
Poskusite zbol.jšano „TOLSTOVRŠKO",
ki je najcenejša in zdaj, odkar je vrelec spopolnjen, najboljša kisla zdravilna in namizna voda.
Vse vrste steklenic se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško.
LJubljana, Prešernova ulica št» 9.
EJOBE2BE5EiB£3BE5BBBi2E,BEBBBEiBa □ EBBEGESESESS3E2Q0EnSSE!aES D
nafvečja zaloga zgotovijenih | oblek za gospode, dečke šn I otroke. Konfekcija za dame. i
a ti	i	ti
£3 D
O BOSO
13 13 C!
is □ a
ES IQ
pi a a es
&
a u
BBBB ES
B O £1
a b o
□ a
a »
n
Danos" Toîna Postrežba.
Solidne cene. S
El O O Ei O Ei H Ci
n
saaasan