418
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski.
V 9. seji dne 4. decembra 1872. 1. so se najpred finančnemu odseku izročile sledeče prošnje: društva v podporo pravnikov v Zagrebu za podporo, — kon-sorcijalne kurije za Tržaško-Loško-Launsdorfsko železnico za moralično in materijalno podporo, — društva pomočnih uradnikov v Ljubljani za podporo. — Potem je dr. vitez Savinšek z 21 sodrugi vlado interpeliral: ali jo je volja, se s hrvaško vlado v dogovor spustiti, da bi se most napravil čez Kolpo poleg Vinice in Gri-belj; — deželni predsednik obljubi, da bo na to odgovoril v eni prihodnjih sej. — Na interpelacijo dr. Sup-pana in sodrugov zarad iztirjanja zaostalih davkov v Bistriškem okraji odgovarja deželni predsednik, da so ondotni prebivalci pač prosili, da bi se jim odpisali davki za 1872. leto, da pa ministerstvo ni dovolilo, da bi se odpisali davki sploh, le posameznim prebivalcem se sme dovoliti olajšava. Ti pa prosili niso zato. Ekse-kviralo se je malo, krma se je zarubila le tam, kjer živine ni bilo; sploh se ozira, kar le mogoče na to, da se plačilo zlajšava obdačenim. — Potem se je prestopilo na obravnavo dnevnega reda.
Dr. Poklukar utemeljuje svoj predlog, naj se deželni zbor izreče za Loško in proti Predelski železnici; predlog se izroči gospodarskemu odseku. — P. Kozler utemeljuje svoj predlog, naj deželni zbor presoja, kako da postava za uravnavo zemljiškega davka streže kranjski deželi; v pretres tega predloga se bode ves deželni zbor konstituiral za odsek.
Poročevalec dr. Costa poroča v imenu šolskega odseka o postavi o uravnavi doneskov od zapuščin za normalni šolski zaklad. Predlog, po kterem bi došla zdatna podpora našemu ljudskemu šolstvu, obveljd.
Dežman poroča v imenu deželnega odbora zarad dovolitve priplače za breg braneče stavbe na desnem bregu Save pri Gorenji Savi poleg Kranja; deželni zbor dovoli v ta namen 1000 gold. iz deželnih novcev.
J. Murnik poroča v imenu finančnega odseka o mnogoterih peticijah; vsled tega poročila se Janezu Subic-u, kranjskemu slikarju v Benetkah, dovoli 200 gold. podpore, — računovodji Martinu Ivanetiču se povikša osebna doklada za 100 gold. na leto, Viktorju Hofmanu, 1. oficijalu pri računovodstvu se podeli naslov „računski svetnik" in povikša se mu letna plača od 900 na 1000 gid., primarju dr. Pestotniku se dovoli, da se mu pri odmerjanji pokojnine všteje čas v cesarski službi, vratarju deželne hiše J. Ž it ko tu se povikša letna plača od 315 na 350gold., deželnemu odboru se nalaga, pretresovati in prihodnjemu deželnemu zboru poročati o razmeri službenin uradnikov računskih.
Dr. Jan. Bleiweis poroča o prošnji občine Se-miške za podporo, da bi sledili studencu, ter nasve-tuje v imenu finančnega odseka, da navedeno prošnjo deželni odbor nemudoma in s toplim priporočilom izroči družbi kmetijski, da iz državne podpore, ki jej je za letošnje leto obljubljena s 1500 gold., zadobi prošeno podporo. Dr. Savin&ek doda dva nasveta, ki se tudi sprejmeta, kakor predlog finančnega odseka.
Murnik potem poroča v imenu finančnega odseka zarad podpore v namen D u n a j s k e velike razstave leta 1873.    Nasvet obveljd, po kterem se 1500 gold. iz
dežel, zaklada, dovoli  v ta namen, da se bode marljivim in izvrstnim učiteljem (500 gld.),  obrtnikom (500 gold.)  in kmetom (500 gld.)   dalo, ki se bodo na deželne stroške peljali na Dunaj in tam ogledali razstavo in  se  kaj naučili.
O napravi potrebnega pohiš j a za novo real-kino poslopje v Ljubljani nasvetuje Kromer v imenu finančnega odseka, da naj se hranilnici hvalo izreka za to napravo in deželnemu odboru izroči ostala obravnava.
Prošnja občin Turjak, Lužarje, Videm in Podgora, da bi se rudarska cesta od Kneja do Kar-lovica vvrstila med skladne ceste, se izroči deželnemu odboru v rešitev.
Po nasvetu finančnega odseka,   čegar   poročevalec v tej zadevi je bil Murnik, je deželni zbor o prošnji Vrhniških občanov sklenil, da se ima deželni vladi priporočati,  naj potrdi zadnjo volitev občinskega od-borora Vrhniškega, dalje se naroča deželnemu odboru, da naj na tanko pregleda račune  župana Obreze o 241etnem županovanji; o zadnji točki prošnje pa, da bi se namreč vlada vprašala: ali  c. k. sodniku Alojziju Mule ju dovoli zraven cesarske službe se ukvarjati še z mnogovrstnimi obrtnijami in kupčijami, pa se je reklo, da ne spada v oblast deželnega zbora.
Obveljal je dalje dr. Razlago v nasvet, po kterem ima deželni zbor prositi presvitlega cesarja za pomilo-loščenje 60 zavoljo hudodelstev ustaje obsojenih prebivalcev vasi Studor-Starefužine.
Dr. Jan. Bleiweis poroča v imenu finančnega odseka o ločitvi vodstva od upravništva v deželnih dobrodelnih napravah Ljubljanskih. Kromer se tako grozno huduje nad tem, da se hoče vodstvo ločiti od upravništva, da ga dr. Bleiweis zavrača inprasa: aH mu ni mogoče, kakor drugim ljudčm dostojno govoriti v zbornici? — Predlog odborov obvelja.
Dr. vitez Savinšek bere poročilo finančnega od-
419
seka o začasni porabi posebnega oddelka deželne posilne delalnice za mirne blazne (nore). — Deželni predsednik razlaga zdravstvene, disciplinarne in pravne pomislike, zarad kterih se vlada zoperstavlja nameravani porabi delalnice. — Dr. Jam Bleiweis v dolgem govoru spodbija ugovore deželnega predsednika, Kromer se zopet jaso huduje v tej zadevi, nasprotuje nasvetu dežel, odbora in finančnega odseka; potem ko še dr. Zamik vladi ugovarja, obvelja nasvet finančnega odseka o prošnji do dež. vlade, da se more poseben oddelek delalnice začasno, in sicer na 5 let porabiti za mirne blazne.
Konečno je dr. Jan. Bleiweis z 18 sodrugi na-svetoval adreso do presvitlega cesarja, o kteri so „No-vice" že poročale.
V 10. seji odgovarja c. k. deželni predsednik na interpelacijo dr. Jan. Bleiweisa 1) kdaj sepričn6 zaostala dela za osušenje močvirja (morasta) na levem bregu Ljubljanice, za ktero je „Cornov graben" namenjen? in 2) ali bi se za to delo potrebni stroški ne dali brez novih plačil prizadetih posestnikov iz že nakupiče-nega velikega zaklada poplačati? — in sicer na L vprašanje to, da se nameravana dela v Cornovem grabnu nadaljevala ne bodo in da se je dotična pogodba z Vol-heimorn razvezala, da pa c. kr. deželna vlada namerava ob svojem času deželno postavo zastran osušenja in obdelavanja Ljubljanskega močvirja, ki je že načr-tana in predložena c. kr. ministerstvu za poljedelstvo ; kar se tiče 2. vprašanja, se ima nakupičeni zaklad porabiti v poplačo stroškov za dela, ki niso bila pogojena, da pa je treba še iztirjati nekaj zaostankov. — Potem deželni predsednik reši interpelacijo Kromer j a zarad skladne ceste od Ljubljane do Kočevja s tem, da je vlada že pritiskala na to, da se cesta popravi, da bi se pa ta cesta vvrstila med velike ceste, pa zdaj ni pričakovati. — Na interpelacijo dr. viteza Savinšeka zarad mostu čez Kolpo poleg Vinice in Gribelj odgovori deželni predsednik, da vlada nima vzroka, to reč sprožiti, da mora to prepustiti za to poklicanim zastopstvom, podpirala bi pa zadevo na toliko, na kolikor je poklicana kot politična gosposka.
Potem je deželni zbor sprejel po Petru Kozlerju sproženi nasvčt, po kterem se imajo vladi izrekati mnogotere želje o tem, kako da naj se postava za vrav-navo zemljiškega davka izvrševati na Kranjskem.
Dež man  poroča v imenu cestnega odseka o novi postavi, kako naj se napravljajo in vzdržavajo javne necesarske ceste, ki obveljd z nekterimi premembami. — D e ž m a n poroča v imenu deželnega odbora, da se ima vozna cesta k kolodvoru Trata pri JSkofj i Loki v vrstiti med skladne ceste,  in   da  se ima  Črnska   cesta  pri Kamniku deloma opustiti kot skladna cesta proti temu, da   se  občinska cesta   na   desnem bregu   Bistrice   med Kamnikom in Stranjami v vrsti  med  skladne   ceste.   — Baron Apfaltrern poroča v imenu združenih odsekov o delovanji deželnega odbora in finančnega   zarad   postavne   uravnave   denarnih   razmer   Kranjskega  zem-ljiško-odveznega zaklada  z državo,  dotični nasveti obveljajo.
Po nasvetu dr. Razlaga se dalje sklene, da se ima vlada naprositi, naj pripomore k spremembi splošne vojne postave zastran enoletnih prostovoljcev (§§. 21—25) tako, da tudi tisti enoletni prostovoljci, ki so pred začetimi bogoslovnimi nauki svojo enoletno dejansko službo dovršili, deležni postanejo dobrote §. 25. *  splošne vojne postave od 5. dec. 1868.
Potem obvelja proračun sirotinskega zaklada za leto 1873. (potrebščina 7764 gold. 60 kr., zaklada 13.123 gold. 23y9 kr., presežek 5358 gold. 631/* kr.), in da se ima za ustanove preračunjeni znesek 5585 gld.
63 kr. razdeliti vsako leto med sirote, dokler se no ustanovi sirotnišnica, ter potrdi se računski sklep za sirotinski zaklad za leto 1871. (dohodki 19.602 gold. 12 kr., stroški 19.598 gold. 68 kr., aktivno premoženje konec 1871. leta 231.521 gold. 49 kr.).
Potem obvelja proračun deželnega zaklada za 1873. leto (potrebščina 291.525 gold. 6572 kr., zaklad 59.998 gold. 80V2 kr.), za primanjkavo 231.526 gold. se ima priklada na vse direktne davke, izvzemši doklado za vojaščino, potem 10% priklade na davek vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa pobirati.
Ker je ura bila že čez dve popoldne, se seja pretrga, in ob pol 5. uri popoldne nadaljuje.
Dr. Jan. Bleiweis prične s poročilom v imenu finančnega odseka o ustanovitvi vinorej ske in sadje-rejske šole na Slapu v Vipavski dolini. Deželni zbor sklene, da se ima do prihodnje spomladi ustanoviti ta šola, ktere obravnave že trajajo 3 leta, kar je grof Lanthieri blagega srca deželi brez plačila ponudil graj-šinico Slap. O dotičnih razgovorih bodemo poročali obširnejše v prihodnjih listih. — Potem poroča dr. vitez Sa-vinšek v imenu finančnega odseka o ustanovitvi niže kmetijske šole na Kranjskem. Deželni zbor sklene, da se, nanašaje na državno podporo, ki jo je ministerstvo dalo kmetijski šoli Goriški, prosi 30.000 gold. za nakup lastnega posestva na Dolenskem, kjer se dosihmal ni noben grajščak oglasil s tako lepo ponudbo kakor grof Lanthieri v Vipavi. Tudi to obravnavo prineso „Novice" obširnejše po stenografičnem zapisniku.
Dalje je po dr. Razlago vem nasvetu bilo sklenjeno, naj se vlada naprosi, obzir jemati na bližnje posestnike okoli Jelovice, ako bi se ta prodala potem, ko bodo vsi upravičenci z Fužinami vred odško-dovani tako, da jim bode pri javni dražbi tudi udeležiti se mogoče. S tem sklepom je bila rešena dotična prošnja Bohinjskih občin^ Bistrica, nemški Rovt in Nomen. — Prošnja občine Cešnjiške v Bohinji za olajšave glede izvrševanja gozdne postave se priporočuje vladi.
Po J. N. Horakovem nasvetu deželni zbor sklene, vlado naprositi, da bi se postavno uravnavali davki pridobitnih in gospodarskih društev.
Dr. Costa poroča v imenu občinskega odseka o prošnji županije Cerkniške, naj se Cerknica priporočuje vladi kot sedež c. k. uradom; — nasvet obveljaj da se ima vlada naprositi, naj pred stalno preselitvijo c. k. uradov iz Planine v Logatec se zasliši mnenje deželnega zbora.
Konečno dr. Jan. Bleiweis utemeljuje adreso do presvitlega cesarja, o kteri so „Novice" že poročale.
Po končani javni seji se prične tajna seja, v kteri se je obravnavala disciplinarna preiskava zastran nezvestob v ljubljanski bolnici.
V 11., to je, v zadnji seji dne 7. decembra poroča Murni k v imenu finančnega odseka o deželni postavi zarad posojila, ktero hoče mesto Ljubljansko po poti loterije za poldrugi milijon forintov najeti; dotična postava obvelja. — Svetec poroča v imenu odseka postavljenega za pregled delovanjskih poročil deželnega odbora za leto 1871. in 1872. Važnejši sklepi deželnega zbora v tem poročilu so sledeči: Prošnja, v prejšnjih sesijah sklenjena, naj se napravi v Ljubljani pravna akademija eventuelno vseučilišče s slovenskim učnim jezikom se ponavlja. — Predsedništvo c. k. finančne direkcije v Ljubljani se prosi, naj blagovoli ukazati, da se zastran preobloženja zeruntnim davkom pregledajo tudi tisti okraji Kranjske dežele, kterim se po izkazih za leti 1869. in 1870. zavolj preobloženja nič gruntnega davka odpisalo ni. — Izrekuje se želja, da bi visoka c. kr. vlada v prihodnji sesiji  predložila
420
postavo   o  razdelitvi   skupnih  pašnikov in menjevalnib zemljišč.
Potem Mu mi k poroča v imenu občinskega odseka o razdelitvi pašnika občine Ostrožno-Brdske in pašnika mestne občine L ozke; razdelitev se privoli z nekterimi pogoji. — Kromer poroča v imenu finančnega odseka o razložbi deželnega odbora zastran pobiranja in plačevanja deželne in zemljiško-odvezne zaklade na vžitninske davke in tirjanja dotiČnih zaostankov; nasvet obvelja, da naj se naprosi vlada, naj v za-gotovljenje vžitninskih doklad za deželni in zemljiško-odvezni zaklad, kakor tudi za občinske namene prihodnjemu deželnemu zboru predloži načrt postave, ki bo finančnim organom ukazovala predpisovanje, pobiranje in odrajtovanje dotičnih deželnih in občinskih doklad v okrajih na kmetih, kakor tudi v Ljubljani vzajemno z državno vžitnino vred in po istem načinu, namreč v lastni režiji ali po najemu ali po pogodbi in brez pravice do pobiralnih ali drugih režijnih stroškov. — Dr. C o s t a poroča v imenu finančnega odseka o stanji opravil zemljiške odveze na Kranjskem; poročilo se vzame na znanje, vlada pa naprosi, da skrbi za izvršitev tistih sklepov, ki so jej že leta 1870. bili stavljeni od deželnega odbora zastran dovršitve zemljisko-odveznih opravil in oziroma razpuščenja dotičnih posebnih organov.
Po sporočilu Murni k a v imenu finančnega odseka se potem za napravo občinske poti ob desnem bregu Save iz trga Rateče do vasi Save dovoli iz deželnega zaklada 1000 gold. in sicer za mojsterska in nenavadna rokodelska dela in material.
Kromer poroča v imenu občinskega odseka zarad skladne ceste čez Vagensperg v Litijskem okraji; nasvet obvelja, da ima deželni odbor to reč še pretreso-vati in poročati v prihodnjem zborovanji. S tem sklepom ste rešeni dotični prošnji Kostrelničanov in Liti-1'anov, da naj bi se cesta presukala čez Lipinsko Bulo vje.
Potem se po nasvetu dr. Poklukarja sklene, naprositi vlado, naj zavrže Predelsko železnico, in skrbi po vsi moči, da se železnica iz Trsta čez Loko v zvezo z Rudolfovo železnico na Koroškem brez odlašanja zagotovi; s tem je rešena prošnja županije Škofje Loke za pospeševanje Loške črte.
Društvu pravnikov v Zagrebu se dovoli 30 gld., društvu pomočnih uradnikov v Ljubljani 50 gold. podpore.
M urnik poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnjah mnogoterih občin na Dolenskem, odbora mestnega Novomeškega in Crnomeljskega; nasvet obvelja: izreči namreč, da železnica, ktera bi vezala glavno deželno mesto Ljubljano s Karlovcem, bi bilo^ deželi Kranjski in državi jako koristna in prositi vlado pri izvršitvi te železnice ozir jemati na Novomesto, glavno mesto Dolenskega.
Po sporočilu Dežman-a v imenu finančnega odseka o prošnji konsorcijalne kurije za Tržaško-Loško-Launsdorfsko železnico se tej železniški črti dovoli 5000 gold. proti povračilu in zagotovilu, da se ta denar povrne deželnemu zakladu.
Potem dr. Zarnik poroča v imenu dotičnega odseka o volitvi deželnih poslancev dr. viteza K alte n-e&gerja *n dr. Zupana za Ljubljansko mesto, ki predlaga, naj te volitvi deželni odbor na tanko preišče in poroča prihodnjemn zboru. — Pl. Langer, dr. R. Razlag, dr. vitez Savinšek, Svetec in Dežman govorijo veliko zato, da bi se ta volitev potrdila; al dr. Zarnik spodbija razloge ravno imenovanih govornikov; pri glasovanji obveljd odsekov nasvet, da se volitev preišče  in  v prihodnjem zasedanji  o njej poroča.
Za nasvet Langerjey, da se ima ta volitev potrditi, so glasovali: baron Apfaltrern, grof Auersperg, grof Blagaj, Dežman, Kromer, pl. Langer, grof llargheri, dr. Razlag, baron Rastem, Franjo Rudež, dr. vitez Savinšek, Svetec, grof Tlmrn, Zagorec. Zoper Langerjev nasvet so glasovali: grof Barbo, dr. Bleiweis, dr. Costa, Grabrijan , Horak , Irkič , Koren , Kramarič , Kramar, Murnik, dr. Poklukar, Karol Rudež, Tavčar, Toman in dr. Zarnik. — P. Kozler in V. C. Zupan nista bila pričujoča.
V večerni seji poroča najpred dr. Costa o adresi do presvitlega cesarja; adresa, o kteri so „Novice" že poročale, obvelja z večino glasov. Tu le še dostavljamo, da je baron Apfaltrern predlagal, o adresi prestopiti na dnevni red, to je, zavreči jo, dr. R. Razlag pa, ki je zoper predloženi načrt hudo govoril, da se ima načrt adrese vrniti odseku, naj vnovič poroča dne 10. decembra, vlado pa naprositi, da zborovanje raztegne do tega dne ; ali oba ta nasveta sta ostala cel6 brez podpore. Med obravnavo o adresi je deželni glavar priobčil pismo V. C. S up a na, po kterem se odpoveduje deželnemu poslanstvu zato neki, ker se ne sklada z adreso. Zoper adreso so glasovali: dr. Razlag, Svetec in še drugi.
Potem se z večino glasov izvolita za državna poslanca: dr. Costa iz kurije kmetijskih občin, J. Horak iz kurije mest, trgov in kupčijske zbornice; — od nasprotne stranke je dobil dr. Razlag vse glasove.
Za uda c. kr. deželne komisije za izpeljavo postave o zemljiških davkih se izvoli bar. Apfaltrern z 18 glasovi. Šolmajer je dobil 16 glasov; narodna stranka je tedaj pri tej volitvi padla; dr. Razlag, Svetec, Zagorec in še nekteri drugi so glasovali z nasprotno.
Dr. Costa poroča v imenu šolskega odseka o imenovanji dr. Jan. Mrli al a za uda deželnega šolskega sveta. Deželni predsednik zagovarja vlado, al navaja jako medle vzroke; baron Apfaltrern nasvetuje, da bi se prestopilo na dnevni red, deželnemu odboru pa še neko grajanje izreklo zato, da se je potezal za ustavno pravico! Tudi Kromer je jako puhlo zagovarjal vlado, ter Apfaltrernov nasvet podpiral. Tudi Dežman zagovarja vlado, ter utemeljuje ves svoj ugovor zoper nasvet šolskega odseka na besede slovenskega teksta dotične šolske postave. Dr. Zarnik mu dokazuje jezikoslovne njegove zmote, konečno pa poročevalec dr. Costa temeljito od konca do kraja spodbije ugovore vse in obvelja z večino glasov sledeči nasvet šolskega odseka: Deželni odbor izrekuje kot svoje pravno prepričanje to, da ima §. 35. postave o šolskem nadzorstvu od 25. svečana 1870. leta ta pravi pomen, da mora minister za nauk in bogočastje v predlogu za imenovanje udov iz vrste učiteljev za deželni šolski svet se porazumeti a kranjskim deželnim odborom, ter obžaluje, da je minister za nauk in bogočastje pri zadnjem imenovanji zapustil to načelo, kterega se je on sam vedno držal. — V prihodnjih listih prinesemo po stenograf. zapisniku obširnejše tudi to obravnavo.
Potem deželni predsednik vsled cesarjevega ukaza zahteva, da deželni glavar sklene zborovanje te sesije. Zdajci deželni glavar pozdravlja poslance in se ozira na neutrudljivo delavnost prekratkega zborovanja ter konča ogovor se slavo-klici na Njegovo Ve-ličestvo presvitlega casarja; vsa skupščina izklikne trikrat slava! Deželni predsednik mu odzdravlja ter obljubi, da bode sklepe tega zborovanja krepko podpiral. Konečno pa dr. Jan. Bleiweis v imenu vseh poslancev deželnemu glavarju izreka hvalo, da je
vseskozi vodil pravične in nepristranske obravnave tega zborovanja.
Potem deželni glavar sklene sejo in zborovanje.
421