Tovarna barv in lakov m e: d v o d e Specializirana za proizvodnjo najsodobnejših zaščitnih sredstev za potrebe industrije in Široke potrošnje. Najnovejše za pomorstvo — avtomobilistiko — les — gradbeništvo in ostale veje lahke in težke industrije — antiko-rozdvna zaščita — zaščita proti kemikalijam — atmosferskim razmeram in različnim mehaničnim in kemičnim 'vplivom. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE, navodila, nasvete in TEHNIČNO POMOČ! IIIIIIIIIIIIIIIH Nezadostna 1 usklajenost | občinske politiko | Stran 2 | Bika | za roge, ne § pa za rep J Stran 6 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiin hiiiiui SPODBUDNO ŠTIPENDIRANJE V TOMOSU PRAKSA ZA PRAKSO j »Prosimo vse, ki bodo v delovnih stikih s praktikanti, da jim nudijo vso potrebno strokovno pomoč. Hkrati poudarjamo, da Praktikanti ne smejo biti le opazovalci, temveč morajo aktivno delati na določenih delovnih mestih, da bi se Oaučili ceniti fizično delo in ga pojmovati tako, kot to terjajo socialistična načela. Le tako bomo izkoreninili različno vrednotenje fizičnega in umskega dela. Zaradi tega morajo praktikanti sami poskusiti, kakšen trud je potrebno vložiti v eno in drugo delo, da bi znali ceniti vsakega delovna človeka.« Citat za naš uvod smo Prepisali iz okrožnice oddelka za izobraževanje v ■Tomosu, ki jo je naslovil ^sem obratom pred počitniško prakso. V pisarni Franca Petrača, Organizatorja izobraževanja, išče ,Uroš Jaklič, študent tretjega letnika ekonomske fakultete, s kazalcem tipke po pisalnem stroju. V Tomosu je na praksi Qrugi mesec. »študent pričakuje, da se bo p Praksi tudi učil in izpopolnil o°rijo, ki mu jo daje fakultet- stane najprej preizkušnjo psihofizičnih sposobnosti. S tako od-biro štipendistov smo dosegli izredno dobre uspehe. Osip naših učencev, dijakov in študentov se je silno zmanjšal.« B Letos so v Tomosu razpisali skupno 54 štipendij za poklicne, srednje in visoke šole, (Nadaljevanje na 7. strani) S 4. REDNEGA ZASEDANJA SKUPŠČINE GOSPODARSKE ZBORNICE SRS Zdravila zoper gospodarski glavobol Glavobol slovenskega gospodarstva se povečuje: zaloge so v letošnjem prvem polletju za 59 milijard večje kot lani v tem času (kljub 11,16/» povečanju izvoza) in vežejo skupno že 860 milijard starih din © Terjatve do kupcev so od konca lanskega leta do zaključka polletne bilance porasle za 144 milijard, obveznosti do dobaviteljev pa za 85 milijard © Povprečni rok plačila znaša v industriji 61 dni, kar ob kreditnih restrikcijah spravlja v težave celo gospodarsko trdna podjetja 0 Zdravil zoper naraščajoči gospodarski glavobol pa je po mnenju skupščine Gospodarske zbornice SRS veliko... STRAN 8 veletrgovina mercafor IM FORT — EXPORT NUDI VEDNO SVEŽE kot Študij,« govori Uroš Jaklič odmev na okrožnico oddei-a za izobraževanje. »Prvi me-.6c sem delal v analitskem od-»elku Tam sem občutil kontakt , fakultetnim delom. Vendar je Jka praksa, kot si jo pred-l.avljamo študentje', težko ures-"^ljiva. Tovarna še nima na mentorjev. S tem .pa ni 6eeno, da je čas na praksi iz-"ut>ljen. Veliko je vredno, da 6 navadiš na odnose v delovni rF,anizaciji, še preden , si njen J?0- To pa je poleg strokovno-1 hajbolj pomembno.« SELEKCIJA na prvi stopnji . Uroš Jaklič je samo eden od ”lbližno 100 štipendistov tovar-Tomos. Nikjer sicer ne piše, v se bo po končanem študiju tovarni zaposlil, kajti v To-°su imajo kadrovsko politiko si® drugače postavljeno, kot Bi,° .le navajeni v mnogih dru-h kolektivih. raznih šolah štipendi-kot ° vebko več štipendistov, Rzr, Sv° naše kadrovske potrebe.« ^Tačuje Franc Petrač s števil-j)0,. 1 program izobraževalne Čilske Tomosa. »Druga zna-sek1°St pa 'ie> da posvečamo po-v n° skrb odbiri štipendistov zanSO(^eIovanju z zavodom za poslovanje in njihovo poklic-distPosyetovalnico. Vsak štipen-’ ki se javi na razpis, pre- SINDIKATI IN POMOČ BREZPOSELNIM Dva obraza iste dolžnosti Z zaostrovanjem gospodarskih razmer v času po reformi in z naraščajočo brezposelnostjo vse bolj stopa v ospredje tudi dolžnost in naloga sindikatov, da pomagajo tistim članom svoje organizacije, ki so se znašli v stiskah in ki so morda trenutno brez dela; brez sredstev za preživljanje. Kakor zdaj kaže, so sindikati celo edini, ki sistematično pomagajo tem ljudem. Sicer se ne bi dogajalo, da te člane naše družbe napotijo po denarno pomoč na sindikat tako oddelki za socialno skrbstvo pri občinskih skupščinah kot zavodi za zaposlovanje in celo postaje milice... Kako je torej s pomočjo brezposelnim, ki dejansko pomeni nalogo in skrb sindikatov, vendar pa najmanj enako dolžnost tudi drugih družbenih organov in organizacij? Na to in s tem povezana vprašanja je odgovarjal Janko Vrhunc, tehnični sekretar Mestnega sveta sindikatov v Ljubljani. »žal je pri nas tako, da sindikati ostajamo edini, ki smo po svojem statutu in tradiciji nekako zadolženi, da rešujemo kritične situacije,« ie začel tovariš Vrhunc. »Brezposelnim za določen čas po sedaj veljav- ni zakonodaji sicer pomagajo tudi zavodi za zaposlovanje. Od njihove dobre volje in razpoložljivih sredstev je odvisno, ali po izteku zakonskega roka tem članom naše družbe še lahko (Nadaljevanje na 4. strani) SADJE IN ZELENJAVO Sl gjffnoijeBSSSBI - 90 let odližne'kvalitete g|P gfg^a-rvL&ji+e. j jr?? I ««rekoinbln»l EMONA Ljubljana XXXXV\X\X\V.XXxx v v ^ ^^_^^i^^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv.XXXVXXXVV^a>XXXXX\XVX\XXXXXX>X<^NXXVvX\X>^x\>X\X>X>^NXX\.\XXW>^XNX\XXX>XX\X>XXXX\XXXXXXX>XXXXX>XXXXXXXXXXXX'>XXXNXXX>^XXXXXX\XXXXXXXXXXVXXVsXSXNXXXXXXX^XXXXXXXX^ Klavsko enotnost berejo člani vseh delovnih kolektivov, zato vam oglas v delavski enotnosti zagotavlja uspeh jSjSMsSsi1 Im. vsa? J /nn| inusji-Lfi- emMas 8MJ *roko"b REZERVERANI STOLPEC ■■■' ■ • -JijšiA (ijŠ.-'•i,,- _ SEJA PREDSEDSTVA ObSS JESENICE: luge Segala absolventka pravne fakultete iz Ljubljane, zaposlena v razstavnem paviljonu Talis-Vinag iz Maribora na Gospodarskem razstavišču • Kako usklajujete študij in delo ter kakšna so vaša zapažanja o vinskem sejmu 1967 v Ljubljani? Uelo in študij skupaj, še kar gre! Le z vinskim sejmom ni najbolje, namreč izpitni roki so tudi v septembru. Sicer pa sem dela po raznih razstavah in sejmih že navajena. Pet let že to počnem in upam, da je to moja zadnja priložnostna zaposlitev. Letos moram diplomirati, potem pa v službo! Kaj naj vam povem o svojih vtisih z vinskega sejma? Sejem, kot vsak drugi. Sem, v prvo nadstropje hale A kjer so razstavni paviljoni, prihajajo le resni kupci, drugih obiskovalcev ni veliko. Ti, ki ljubijo kapljico, pa ne v majhnih količinah, sploh zavijejo že pri vhodu kar navzdol, pot k nam v prvo nadstropje je za njih pretvegana! Je le nekaj več stopnic! Zaslužila pa ne bom slabo. Petinpetdeset tisočakov bo moj zaslužek. Porabila ga bom za nakup smučarske opreme. Tri leta že smučam, pa še nimam poštene opreme. Seveda pa imam pri delu tudi neprijetnosti — vrata friži-derja mi padajo po tleh... Dika Dolenc študentka stomatologije iz Kamnika, začasno zaposlena v razstavnem paviljonu Župski rubin na vinskem sejmu v Ljubljani • Vi ste študentka, torej opravljate med poletnimi meseci izpite. Delo na Gospodarskem razstavišču vam je tudi vzelo veliko prostega časa. Ali ste bili kje na počitnicah? Na počitnicah sem že bila, v Umagu in v Kopru. To je bilo prijetno! Deset brezskrbnih dni na soncu in v vodi, to je nekaj! Sedaj pa delam. Rada bi si kupila Medicinsko enciklopedijo, ki ni ravno poceni. Pa mislim, da bom tu na sejmu zaslužila dovolj. Plačali mi bodo 40.000 starih dinarjev za deset dni. Tu počnem vse mogoče: kuham kavo, strežem gostom z našimi priznanimi izdelki, jim razlagam, koliko in kakšne medalje smo dobili ter hvalim naše izdelke. Če me poslušate, kako hvalim ves ta alkohol, si lahko mislite, ta ga pa rada zvrne. Pa ni tako! Sem abstinentka. Pijem le Oro, ki je najboljša ta hip. Reklama me v tem času spremlja po 12 ur na dan. Še nekaj dni in — konec. Pa sem tu že tretjič, vedno pri Župskem rubinu. Prava tradicija. In naslednje leto bom zopet prišla. Na vinskem sejmu pa sem doživela le nekaj zanimivega. Slikana sem skupaj s predsednikom Titom in njegovo ženo Jo-vanko — to pa je tudi nekaj! Lučka Pečan študentka romanistike iz Ljubljane, honorarno zaposlena v paviljonu Dalmacija vino na vinskem sejmu v Ljubljani • To je vaša prva zaposlitev. Kako nameravate porabiti svoj zaslužek? Da, to je moja prva zaposlitev. Tudi denar, ki ga bom dobila za to svoje delo, bo moj prvi zaslužek. Ker študiram jezike, italijanščino in francoščino, bom ves denar porabila za knjige. Nakupila si bom leposlovna dela v francoščini, ker si ravno z branjem knjig najbolje izpopolnjujem svoje znanje tujih jezikov. Letos sem nameravala oditi za eno leto v Francijo, pa mi je spremenjeni program študija na filozofski fakulteti namene preprečil. Narpreč, včasih je bila diploma prve stopnje nekaj običajnega, sedaj pa je študij enoten, brez stopenj. Delo tu mi ugaja, sem gospodinja, ki sprejema goste, se vljudno smehlja in odgovarja na vprašanja. Zal, pa mi znanje tujih jezikov tu ne koristi, niti znanje angleščine in nemščine. Kupci so predvsem domačini, sporazumevanje ne dela nikomur težav. Seveda pa kuham ves čas obvezno kavico. Še to, delo bi bilo lahko, če bi mi ne bilo treba ves čas stati. Tako pa me zvečer noge prav pošteno bole in komaj čakam, da zlezem v posteljo. ‘ ( Tovarna čipk, vezenin in rokavic BLED IZDELUJEŠ • strojno klekljane čipke in strojne vezenine e vse vrste ženske konfekcije • damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami Vse svoje izdelke vam nudimo po konkurenčnih cenah V MODERNO UREJENI TRGOVINI NA BLEDU, LJUBLJANSKA CESTA 8 \AA/WVW\AAAAAAAWAA/WWVVNAAA/VWWWSAAAAAA/'AAAAAA/VSAA< NEZADOSTNA USKLAJENOST OBČINSKE POLITIKE ) Trezna ocena polletnega gospodarjenja v jeseniški občini % Nadurnega dela še vedno toliko, da bi lahko zaposlili dvakrat več delavcev, kot jih sedaj išče zaposlitev Gradivo, na osnovi katerega je predsedstvo ObSS Jesenice te dni razpravljalo o polletnih rezultatih gospodarjenja v jeseniški občini, je bilo zares skrbno pripravljeno: kot na dlani je pokazalo, kako pelje njihov gospodarski voz. Zdelo se je, da kar slišimo, kako ta voz škriplje, ko s težavami rine počasi naprej, hkrati pa se je vsiljevala misel, da vse skupaj ne bi bilo tako naporno, če bi vozniki ta voz znali pravilno podmazati... Kaj govorijo številke o tem, kako so v jeseniški občini gospodarili v prvi polovici letošnjega leta? Čisto na kratko povedano naslednje: da se položaj zaostruje, da je ekonomičnost poslovanja padla, da podjetjem ostaja vedno manj dohodka, kar zmanjšuje možnost modernizacije proizvodnje, poslovanje pa približuje spodnji meji rentabilnosti. To zadnje velja predvsem za Železarno in za gostinstvo jeseniške občine, delno pa tudi za njeno gradbeništvo in trgovino. Ker ie v jeseniški občini Železarna pač zdaleč najvažnejša gospodarska organizacija, je tudi razumljivo, da so težave, v katerih so se znašli kovinarji, močno vplivale na celotno gospodarstvo občine. Drži pa, da s6 z vprašanji, kot so velika medsebojna zadolženost, visok porast zalog (tako zalog nedokončane proizvodnje kot tudi zalog končnih izdelkov) in s tem v zvezi z vprašanjem nizke likvidnosti ne borijo samo v Železarni. temveč tudi v mnogih drugih podjetjih jeseniške občine. • Zvišana amortizacija, hitro povečevanje materialnih stroškov poslovanja in drugi vzroki so vplivali na to, da je delež dohodka jeseniških podjetij v njihovem celotnem dohodku padel z 19,7 odstotka v prvem polletju lanskega leta na 16,3 odstotka v prvi polovici letošnjega leta. • In dalje: medtem ko je v prvem polletju lanskega leta na bruto osebne dohodke odpadlo 69 odstotkov dohodka podjetij, se je v prvi polovici letošnjega leta ta odstotek povzpel kar na 86 odstotkov! • To je seveda negativno vplivalo na ostanek dohodka, ki je bil v letošnjem prvem polletju kar za 67 odstotkov manjši kot lani v istem času. To pa pomeni, da se je za enak odstotek zmanjšala možnost za rekonstrukcijo, modernizacijo itd. Povprečni osebni dohodki so v letošnjem prvem polletju znašali v jeseniški občini 88.500 S-din, od tega v gospodarstvu 87.700. v negospodarstvu pa 96.100 S-din. V primerjavi z istim obdobjem lani so se osebni dohodki v gospodarstvu dvignili za 13,2 odstotka, v negospodarstvu pa za 15,4 odstotka. Zvišal se je tudi realni osebni dohodek — v povprečju za 4,2 odstotka. Vendar pa omenjeno povečanje osebnih dohodkov ne temelji niti na ustrezno povečani delavni storilnosti, niti na ustrezno povečani realizaciji proizvodnje, temveč je bilo to povečanje v precejšnji meri ustvarjeno na škodo notranje akumulacije podjetij, saj smo že omenili, da je bil v letošnjem prvem polletju ostanek dohodka jeseniških podjetij kar za 66,7 odstotka manjši, kot pa je bil v istem obdobju lani. PREMALO POBUDE, PREMALO USKLAJENEGA NAČRTOVANJA Posebno skrbno je predsedstvo jeseniških sindikatov obravnavalo podatke o gibanju zaposlenosti, saj številke kažejo, da se to gibanje odvija prav v nasprotno smer. kot pa je to predvidel srednjeročni gospodarski plan jeseniške občine. Zaposlenost kaže namreč tendenco stalnega padanja in je bila v .letošnjem prvem polletju za 2,5 odstotka nižja, kot lani mmm v istem obdobju. V prvem polletju je bilo v jeseniški občini nezaposlenih povprečno 252 oseb — predvsem žensk in mladine, za katere je skupna značilnost nizka izobrazba. Jeseničane zaskrbljuje, da je ta odstotek nezaposlenosti v njihovi občini najvišji na Gorenjskem: medtem namreč ko znaša ta odstotek za vso Gorenjsko 1,7 odstotka. se je v jeseniški občini povznel na 1,9 odstotka. Ko ie predsedstvo razpravljalo o tem vprašanju, so njegovi člani opozorili na podatek o številu opravljenih nadur v prvem polletju: STIKI S TUJKO i:illlllllll!l!lllll!lllllll!llllll!llllllll!lllllll!lllli™ Japonska sindikalna delegacija v Ljubljani Minuli teden je sekretar RSZSS Jože Marolt sprejel delegacijo generalnega sveta sindikatov Japonske (SOHIO), ki je gost centralnega sveta ZSJ. Člani japonske delegacije ISAO NAKATA, namestnik direktorja za organizacijska vprašanja, MITZUAKI ŠIMIZU, pomočnik generalnega sekretarja za provinco Chiba, in ISAMU KOBAJAŠI, član mednarodne komisije SOHIO, so se na Republiškem svetu sindikatov pogovarjali o vlogi in položaju sindikatov v Sloveniji in o značilnostih slovenskega gospodarstva in njegovega razvojnega programa. Gostje so se ob tem še posebej zanimali za uresničevanje ciljev gospodarske reforme, če je reforma že začela vplivati na izboljšanje osebnega standarda delavca, kolikšni so življenjski stroški pri nas itd. Zanimala so jih tudi stališča sindikatov o problemu zaposlovanja in brezposelnosti in kako te stvari urejamo. Japonski gostje so nato odpotovali v Kamnik, kjer so se s predsednikom občinske skupščine in predstavniki družbeno političnih organizacij pogovarjali o našem komunalnem sistemu, o delovanju organov občinske skupščine, o možnostih njihovega vpliva na razvoi gospodarstva ter o vlogi sindikatov ter Socialistične zveze pri dogajanjih v komuni. V tovarni kovanega orodja v Kamniku, v trgovskem podjetju »Prehrana« in v »Litostroju« so se japonski gostje seznanili z delavskim samoupravljanjem. Razen sistemov za delitev dohodka in osebnih dohodkov so japonske delegate zanimali tudi način oblikovanja cen in gospodarske razmere v delovnih organizacijah. !!lllllll!!lll!ll!llllll!!IUIIII!!!llllll!!l!llllll!lllllll!!lll!llllll!!lllllll!lllllll!llllllll!l|[||l!l!llllllllllll[||||||lilllllll!!lllllllll[[|||||l!lll!lllll!llllll!ll!llllllllllllllll!l!llllllllllllllll!!l!IU!!l • bilo jih je okoli 710.000 -to pa pomeni tolikšen sklad 0 obnovo starih in koliko v ar^ njo novih poslovnih prn^°A M■ *" Na Mežaklji smo jedli odojka Slaki so urezali domače viže, fantje iz Praprotnega so zapeli, po planjavi pa je tako lepo zadišalo po čevapčičih, da ni bilo nikomur žal, da je prišel na Mežakljo na piknik, ki ga je organizirala Počitniška skupnost pri Mestnem sindikalnem svetu Ljubljana — ALPE ADRIA. V nedeljo je bilo, prve kaplje med Bledom in Gorjami so padle na okenska stekla avtobusov, raztrgani oblaki so se podili po blejskem kotu, da smo se že nameravali obrniti kar proti domu. Nekateri so se, mi pa smo nadaljevali pot. Na sindikalnem pikniku smo pili, peli in jedli, nekateri pa so se tudi zavrteli. Še najbolj pa so prišli na svoj račun gobarji, kajti okoli Mežaklje in Pokljuke je gob, da je kaj. Popoldne pa je veselje prekinil dež. Slaki so pospravili svoje instrumente, ljudje smo se razbežali. Nam pa so organizatorji še povedali, tako bolj na uho, da že pripravljajo drugi piknik. Ta bi naj bil na praznik dela 1. maj, povabili pa bodo bržkone tudi delavce iz Italije in Avstrije. m. v. lllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllEilE ■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiBmiiiHiiiHiiiiiiiMiiiiiiim^ nama ZANIMIVA NOVOST — IZREDNA UGODNOST '_y VELEBLAGOVNICA Odlil O. LJUBLJANA s poslovalnicami: $ TRGOVSKA HIŠA, Tomšičeva ulica 2 © BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Wolfova ulica 1 @ KONFEKCIJA ELITA, Čopova ulica 7 ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA odslej za vse vrste blaga (razen prehrambenih artiklov in tobaka) tudi brez porokov in po drugih zelo ugodnih pogojih. I!I!!!!!III!I!!II!IIIIII!IIIII!I!IIIII!IIIIIIII!IIIII!!!IIIII!!!I!IIIIIII!III!III!IIIIIII!IIIIII!IIIIIIIII>II!II!HIII!!IIIIIIIIIII![|!IIIIIIII!!I!IIII!I! SINDIKATI IN ODPUŠČANJE DELAVCEV V PODJETJU TOPIG llllllll!li!lll!!!lllllll!llll!!llllll!!l!ll!!llllll!!!lllll!lll!l!!llll!lllllll!lllll!!lllll!!!llllll!!llllll!lllll!lllll!!lllll!!llll!llll!lll!llllll!WIIIII!l!lllll!lllll!Wllffi A KO NE BI SMELI DELATI ►-Prišla sem, ker ne vem, kaj naj storim,« je rekla predsednica sindikalne podružnice obrata plastičnih mas v Kidričevem, ko je pred nedavnim prišla na občinski sindikalni svet v Ptuju. »Naročili so mi, naj naš izvršni odbor sestavi spisek delavk, ki jih bomo odpustili. Biti jih mora točno 23.« Najprej sem šel v Maribor, kajti obrat plastičnih mas v Kidričevem je del velikega združenega podjetja Elektroindustrija in splošna montaža »EM«, ki ima sedež v Mariboru. V njem so združene tri večje delovne organizacije: Hidromontaža, Tovarna stikalnih naprav in Tovarna opreme za pralnice in gospodinjstvo TOPIG, ki pa ima štiri obrate: Tobi, Himo in obrata v Lendavi ter v Kidričevem. V Tovarni opreme za pralnice in gospodinjstva imajo prisilno upravo. Zašli so namreč v tolikšne gospodarske težave, da so se zatekli k prisilni upravi kot skrajnemu ukrepu za sanacijo podjetja. Pravijo, da je v Jugoslaviji več kot 60 tovarn, ki delajo takšne in sorodne proizvode kot oni in da je spričo tega konkurenca močna, sami pa imajo tako zastarela osnovna sredstva, da so njihovi proizvodni stroški visoki, na (IV) VSE VEČJA AKTIVNOST MESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA tržišče pa ne morejo pošiljati sodobnih proizvodov. Tako pravijo, nimajo pa še razvojnega načrta in sploh še ne vedo, s kakšnimi gospodarskimi ukrepi bi ozdravili svoje podjetje. Ivan Ažman, sekretar občinskega sindikalnega odbora industrije in rudarstva v Mariboru, mi je pripovedoval: »Po njihovem je edini izhod v odpuščanju delavcev. Najprej so govorili, da jih bodo odpustili 300. Potem je odbor prisilne uprave sklenil, da jih bode odpustili 350 in da bodo s tem podjetje spravili na zeleno vejo.« Naredili so plan odpustov: Tobi naj jih odpusti 120, Himo 98, obrat v Lendavi 50, obrat v Kidričevem pa do sedaj 23 in do konca leta še vse ostale. »Vemo, da je do odpustov moralo priti,« je dejal Ivan Problemi zaposlovanja so precejšnji V zadnjem prispevku iz serije o vse večji aktivnosti mestnega sindikalnega sveta bo govora o problemih zaposlovanja v devetih večjih industrijskih delovnih organizacijah, ki so jih obiskali predstavniki mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Iz razgovorov, ki so jih imeli predstavniki sindikata v omenjenih devetih delovnih organizacijah, tudi tokrat povzemamo nekaj najbistvenejših ugotovitev. VEC KOT 3600 brezposelnih delavcev Spremembe v gospodarskih razmerah, ki smo jih zavestno sprožili z ukrepi gospodarske reforme, se močno razkrivajo tudi v politiki zaposlovanja. Doslej skoraj neznaten problem brezposelnosti dobiva v zadnjem obdobju vedno širše okvire tudi na območju Ljubljane. Tako je bilo ob koncu prejšnjega meseca na ljubljanskem komunalnem zavodu za zapo-slovanje registriranih več kot ^600 brezposelnih delavcev, medlem ko je bilo samo na ožjem območju Ljubljane registriranih 1643 brezposelnih delavcev. Pri '®m je značilno in hkrati zaskrbljujoče, da je od tega v Ljubljani brezposelnih 115 delavcev z visoko, 58 z višjo in kar 237 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo. Omenjeni Podatki nedvomno pričajo, da delovne organizacije v Ljublja- ^VX'X:nXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX’ ni niso zmožne zaposliti letnega prirastka prebivalstva. Pojavljajo pa se tudi nasprotna hotenja posameznih delovnih organizacij, in sicer takšna, da iščejo izhod iz zaostrenih pogojev gospodarjenja celo z odpuščanjem delavcev in zmanjševanjem obsega proizvodnje. VSEMOGOČI IZGOVORI Podobno je tudi v štirih izmed devetih delovnih organizacij, to je v Litostroju, Iskri v Horjulu, Lesnem kombinatu Ljubljana in Tovarni dekorativnih tkanin, ki so jih obiskali predstavniki mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Vzroke za odpuščanje so v omenjenih štirih podjetjih navedli zelo različne, povsod pa navajajo »objektivne razloge«, na katere bojda sami ne morejo vplivati. Med temi objektivnimi razlogi je bilo najpogosteje slišati: težak položaj elektroindustrije spričo prevelikih zalog in zmanjšane možnosti prodaje na domačem in tujem tržišču, podražitev surovin v lesni industriji in manjše povpraševanje po tovrstnih izdelkih ter težave s kreditiranjem investicijske opreme itd. Ne da bi se globlje spuščali v oceno navedenih primerov, na ljubljanskem mestnem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva ugotavljajo, da marsikje niso poiskali vseh možnosti za izboljšanje lastnega položaja. Strokovne službe v vseh štirih prizadetih podjetjih, ki so sestavljale spiske delavcev za odpust, prav gotovo niso uspešno opravile »izpita iz reforme«. Zavoljo tega bo potrebno po mnenju mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva razmisliti tudi o ustreznem kadrovskem izpopolnjevanju teh služb. Kajti težko se je sprijazniti z rešitvami in vsemogočimi izgovori, ki jih ponujajo »strokovni operativci« v podjetjih, ko vztrajajo pri trditvi, da je v sedanji ekonomski stiski za nekatere delovne organizacije edini izhod v odpuščanju delavcev. MALO PODJETIJ Z IZDELANIMI PROGRAMI Malo je takih delovnih organizacij, ki imajo res izdelane programe lastnega razvoja, znatno več pa je tistih podjetij, ki ne vedo, kaj bodo delala jutri, kaj šele naslednje leto. Zavoljo tega v takih podjetjih, ki še nimajo lastnega programa razvoja, največkrat navaja-jajo opravičilo, da v jugoslovanskih razmerah »dinamičnih sprememb in dopolnitev« ni možno vnaprej predvideti ničesar realnega in je zategadelj vsako vztrajanje na dolgoročnih programih že vnaprej obsojeno na neuspeh. Take in podobne ocene pa lahko opazimo v nekaterih sicer dobro organiziranih podjetjih, denimo v Litostroju, ELMI In Lesnem kombinatu, ugotavljajo na mestnem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva. Ob tem je zlasti zaskrbljujoče dejstvo, da organizatorji proizvodnje bolj intenzivno razmišljajo o različnih možnostih zmanjšanja obsega proizvodnje, kot pa o preusmeritvi proizvodnje na donosnejše izdelke. »V takih primerih mora sindikalna organizacija nastopiti v svoji klasični zaščitni vlogi in ne sme dopustiti, da bi v podjetjih obravnavali delavce le kot proizvodni strošek« pravijo na mestnem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva. In še pripominjajo: »Sindikalna organizacija, v katerikoli delovni organizaciji mora od strokovnih služb zahtevati, da dokažejo svojo privrženost reformi ne le z besedami, marveč samo s konkretnimi programi razvoja.« M. Z. vX>^XXA>XNVV(XSXSXKNV>XNXNX<>XNX>XXXX • VPRAŠANJE: D y, tovarni sem zaposlen od 1. 2. 1959 dalje ter ves čas za-“®slitve opravljam zidarska dela ter obnavljam peci. Delo. ki ** opravljam, sicer opravljajo kvalificirani delavci vendar sam oi?am nobene kvalifikacije. Zanima me, ali mi lahko delovna twJn'zacija sama prizna polkvalifikacijo ali _ kvalifikacijo na CiLRi opravljanja takega dela več let, ter ali se to kvalifika-50 lahko vpiše v mojo delovno knjižico. — S. D. — Kozina WDelavc'i Pridobivajo strokovno izobrazbo po uveliatvi temel.i-tjp7a zakona o delovnih razmerjih le na osnovi spričeval veri-B- r?nih ustanov za izobraževanje. Sami delovni organizaciji "j ^ „ - • • 1 . t x : L .l*t:U 11 -m-v/T.l i n n rivl ril L* 1 5«»či Prepuščeno, da v svojih splošnih aktih uredi in določi Pridobivanja strokovne izobrazbe, pri čemer lahko tudi vA0AGRARNO ŽREBANJE Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje 1 osebni avto Renault R-16 1 traktor ZETOR R2011 1 osebni avto FIAT 850 3 motorni čolni LIBIS 2 šotora PULA 2 motorni žagi STIHL CONTRA 5 magnetofonov SONET 10 športnih oprem po izbiri po 500 N-din 10 kino kamer QUARZ 10 loncev EGONOM 10 jedilnih servisov 12 garnitur kuhinjskega orodja 10 hranilnih knjižic po 200 N-din # S posojilom od 80—500 % na privarčevano vsoto do stanovanja # Vezane hranilne vloge vam prinašajo višje obresti in vsake 4 mesece nagradno žrebanje # Za napredek kmetijstva vam dajemo na privarčevano vsoto od 50—200% posojila # Odpiramo zasebne devizne tekoče račune in jih obrestujemo po 4—6 % 0 Zvišali smo obresti za hranilne vloge, vloge na vpogled obrestujemo po 6,25 %, vezane vloge nad eno leto po 7 %, vezane vloge nad 2 leti po 8% PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI VSEH POSLOVNIH ENOTAH KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA: V LJUBLJANI: Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 — Mestna hranilnica Ljubljanska, Čopova 3 — Bežigrad, Titova 55 — Moste, Proletarska 1 — Stara Ljubljana, Mestni trg 16 — Šiška, Celovška 99 — Vič, Tržaška 36. IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje. Vezane hranilne vloge sprej'emaj'o tudi vse pošte v Sloveniji. HRiDITAlA DANKA IN HRANILNICA UUD1IANA KB LJUBLJANA llllllllllllllllt llllllllllll SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V KRANJU Premalo skupnih prizadevanj Možnosti za zaposlovanje novih delavcev so, toda očitno je, da se mnoga podjetja teh delavcev otepajo i Torkova seja skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje v Kranju je mimo problema brezposelnosti, ki v Sloveniji postaja vedno resnejši, razgrnila še vrsto drugih nerešenih vprašanj v politiki zaposlovanja. Med njimi tudi, kakšen je odnos delovnih organizacij do služb zaposlovanja. Pokazali so ga v zelo slabi luči, saj mnoga podjetja, tudi na Gorenjskem, odklanjajo pomoč zavodov za zaposlovanje iz najrazličnejših vzrokov, pa čeprav je ta pomoč služb za zaposlovanje v trenutni situaciji še kako potrebna. BREZPOSELNOST VSE BOLJ NARAŠČA Trenutno je pri republiškem Zavodu za zaposlovanje, ki zajema vse komunalne zavode, registriranih blizu 14.000 brezposelnih delavcev. In če bo ta brezposelnost s takšnim tempom naraščala, je povedal na omenjeni seji predstavnik republiškega Zavoda za zaposlovanje, bo ob koncu leta v Sloveniji na spisku že 24.000 prijavljenih brezposelnih delavcev. Pri tem je najbolj zaskrbljujoče, da ne gre več za začasno brezposelnost delavcev, kakršna je bila morda še pred tremi ali štirimi leti, marveč gre zdaj za stalno brezposelnost delavcev, ki sploh ne morejo dobiti dela že po več mesecev ali celo leto. Tudi struktura prijavljenih brezposelnih delavcev se je bistveno spremenila. Med njimi ni več ljudi, ki so včasih veljali za delomrzneže in sploh za take, ki jim ni bilo do dela, ali pa za take, ki so imeli v delovni knjižici zapisanih že po pet, šest in več zaposlitev in se jih je vsak otepal. Zdaj najdemo med prijavljenimi brezposelnimi delavci največ resnih kvalificiranih delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Sem seveda še ni prištetih najmanj 15,000 brezposelnih delav. cev, med njimi spet največ strokovnjakov, ki si sami mimo zavodov iščejo zaposlitev in ki niso registrirani pri komunalnih zavodih za zaposlovanje, je še povedal predstavnik republiškega Žayoda za zaposlovanje. KAKO PA JE Z BREZPOSELNOSJO NA GORENJSKEM? Res je, da blizu 900 brezposelnih delavcev, kolikor jih je trenutno na področju petih gorenjskih občin Kranja, Jesenic, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča, še ne predstavlja resnejšega problema za to področje. Toda problem je, da ta številka brezposelnih delavcev tudi na Gorenjskem, kot enem najbolj razvitih gospodarskih področij, iz dneva v dan narašča. Toda tega problema se člani skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje v Kranju na minuli seji niso lotili dovolj tehtno. Vsa stvar je šla mimo, kot da brezposelnost za samoupravni organ, kakršen je skupščina Komunalne skupnosti za zaposlovanje, res ne predstavlja na Gorenjskem še nobenega problema. Kot smo seznanjeni, so se edino sindikati v vseh petih gorenjskih občinah tega problema lotili z vso resnostjo. Vsa razprava na seji skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje v Kranju, ki ji je prva skrb tudi razreševanje problema brezposelnosti, se je začela in končala s potrditvijo informacije o zaposlovanju in brezposelnih delavcih, ki jo ie pripravil kranjski Komunalni zavod za zaposlovanje. Z njo je vse člane skupščine že poleti opozoril na resnost problema Zahtevajte v vaši trgovini okusne in vedno sveže piščance iz Ptuja pip yUGOSLAVIA naraščanja brezposelnosti delavcev tudi na Gorenjskem, kai je v informaciji zelo jasno povedano. Med 900 brezposelnimi delavci na Gorenjskem je namreč tudi blizu 200 strokovnjakov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Po drugi strani pa kranjski Komunalni zavod za zaposlova-nje razpolaga z dokaj točnimi podatki, da so posamezna podjetja na Gorenjskem prav v minulem obdobju, ko je brezposelnost naraščala, zaposlila vrsto delavcev z neustrezno strokovno izobrazbo na delovnih mestih, ki bi jih morali zasesti inženirji, ekonomisti ali vsaj tehniki. A ne samo to Mnogo je primerov prav v nekaterih podjetjih na Gorenjskem, da na delovnih mestih še zmeraj delajo ljudje, ki so že zdavnaj na spisku upokojencev. Razen tega je znano, da mnoga gorenjska podjetja sklepajo še dodatne pogodbe za honorarno delo z zunanjimi sodelavci, tudi s strokovnjaki in do marsikje delajo še v nadurah, ki so mnogokrat precej dražje, (Nadaljevanje s 1. strani) kaj pomagajo ali pa ne, če jim že zaposlitve ne morejo posredovati. Nekatere najhujše socialne probleme razen tega po lastnih močeh poskušajo razrešiti občinske skupščine. Celo to se dogaja, da miličniki iz lastnega žepa ljudem Plačujejo vozovnice. da se lahko vrnejo v rojstni kraj... Konec koncev pa je tako, da so breznoselnim čez krajši ali daljši čas zaprta vsa vrata, razen naših sindikalnih... Če moremo, če eri zadeti izpolnjujejo pogoje, radi pomagamo. Vprašam pa vseeno, ali je zares potrebno, da k nam prihajajo po pomoč tudi tisti, katerih probleme očitno morajo urejati drugi. V mislih imam številne delavce, ki mesece in mesece čakajo na odločbe o upokojitvi in so ta čas brez rednega zaslužka. Ali ne bi bilo bolj prav, da bi ta sredstva dodelili tistim, katerih materialni položaj je še slabši, ker so brez dela in brez perspektive, da bi ga kaj kmalu dobili? Upoštevati pa moramo prošnje obojih, ker so oboji bili člani sindikata ... Zaradi vseh takšnih pojavov in problemov, ki sem jih namenoma nekoliko bolj poudaril, v ljubljanskih sindikatih pripravljamo posvetovanje vseh organov. ki jso ali ki bi bili kakorkoli dolžni pomagati ljudem, kadar se znajdejo v materialnih težavah. Upam. da bomo vsaj takrat poenotili kriterije za dodeljevanje te pomoči, kakor tudi spoznali konkretne možnosti glede obsega pomoči brezposelnim in drugim socialno ogroženim osebam. Zdaj je namreč tako. da vsi vidijo v sindikatu tisti vir, iz katerega bi lahko izplačali vse tisto, kolikor bi bilo v trenutnih razmerah potrebno.« »KJE STE — SINDIKALNE KNJIŽICE?« Štirideseti člen statuta ZSJ med drugim ureja tudi tisti del finančnega poslovanja sindikalnih organizacij, ki se nanaša na oblikovanje in uporabo sredstev skladov za pomoč članom sindikata. Tak sklad praviloma lahko obstaja pri slehernem sindikalnem organu od sindikalne podružnice navzgor. Poglavitni vir sredstev zanj je del-članarine, ki sicer pripada ustreznemu sindikalnemu orga- kot če bi zaposlili nekaj novih delavcev. Kakšen, pa je učinek dela v stalnih nadurah, si je težko predstavljati, ■ In nihče od članov skupščine se ni vprašal, zakaj tako? PODJETJA STOJIJO OB STRANI Kranjski Komunalni zavod za zaposlovanje ši iz dneva v dan prizadeva, da bi ublažil naraščajočo brezposelnost na Gorenjskem. Toda, kot je bilo slišati na seji skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje v Kranju, mnoga podjetja na Gorenjskem ne kažejo razumevanja za takšna prizadevanja Komunalnega zavoda za zaposlovanje. V prid tej trditvi samo nekaj primerov. ® Kranjska tovarna čevljev Planika je odklonila posojilo Komunalnega zavoda za zaposlovanje v višini 10 milijonov starih dinarjev za dobo enega leta z 2-odstotno obrestno mero, za pripravo 50 brezposelnih delavcev za obrat v Breznici pri Žirovnici. Vzroke, zakaj je Planika odklonila ponujeno pomoč nu. Ljubljanski mestni sindikalni svet v ta sklad' na primer nalaga 10 odstotkov vseh svojih rednih dohodkov od čla-' n arine. Pod kakšnimi pogoji. pa so brezposelni upravičeni do denarne pomoči sindikata? Janko Vrhunc odgovarja: »Oblikovanje in poraba sredstev tega sklada za pomoč članstvu sta urejena s posebnim pravilnikom. Pomoč lahko dobi vsak nezaposleni član sindikata, če ie bil nazadnje zaposlen na območju našega sveta in je bil najmanj 11 mesecev tudi član sindikalne organizacije Pogoja sta še, da je nezaposlen že več kot 15 dni in delovno razmerje ni prenehalo po njegovi krivdi ali volji. Sicer višina pomoči lahko doseže največ dvojno vrednost celotne, v teku let vplačane članarine. Dotlej, dokler ta meja ni dosežena, ima vsak član sindikata za vsak teden nezaposlenosti pravico do dvoinega zneska članarine, ki jo je vplačal v letu dni. Že med prejemanjem te pomoči ali pa tudi kasneje vsak član sindikata lahko zaprosi tudi za enkratno izjemno pomoč. O njej bi spregovoril kasneje. Je pa še nekaj, kar moram povedati takoj zdaj. Za dodelitev pomoči mora član sindikata predložiti člansko knjižico z vpisano in potrjeno vplačano članarino, odločbo o prenehanju delovnega razmerja in potrjeno prijavnico Zavoda za zaposlovanje delavcev. Zelo nerodno pa je to, da imajo le redki te dokumente v redu. kajti zelo malo je takih delovnih organizacij. kjer so tudi sindikalne knjižice v vsakem trenutku polnoveljaven dokument. Zaradi te malomarnosti sindikalnih podružnic pa so marsikdaj ogrožene pravice njihovih nekdanjih elanov in še do nepotrebnih zapletov prihaja, ko l.iudje mislijo, da jim nočemo pomagati... Te spore skušamo zgladiti, dostikrat tudi sami zberemo oziroma preverimo potrebne podatke. Vselei pa tega, seveda, ne moremo.« »Omenili ste izredno pomoč članstvu. Kako je s tem?« »Pravico do nje ima vsak dan sindikata, če zaide v izjemno težke življenjske pogoje Uveljavlja jo s prošnjo, ki ji svoje mnenje pripiše tudi sindi- Zavoda, je ta tovarna navedla zelo nejasno, menda so odklop nili pomoč zato, ker jim čevlP< ki bi jih delali v Breznici, ne gredo več v promet. • Tudi ljubljanska Modna oblačila šo, kot kaže, odkloni■ la blizu 15 mitijonov starih d*’ narjev, ki sta jih mimo kranjskega Zavoda za zaposlovanje pripravljena posoditi pod zelo ugodnimi pogoji tudi občinski sindikalna sveta na Jeseničan in v Radovljici, da bi pripravi'i kar 200 brezposelnih delavcev za nov obrat Modnih oblačil * Bohinjski Bistrici. ® Tri milijone starih dinarjev posojila, prav tako za Popravo več kot 10 delavcev za zaposlitev, so odklonile tudi kranjske Invalidske delavnice• Torej sredstva in možnosti za zaposlitev novih delavcev so. toda, kot že rečeno, podjetja se očitno otepajo takšnih rešitev. Ne pokažejo niti najmanj dobre volje za pobude kranjskega Komunalnega zavoda za zaposlovanje. Zavoljo tega se sam° po sebi vsiljuje vprašanje, kd° naj torej razrešuje probleh1 brezposelnosti? Nobena skupščina Komunalne skupnosti za zaposlovanje, niti sindikalna organizacija, ki si v tej smeri mnogo prizadeva, niti drugi pristojni forumi, ne morejo pomagati, če podjetja zapirajo vrat* pred novimi delavci. M. -ŽIVKOVlC kalna organizacija, kjer ta čla” dela oziroma 'kjer ie bil nazad-nje zaposlen. Zal. prihaja vs* preveč pogosto do zlorab, ko i*' voljeni funkcionarji sindikalnih podružnic priporočajo tudi take prošnje, ki nikakor niso uteme' liene. Priznam, da smo, prevfl" rani. ravno te dni na ta načif odobrili podporo nekemu ljubljanskemu delomrznežu, ker ie prošnjo podprl predsednik njegovega sindikata .. Na srečo so v prizadeti podružnici hitr° zvedeli za samovoljno ukrepanje svojega predsednika in & takoi pozvali na odgovornost' Vsaj to se je torej le zgodilo. d3 so začeli ureiati odnose v lastb1 hiši... Konec koncev, če se že spustim tako daleč, pa ie vseeb3 bolje, če pomoč v tej ali o1,1 obliki in višini včasih izP*a' čarno tudi tistim, ki ie mor'4^ niti ne zaslužijo, kot da bi nasploh odrekli... Skratka P°' skušamo biti človeški in trud’” mo se. da bi bila ta pomoč o*-' ganizirana tako. da bi bila zal'65 uspešna in učinkovita. Samo za letos pa ie ljubil33' ski mestni sindikalni svet v '■ namene pripravil okoli 20 p11' lijonov S-dinariev ozir ob1' dvajset odstotkov več kot so J3' ni za te potrebe porabili sindikalni sveti petih ljubljanski občin. Se to: od aprila dalie. odk31 v Ljubljani obstala samo * mestni sindikalni svet. ie bu3 pomoč odobrena skupaj brezposelnim članom sindikati Zneski so bili različni, od 5 3 80.000 S-dinarjev.« »Po vsem tem sodeč ob<3jj in višina pomoči nista odvis3 le od višine razpoložljivih sre3 štev. temveč tudi dobre voh in zavzetosti vseh. ki lahko soj3 varišem pomagajo v stiskah, k3 dar le-ti vanje zaidejo?« »Natančno tako je! Skrb f te ljudi, za te člane sindik3 . se začenja v delovni organiz3 ‘ .ji in v komuni. Sindikat je ve no pomagal svojemu članstv ' če ie le mogel in bo tako rayb tudi v orihodnje.1 Končno lf ,0i tudi njegova dolžnost in. ."Likar člani organizaciie Prl*,arL-iejo in tudi visoko cenijo- j, j dar pa ie spet tako. da sam vsega ne zmore.« ie zakh čil tehnični sekretar mestn , sindikalnega sveta v Ljubil3 tovariš Vrhunc. MILAN GOVEKA* SINDIKATI IN POMOČ BREZPOSELNIM Dva obraza iste dolžnosti Iz razgovora z Jankom Vrhuncem, tehničnim sekretarjem Mestnega sveta sindikatov v Ljubljani Izobraževanje in kultura ZAPOSLENIM IN NJIHOVIM DELOVNIM ORGANIZACIJAM v PREMISLEK: . TUDI ODRASLIM SO SE ODPRLA ŠOLSKA VRATA Medtem ko je mladina že pričela z rednim šolskim delom, se na izobraževalnih Ustanovah odrasli še vpisujejo v posebne oddelke osnovne in srednjih šol ali v dopisno obliko šolanja. Okoli 10.000 odraslih (tak je podatek za preteklo leto) se bo v Sloveniji vpisalo v te šole in pričelo z novim šolskim letom. Ob tem bi morali zaposleni in njihove delovne organizacije razmisliti o nekaterih važnih vprašanjih, ki nimajo še enotne in ne zadovoljive rešitve. DOKONČATI OSNOVNO SOLO — NUJNOST ZA MNOGE POSAMEZNIKE 2e same zahteve sodobnega Proizvodnega procesa so take, da vse več delovnih mest potrebuje delavce, ki imajo široko splošno izobrazbo, kakršno daje danes osnovna šola. Kdor je v 6asu rednega šolanja prispel le do 5. ali 6. razreda, take izobrazbe nima, s tem pa tudi ne dovolj podlage iz matematike, Rta tetinega jezika, prirodoslovnih in drugih predmetov, da bi lahko uspešno nadgrajeval svojo strokovno in družbeno izobrazbo in se nadalje razvijal kot celovita osebnost. Osnovno bulo bo moralo zato dokončati timveč zaposlenih, zlasti še: — tisti, ki so na delovnih Riestih, ki terjajo sodobno splošno in strokovno izobrazbo. Mnoge delovne organizacije namreč to že zahtevajo, zlasti od mlajšega kadra; — vsi tisti, ki bi glede na sposobnosti hoteli in zmogli kasneje nadaljevati šolanje v Poklicnih ali drugih srednjih šolah. Novi zakon o srednjih šolah namreč brezpogojno zahteva ta vpis dokončano osnovno šolo. MNOGI ZAPOSLENI BI MORALI OPRAVITI Se POKLICNO ALI SREDNJO SOLO Analize republiškega sekretariata za delo in Zavoda SRS ta zaposlovanje kažejo, da je Pri nas zelo visok odstotek zaposlenih, ki bi za sedanje delovno mesto potrebovali poklicno ali srednjo šolo, vendar te izobrazbe nimajo. Prav tem so Predvsem namenjeni oddelki za odrasle pri srednjih šolah. Pri velikem številu kadra, ki bi mo-rnlo pridobiti ustrezno izobraz- bo, moramo zato presoditi zlasti: — ali imajo dejansko, kljub nezadostni izobrazbi, dovolj sposobnosti in tudi potrebnega znanja, ki so si ga pridobili z lastnim izpopolnjevanjem, da jim tako šolanje ni več potrebno; — ali imajo sicer dovolj prakse za svoje delovno mesto, vendar vrzeli v njihovem znanju kažejo, da bi morali dokončati ustrezno šolo. Delali bi si utvare, če bi v prvo skupino uvrstili kar večino navedenega kadra, neobjektivni pa bi bili, če bi spregledali, da marsikdo spada v prvo skupino. Velik del zaposlenih brez ustrezne izobrazbe pa gotovo sodi v drugo skupino. Izmed teh se jih vsako leto odloči več tisoč za študij ob delu, kar pa je le manjši del tistih, ki bi lahko uspešno študirali. Pri tem mislim zlasti na potrebnost študija za kadre, ki imajb pred seboj še polovico ali večji del delovne dobe: pri njih se bodo investicije v znanje najdlje obrestovale, njim samim in njihovim delovnim organizacijam. DVE POTI ŠTUDIJA, TRETJA IZJEMNA Kdor se odloči za nadaljevanje študija na vseh navedenih šolah, ima predvsem dve možnosti: — da se vpiše v oddelek za odrasle pri ustrezni šoli ali delavski univerzi in redno obiskuje popoldanski oziroma večerni pouk; — da gre po poti dopisnega študija, ki ga organizira Dopisna delavska univerza v Ljubljani. Pri tem je težišče na samostojnem študiju, čeprav je tudi organizirana vsaj občasna direktna pomoč skupinam slu- šateljev. Dopisni študij zahteva še več vztrajnosti in samodiscipline kot študij v večernih oddelkih. Razen teh dve poti je še tretja možnost — samostojen privatni študij, ki se ga pa poslužujejo le redki izredni slušatelji srednjih šol. ODNOS DELOVNIH ORGANIZACIJ DO SLUŠATELJEV JE MARSIKJE POTREBNO SPREMENITI Medtem ko je v drugih socialističnih državah urejeno z enotnimi predpisi, kakšne ugodnosti morajo nuditi delovne organizacije delavcem, ki študirajo, naj bi to pri nas delovne organizacije same zapisale v svoje interne predpise. Od tod tudi velike razlike, ki jih danes srečujemo v odnosu do teh slušateljev. Raziskava, ki jo je napravila Zveza delavskih univerz Slovenije v letošnjem letu, je pokazala, da so redke delovne organizacije, ki prispevajo k stroškom študija tistim članom, ki dokončujejo osnovno šolo; pogosteje podpirajo tiste, ki se šolajo v srednjih šolah. Ker so šolnine ekonomske (občine večinoma ne prispevajo ničesar), bi bila taka finančna podpora prav tako potrebna slušateljem v osnovni šoli, kot slušateljem v srednjih šolah. Nekatere delovne organizacije so to smotrno uredile s pravilniki in pogodbami s slušatelji, druge delovne organizacije pa prepuščajo to slučajnosti in celo izjavljajo, da je vsak študij zgolj privatna zadeva. V nekaterih delovnih organizacijah pa zavisi pomoč tistim, ki študirajo, predVsem od nekakih individualnih dogovorov, ki ne temeljijo na načelnih kriterijih. Podatki namreč kažejo, da pogosteje dobivajo plačano šolnino tisti, ki imajo visoke dohodke, kot tisti, ki imajo nizke osebne dohodke ne glede na učni uspeh. Kaj torej odloča? Ali položaj in afirmacija, ali dejanske sposobnosti in učni uspeh, ki ga dosegajo slušatelji? Tudi o tem velja razmisliti ter se odločati po načelih in merilih, ki bodo skrbno pretehtana in pravična. JOŽE VALENTINČIČ LJUBUIANA. MIKLOŠIČEVA CESTA 5 BOUTIOUE v Hrastniku bodo razpravljali o kulturnem življenju občanov : O prečitanih knjigah in še o čem V Hrastniku so pripravili analiza, ki govori o kulturnem življenju občanov. Je marsikaj razkrila, ob čemer ni moč molčati. Zato bodo o tej analizi organizirali široko razpravo med občani, še posebej med društvenimi delavci. Končno pa naj bi o tem spregovorila tudi konferenca Socialistične zveze, kajti s tako pičlimi možnostmi za kulturno razgledanost in zabavo se v Hrastniku res ni moč zadovoljiti. hrastniška občina med tistimi na .. Nekaj zanimivih pokazate-bev. Pred leti so v Hrastniku “stanovih enoten denarni sklad Za financiranje društvene dejav-?°sti. Lani je ta sklad razpokal z nekaj nad 18 milijonov , din. Razdelili pa so jih tako-e: približno tretjino sredstev n°gometu, tretjino telesni kul-Uri, tretjino pa kulturni dejav-, °sti oziroma Občinski zvezi za dlturno aktivnost, i Kulturne organizacije vklju-o“lejo premalo članov, komaj 4 Qst. odraslih občanov, od tega pibližno četrtino mladih, kar h»-vVeda zel° zaskrbljujoče. Se Sjbolj se ljudje kulturno uve-^lavljajo v pevskih zborih, god-na pihala, v lutkovnem gle-ahšču, pa še morda v šahov-int sekciii. Na željo hrastniške teligence so v minuli sezoni Sanizirali nekaj kvalitetnih hi Sr?Vani- Obisk prireditev pa t bil zadovoljiv. Mladina se je Ji,,.1, Precej trudila, da bi po-^ ua klubsko življenje. Kljub f,aPor°rn in začetnim uspehom <3a Se je vse ustavilo pri tem, z n1S° imeli sposobnih organi-hror ev kvalitetnih klubskih j tramov. Tudi za tovrstno de- j® Poleg sposobnih ljudi eben seveda denar, hen* ^ep čas pa v Hrastniku* boiilaVlja:io> da je morda naj-jeiiL na*ožen denar, ki ga da-23 nakupe knjig. Žal pa je Slovenskem, ki dajejo najmanj denarja za razširitev knjižnega fonda oziroma za razširitev mreže bralcev dobre knjige. V minulih dveh letih so dali za nakup knjig le nekaj nad 400.000 S-din. S tem denarjem so se knjižne police lahko obogatile le za 93 novih knjig. Slab obisk v knjižnici je gotovo treba utemeljevati s tem, da ljudje pač ne morejo v nedogled segati po že prečitanih knjigah. Pa tudi prostori knjižnice v Hrastniku niso primerni. MILAN VIDIC NERAZUMLJIVO Družbeno politično skup-nost v občini Maribor stane šolanje otroka deveto, deseto ali celo enajsto leto v osemletki (če ni opravil v osmih letih, osemletnega programa uspešno!) letno nadaljnjih novih 118.000 S-din. Prav je, da taki otroci in njihovi starši izkoristijo pravice otrok in se otroci šolajo na redni osemletki še leto, dve ali celo tri dlje kot večina drugih otrok. In prav je, da družba to podaljšano šolanje tudi denarno omogoči. Toda težko' bi trdili, da je prav, da družba v Mariboru ne prispeva namensko niti dinarja k šolanju zlasti tiste še nezaposlene mladine, ki je v času svojega rednega šolanja kakorkoli prišla s šolo v konflikt in si danes na osnovni šoli za odrasle hoče pridobiti zamujeno znanje in spričevalo, ki je največkrat že pogoj za prvo zaposlitev. Mimogrede — to šolanje stane za en razred le 50 tisoč S-din! NA JESENICAH BO PRVA MEDKLUBSKA RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE NA TEMO: JEKLO V SLUŽBI ČLOVEKA Člani kluba »Andrej Prešern* z Jesenic so sredi priprav za prvo medklubsko razstavo umetniške fotografije pod naslovom »Jeklo v službi človeka«. To je zk vse ljubitelje umetniške fotografije iz industrijskih centrov nadvse zanimiva tema. Kinofoto klub »Andrej Prešern«, ki združuje najboljše fotoamaterje iz jeseniške občine, bo organiziral to zanimivo razstavo v počastitev stoletnice obstoja jeseniške železarne, ki bo prihodnje leto. Kot pripravo na to veliko razstavo z udeležbo iz cele Jugoslavije pa bodo v počastitev letošnjega praznika republike organizirali na isto temo razstavo z udeležbo v slovenskem merilu. Velik interes slovenskih fotoamaterjev, zlasti iz železarskih centrov, Štor, Raven in Jesenic, kaže, da bo ta prireditev v vsakem pogledu presegla dosedanje podobne razstave. Na Jesenicah in v drugih krajih te občine je med ljudmi velik interes za lepo umetniško in dokumentarno fotografijo. Pod okriljem Občinskega sveta Novosti novosti ?krasni plastični pokrovi za avtomobilska kolesa FIAT ZA-aAVA 600, 750. 850 proizvaja »POLIGALANT« Volčja Draga Nova Gorica ,nakup se zanimajte v tr-z avtomobilskimi re-^rvntml deli Ljudske tehnike delujejo številni kinofoto klubi in šolski kinofoto krožki. Tako se ohranja in razvija tradicija starejših fotoamaterjev, ki so izšli iz železarskih Jesenic in so pred leti predstavljali sam vrh slovenske in jugoslovanske umetniške fotografije. Danes jeseniški fotoamaterji razstavljajo svoje umetniške fotografije na mnogih tovrstnih razstavah doma, pa tudi v svetu. Motivi dela v železarni, v gozdu in na polju,.številni športni dogodki in naravne lepote se tako rekoč na vsakem koraku ponujajo navdušenim ljubiteljem umetniške fotografije. Njihova ljubezen do fotografije pa jih združuje na predavanjih, tečajih in ob različnih razstavah. Kinofoto klubi so danes v Žirovnici, Mojstrani, v Koroški Beli, na Hrušici, na je- seniški gimnaziji, v železarskem izobraževalnem centru. Že preko štirideset let pa deluje na Jesenicah kinofoto klub »Andrej Prešern«, ki bo organizator obeh velikih razstav. Občinski svet Ljudske tehni-ke Jesenice je razpisal za najbolj uspešne avtorje oziroma za najboljše umetniške fotografije nn letošnji razstavi tri plakete »Zelezar«, zlato, srebrno in bro- nasto. • , V'. Č- v.; .* .*■ '•'•■L-vM ; •' . . " Kako se zaposleni šolamo? ZASLEDUJE ŠOLANJE ZAPOSLENIH V OSEMLETKAH ZA ODRASLE UROŠ ŽUPANČIČ V KRANJU: SPODBUDNO, A TUDI SKRB VZBUJAJOČE ■ Minuli teden nas je pot vodila v Kranj. Zanj je v po- ■ gledu osnovne splošne izobrazbe zaposlenih značilno ■ slovensko povprečje, saj po najnovejših podatkih ■ 49,9 °/o zaposlenih oziroma več kot 10.000 njih te_ iz* ■ obrazbe nima. In prišli smo pravi čas, da zabeležimo ■ svežo novico: 7. septembra je o izobraževanju odraslih ■, razpravljala občinska skupščina, ki je med drugim ■ tudi sklenila delovne organizacije opozoriti, naj siste- ■ matičnemu dopolnjevanju osnovne splošne izobrazbe ■ zaposlenih posvetijo večjo skrb in to izobraževanje ■ tudi denarno podprejo. Naš razgovor z direktorjem Delavske univerze Kranj tov. PAVLOM BAJŽLJEM in pedagoškim vodjem njihove osnovne šole za odrasle tov. SMILJO GOSTlSA je bil delno spodbuden, delno zaskrbljujoč. Spodbudna je vsekakor to, da prejema delavska univerza od družbene skupnosti tudi za osnovno šolanje odraslih namenska denarna sredstva. Torej ne le spodbudne besede, temveč tudi gmotna pomoč na osnovi programa in pogodbe, ki se tudi spoštuje. Zadnje leto je šolski sklad prispeval 16 % vseh sredstev za izobraževanje odraslih oziroma 3 milijone S-din. Tudi za osnovno šolo za odrasle, a o tem kaj več še kasneje. Delavska univerza Kranj pričakuje, da se bo ta tradicija lepega sodelovanja zdaj nadaljevala tudi s temeljno izobraževalno skupnostjo, ki je v svojem začasnem statutu že zapisala, da bo ustanovila tudi posebno sekcijo za izobraževanje odraslih. Tov. Bajželj nam je zagotavljal, da glede osnovnega šolanja odraslih v občini zaenkrat res nimajo denarnih težav. Bolj zaskrbljujoče pa je to, da se do osnovne splošne izobrazbe delovne organizacije zelo počasi opredeljujejo in da so še redki primeri, ko to opredeljujejo točno interni samoupravni akti. Spodbudni primeri so še osamljeni. »SAVA« IN INSTITUT ZA TBC NA GOLNIKU — ODLIČNO! V lanskem šolskem letu so se na osnovni šoli za odrasle šolali samo štirje delavci iz »Save«, ki jim je podjetje tudi krilo polovico stroškov šolanja. »Sava« pa ima (po pod. iz leta 1965) prek 40 % zaposlenih brez uspešno končane osnovne šole. Letošnjo jesen pa bodo v podjetju imeli dva oddelka osnovne šole. Doslej se je prijavilo sicer šele 6 delavcev, ki delajo samo v eni izmeni, za ostale, ki delajo V več izmenah, bo možnosti za delovne olajšave treba šele najti, da bi se lahko šolali. Odkod v »Savi« tak premik? Je sodelovanje s »Semperitom« pripeljalo do spoznanja, da je vsako strokovno izpopolnjevanje brez popolne osnovne splošne izobrazbe malo učinkovito? Na Delavski univerzi Kranj pravijo, da se je to gibanje začelo prej kot dogovori »Save« s »Semperitom«. Naj bo tako ali drugače, svoj odnos do osnovne splošne izobrazbe je kolektiv zaostril letošnjo pomlad, ko so začela veljati tozadevna določila statuta in pravilnika o delovnih razmerjih. Vsi novosprejeti delavci na priučitvena ali kvalificirana delovna mesta morajo imeti uspešno dokončano osnovno šolo. To ne zahtevajo le od delavcev na nekvalificiranih delovnih mestih. V primeru, da delovna organizacija ne dobi zadostne ponudbe iskanih delavcev z dokončano osnovno šolo, sme zaposlovati na priučitvenih in kvalificiranih delovnih mestih tudi delavce z najmanj šestimi razredi uspešno končane osnovne šole, toda v določenem roku, ki je odvisen od manjkajoče izobrazbe, si morajo ti delavci pridobiti zaključeno osnovno splošno izobrazbo. Že od začetka tega leta pa velja za zaposlene v »Savi« določilo, da morajo imeti delavci na poklicnih delovnih mestih poklicno ali tehniško šolo. Če te izobrazbe nimajo in so stari manj kot 35 let ter imajo vendarle največ za eno stopnjo nižjo izobrazbo, morajo zahtevano strokovno izobrazbo pridobiti najkasneje v tolikih letih, kolikor traja posamezna šola. Lani je na Golniku v Inštitutu za TBC končalo osnovno šolanje 20 zaposlenih. Dva oddelka sta bila na Golniku in uspeh slušateljev je bil tako rekoč stoodstoten, daleč boljši kot v oddelkih, kjer se šolajo slušatelji iz različnih delovnih organizacij. Slušatelji so bili izredno resni in vestni, med njimi mnogo zaposlenih mater z otroki. Pouk zanje so organizirali tako, da so izpite iz posameznh predmetov opravljali celo leto, le pouk matematike je potekal skozi vse leto. Inštitut jim je dal za pouk biologije na razpolago celo svoj laboratorij in tudi sicer so bile učne naloge prilagojene njihovemu poklicnemu delu. Delovni kolektiv inštituta je prispeval 60 % šolnine, organiziral je abiturientom po zaključku ekskurzijo pa prireditev s svečano podelitvijo spričeval. Morda pa je najvažnejše povedati to, da ima delovna organizacija Inštituta za TBC v svojem statutu zapisano, da zaposleni brez zahtevane izobrazbe prejemajo za določen odstotek manjše osebne dohodke. V tem tiči gotovo tudi individualni interes za tako uspelo šolanje. INTERNI PREDPISI SE NE OPREDELJUJEJO DO OSNOVNE IZOBRAZBE 1 Primera »Save« in Inštituta za TBC Golnik sta sicer osamljena primera, da se do osnovne splošne izobrazbe opredeljujeta tudi njihova statuta. S tem pa ni rečeno, da še kje drugje niso zainteresirani za osnovno splošno izobrazbo zaposlenih. V »Tekstilindusu« je že lani upravni odbor sprejel sklep, da bo podjetje v celoti krilo stroške šolnine za osnovno šolo vsakomur, ki bi se želel izšolati. To podjetje ima namreč (po podatkih iz leta 1965) prek 70 % zaposlenih brez uspešno končane osnovne šole. Njihova kadrovska služba je že lani povedala na delavskem svetu, koliko in na katerih delovnih mestih bi morali zahtevati končano osemletko Postavili so to zahtevo seveda vštric s starostno mejo zaposlenih. Toda s tem svojim stališčem lani na delavskem svetu še niso prodrli. Bili so glasnejši tisti, ki so to odklanjali vse dotlej, dokler na bolj zahtevnih strokovnih delovnih mestih ljudje ne bodo imeli zahtevane strokovne izobrazbe. Ne glede na tak izid razprave lani, pa »Tekstilindus« danes sodi med tiste kolektive, kjer vsaj uspevajo prek individualnih pogovorov usmerjati več posameznikov na osemletko za odrasle. Na Delavski univerzi v Kranju pravijo, da sta poleg Inštituta za TBC z Golnika, tovarne »Sava«, »Tekstilindusa« le še °,rgafmZaCjji’ ki ^Poslenim, ki obiskujejo osnovno solo za Odrasle, finančno pomagata. To sta Kmetijsko živilski kombinat, ki prispeva polovico šolnine in Žito Ljubljana obrat Pekarna Kranj, ki_ prispeva 6(1 % šolnine. Povsod drugod si mora.io plačevati šolnino slušatelji sami. pa čeprav so ^^"annnri 3Udie z nizkimi osebnimi dohodki, šolnina pa ™ ^ Prve,m oziroma 90 000 S-din v drugem od- delku Zato Delavska univerza tem slušateljem prispeva povprečno tretjino šolnine. Seveda komu nič, drugemu morda precej več kot tretjino, primerno učnemu uspehu in socialnemu položaju slušatelja. SONJA GAŠPERŠIČ Iz naše družbe ZA SONCEM GREJE NAJCENEJE VELENJSKI LIGNIT Vesela vest stotisočem potrošnikom Za vse kupce veljajo v trgovinah posebne ugodnosti ZA BOLEZEN SO ZDRAVILA, VENDAR ... : Pse, še Bika za roge, ne pa za rep risi® »»* ° Na sindikalnih igrah farmacevtskih delavcev Jugoslavije v Novem mestu so sodelovali predstavniki kolektivov tovarn: Bosnalijek, Galenika, Lek, Jugodijetetika, Krka in Zdravlje. Organizator tekmovanj, ki so bila letos prvič v takem obsegu, je bila tovarna Krka iz Novega mesta. Na malem stadionu na Loki v Novem mestu, kjer je bila zaključna slovesnost, so ob koncu nastopili še slovenski orodni reprezentanti z Mirom Cerarjem, ki je bil pokrovitelj tega tekmovanja. Zmagovalec na tekmah je bila ekipa novomeške »Krke«, ki je osvojila prehodni pokal, enega pa dobila v trajno last. Na sliki zmagovalna ekipa Krke. — Tekst in foto: M. Dimitrič Pri iskanju vzrokov za povečanje stroškov za zdravila kroga zlepa ni mogoče skleniti. Vsakdo, ki ima posredno ali neposredno opraviti z zdravili, ni veliko ati nič kriv, ker so skladi zdravstvenega varstva več potrošili za zdravila, kot so predvidevali v načrtih. Po vsem tem f še vedno ni mogoče odločiti, ali smo se pri načrtovanju sredstev za zdravila ušteli in iščemo grešnega kozla tam, kjer ga ni — ali pa zvračajo vsi, od proizvajalca do potrošnika, odgovornost za povečanje stroškov za zdravila drug na drugega, kajti doslej še nihče ni hotel prevzeti niti delčka te odgovornosti. Največ očitkov se je zgrnilo na industrijo. Oba slovenska predstavnika farmacevtske industrije — »Krka« Novo mesto in »LEK« Ljubljana pa pravita: »Za višje stroške za zdravila nimamo mi zaslug, kajti zdravil nismo dražili!« ' • SLOVENSKE KONJICE: Vzroki za pomanjkanje obratnih sredstev Pregled periodičnih obračunov podjetij konjiške občine za letošnje prvo polletje, ki zajema 26 delovnih organizacij raznih panog, kaže, da se je dinamika proizvodnje v tem času že precej umirila. Zbrane številke povedo, da so finančni uspehi nekoliko slabši kot v enakem obdobju preteklega leta, to pa je imelo svoj vpliv na nižji neto dohodek in na dokaj nižja sredstva za sklade. Na finančno stanje so vsekakor močno vplivali neplačani računi kupcev, saj so terjatve gospodarskih organizacij ob koncu letošnjega junija znašale preko 5 milijard starih dinarjev. V gospodarstvu konjiške občine to pomeni več kot eno četrtino fakturirane realizacije, v primerjavi z lanskim letom pa so skoraj za eno petino večje. Ker so se v tem času nekoliko povečale še zaloge gotovih izdelkov, so tako znani glavni vzroki za pomanjkanje obratnih sredstev in za zaprte žiro račune. Revalorizacija osnovnih sredstev, ki ie bila izvršena v lanskem letu, je povzročila, da so se sredstva za amortizacijo močno povečala ob istočasnem zmanjšanju neto dohodka. V lanskem letu so gospodarske organizacije konjiške komune ustvarile nekaj nad 201 milijon starih dinarjev amortizacije, letos pa 95,7 odstotka več ali blizu 400 milijonov starih dinarjev. Občutno manj kot v prvi polovici lanskega leta je ostalo podjetjem sredstev za sklade, saj so se zmanjšala od 960 milijonov starih dinarjev na letošnjih 540 milijonov starih dinarjev. ZA 40»/» CENEJŠI KOT TUJI PROIZVAJALCI Zdravila so pri nas cenejša kot v tujini, dopovedujejo predstavniki farmacevtske industrije. Razlike v cenah niso občutne le V maloprodaji, ampak tudi v industriji in pri njenih posrednikih. Tako smo prizadeti vsi — proizvajalci, vele-drogeristi in lekarnarji. 2e dolgo težimo za tem, da bi se vključili v svetovne cene. In medtem ko so se naši poslovni stroški večali, se cene niso odtalile. Že deset let so zamrznjene in nas pehajo za nekatera zdravila v nerentabilno proizvodnjo. V zadnjih dveh letih so se cene za nekatere proizvode sicer popravile, vendar ne pomenijo v skupnem bruto produktu visoke postavke. Po uveljavljanju gospodarske reforme se je rentabilnost farmacevtskih podjetij nekoliko popravila, ker je odpravljen prometni davek. Vkljub temu pa pravijo proizvajalci, da komaj pokrivajo stroške za raziskave, povečano propagando, za modernizacijo in rekonstrukcijo obratov. Še do nedavnega je bilo potrebno k vsaki vlogi za določitev cene priložiti natančne kalkulacije. Zdaj to sicer ni potrebno, kar pa ne pomeni, poudarjajo proizvajalci, da lahko določamo cene sami, brez odobritve zveznih organov. Drugim se godi boljše. Tako so se cene surovinam iz uvoza povečale zaradi devalvacije dinarja za povprečno 55 »/o, domačim pa za povprečno 25 °/o. Večji so tudi stroški za embalažo: za steklenino 15%, za kovinsko 10 %, za papirnato 3 %. Verižna reakcija sprostitve cen se torej raz- pleta vse do farmacevtske industrije. Pri vsem tem pa skače v hrbet domači farmacevtski industriji povsem liberaliziran uvoz zdravil. Z zunanjimi farmacevtskimi podjetji nihče na baranta za ceno. Cene, ki jih določi tuji proizvajalec, si kratko malo preračunajo v domače dinarje. In prav nič ni potrebno dokazovati, da so te cene višje od domačih, da uvažamo preparate, ki jih izdeluje tudi domača farmacevtska industrija. Zaradi tega ugotavljajo domači proizvajalci zdravil, da promet nekaterih njihovih preparatov stalno upada, čeprav so cene koiv kurenčne in nima tak uvoz ničesar skupnega s pritiskom na pocenitev domačih farmacevtskih proizvodov. In kdo botruje takemu uvozu? Za dražja zdravila so višje marže, uvozniki pa se ravnajo po povpraševanju, povprašujejo pa zdravniki. SAMO ZARADI MONOPOLA? Pri nas štejemo na primer tovarne gospodinjskih aparatov in pravimo, da jih je preveč, da nekaj desetin proizvajalcev ne more ■ izdelovati velikih serij, ker jih ne more prodati v hudem konkurenčnem spopadu. In zadnje čase smo prešteli tudi tovarne farmacevtskih Izdelkov. Našteli smo jih menda 14 in se zamislili: za naše razmere jih je veliko, proizvajajo brez prave domače surovinske osnove — vsaka vse in zaradi tega najbrž drago, Predstavniki farmacevtske industrije imajo drugačen odgovor na te pomisleke. V drugih državah imajo več sto farmacevtskih tovarn, na primer v Zahodni Nemčiji jih je 1000, od tega blizu 950 manjših, kot so naše. Nikjer nimajo na voljo vseh substanc, ampak so tudi vezani na uvoz. Končno pa je bolj donosna finalna proizvodnja. Poslovno sodelovanje ali delitev dela med domačimi proizvajalci bi prinesla proizvajalcem monopol, ki ne bi rodil nižjih cen. Tak »monopol« si želijo, vendar sniti se ne morejo, da bi se dogovorili, kaj bo kdo delal. — Ce bi se naj srečali zaradi monopola in pritisnili na višje cene, potlej si takega srečanja ne želimo. Vsi, ki so govorili o poslovnem sodelovanju in delitvi dela med proizvajalci zdravil, so namreč namigovali na nasprotni učinek: skoncentrirana proizvodnja bo vplivala na nižje cene. V tak učinek pa očitno nekateri proizvajalci zdravil ne verjamejo. Mar mislite, so rekli, da bi bi! vitamin C na primer, cenejši, če bi ga proizvajala samo ena tovarna? Nekaj pa vendar priznavajo proizvajalci. Pri taki razdrobljenosti podjetij se drobi tudi akumulacija, podjetja razpolagajo s skromnejšimi sredstvi In so zategadelj tudi možnosti za razširjeno reprodukcijo manjše. KAKO JE Z OSTALIMI 90 ODSTOTKI? Bika je treba zagrabiti za roge In ne za rep! v skupnih stroških za zdravstveno varstvo odtehtajo zdravila komaj 8 do 10 %. Te odstotke pa lahko še tako strižemo in škrtarimo z milijoni za zdravila, kronične bolezni socialnega zavarovanja ne bomo rešili. Malce čudno je vpiti o primanjkljaju, leo pa slonijo letošnja sredstva za zdravila na lanski 80-odstotni realizaciji za te namene. Iz takšnih ožetih planov je mogoče iztisniti le malo soka. — Tako približno pravijo predstavniki farmacevtske industrije. In veliko so vedeli povedati na račun ostalih 90 % stroškov za zdravstveno varstvo, kjer so tolikšni denarji, da bi se morda laže govorilo o varčevanju, čeprav tudi pri tem denarju ni mogoče govoriti o dobrem zdravstvenem varstvu naših občanov. V naših zapisih smo skušali poiskati vzroke za povečanje stroškov za zdravila. Za mnenje smo povprašali tiste, ki zdravijo z zdravili in one, ki živijo od zdravil in na njih račun. K temu nas je spodbudil visok strošek za zdravila, ki je ob polletju dosegel že 34.7 % vsega primanjkljaja v skladu zdravstvenega varstva. Zavarovancem, ki dajemo znatne prispevke za zdravstveno varstvo, nam namreč ne mp-re biti vseeno, kako se trošijo naša sredstva. V zaključku pa vkljub vsemu ne moremo pokazati s prstom na tistega, ki je morebiti kriv, da so se stroški za zdravila v tolikšni meri povečali, kajti samo enega krivca, po našem mnenju, v tej navezi ni. Zato bomo zaprosili za mnenje še medobčinski zdravstveni center Komunalne skunnosti Ljubljana in ga posredovali bralcem v naslednji številki. I. VRHOVČAK »Vas lahko nekaj vprS" šam?« . Gledam, njegove roke, ki je delo izoblikovalo v sfcfl-venčeni splet kosti in kit. Rahl® lo mu drgetajo. Ujame m01 pogled in pravi: »Štirideset let delam.« Kaj vse bi lahko napisal 6 teh rokah, ki so pred štiride* setimi leti prijele za orodje, ” teh dveh zvitih dlaneh, ki nikoli več ne bo mogel zr»_»' nati, ker sta se mu v tolik” letih prilagodili držaju klad*' va, O rokah, ki so božale V ustvarjale in grozile in udar* jale in tudi glasovale. »Pred kakimi štirimi le*’ smo v našem podjetju ugotf' vili, da so naši stroji zastareli Sklenili smo, da bomo kupi1* nove. Razpisali smo refereO' dum in glasovali za Vedeli smo, da jih ne bi mop* kupiti, če se ne bomo odpove* dali delu osebnih dohodkov In smo se. štiri leta smo daj8*! 20 n/» osebnih dohodkov v skla” Zb rekonstrukcijo tovarn”1 Zdaj pa grem v pokoj,« »In kaj potem?« »Kaj res ne razumete? Pod' jetje je prenovljeno, smo kofl' knrenčnl, plače so zdaj visok” jaz pa grem v pokoj s poV' prečkom, ki je precej manjši kot hi bil, če se takrat ne 61 odločil, da dam svoj delež rekonstrukcijo. Se vam ne zd*; da to ni v redu? Zakaj k) ljudje dali del osebnega^ d' vico popravili. Morebiti veste vi? JANEZ VOLJČ ŽALUJOČI OSTALI Ce bi bili Novomeščani dosleni, bi se te dni odeli v črnino. V dolgi procesiji bi se pomikali, brez besed in v spoštljivi drži, mimo Zavoda za upravo pokopališč in njegovega tračlanskega kolektiva. Iz procesije žalujočih ostalih bi stopil govornik in spregovoril lastnikom mrliške vežice: »Takih uspehov, kot ste jih dosegli vi, ni mogel doseči noben kolektiv v naši komuni in kolikor vem, tudi daleč izven naših meja ne. Čeprav ste povečali storitev za dobro četrtino, ste znanili napraviti iz vsakega dinarja dva dinarja. Niste se dali, ko so vas hoteli združiti z drugimi komunalnimi dejavniki, kajti vedeli ste, da vam ne bo nikdar več tako dobro. Vprašam vas, žalujoči ostali, kdo med vami je lahko poskrbel za svoje družine, kot so znali poskrbeti člani kolektiva Zavoda za upravo pokopališč? Kdo med vami je prinesel domov svoji družini mesečno 600 in še več starih tisočakov? Nihče? Seveda, saj še mnogi vse leto niste nabrali tolikšnega zneska, kot so ga znali samo-upravljavct Zavoda za upravo pokopališč. A prišel je črn dan. našemu denarnemu prvaku jc odzvonilo. Z očmi ga je prebodel občinski organ...« Žalujoči ostali bi zasmr-kali. »Kako žalostno, da tega ne morejo slišati Zavodovi«, bi dušili glas V robce. Po končani žalni svečanosti pa bi pripovedovali s tresočim se glasom boij poučeni manj poučenim: »Od aprila do avgusta so si 'dali’ izplačati trije zaposleni Zavoda za upravo pokeoaltšr v Novem mestu 5.826.331 S-din neto osebnih dohodkov. V juniju na primer je plačilne lista navrgla v. d direktorju, ki je tudi voznik in predsednik delovne skupnosti — 664.897 S-rlin, računovodkinji 679.363 S-dln in članu kolektiva — grobarju 331.131 S-din. Vendar, kar je res. jp res. V teh rre*k:h je osnovna plača, dob^ck v junija, dobiček v nrvem polletju Irt nadure v juniju.« »Joj«, bi vzdihnila žalujoča Nnvomeščnnkh »če zs-«1«ž! naš grobar toliko ko- Mk<, šele flphHn notoro iti-po dokto- ;*i drugi z visokimi šotami?« »Ja. kaj pa go' o=-:š« bi to za»rnMl. »Vsi ti Zisrto. vlm še do gležnjev ne seže4« ..!« Prosimo tihega so*«’*a. I. V KIHIMIIIHIII *«eoeeeeefflsr« Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije In metražnega blaga modna hiša LJUBLJANA-MARIBOR PRODAJNI SERVIS iMiinuiiiMiiiimiiuiimiiii ClB BOVEC KVALITETNO POSTELJNO PERILO iz naše družbe ^A«w^AArvwwvwwwv Pogovori i upravljavci £ Pogovori s upravljavci ^/\/v\/\z\y^zvv\/^zv\A✓\vv^/^/\/v^/\/^zvvv\rv^/v^/^/^/^/^vv,*vv\/^z^/vv^A/v^zv*v, V TRETJE DESETLETJE O čem vse — denimo — razmišlja človek, ko njegova delovna organizacija praznuje dvajsetletnico obstoja? Kako daleč nazaj in koliko naprej se ozirajo njegovi pogledi in razširjajo njegove misli? Vprašanje se je porodilo v tistih minutah, ko sem čakal MAKSA VIHARJA, predsednika delavskega sveta v ljubljanskem podjetju »-SLOVENI-JA VINO«, kjer so prav te dni »zašli« v tretje desetletje dela in obstoja. Povod za takšne vprašanje in razmišljanje tudi ni bil običajen: eden od delavcev, ki je te dni še na dopustu, je prišel sekretarja podjetja vprašat, ali lahko dan dlje ostane doma, ker sc dvajsetletnico praznovali vsi, ki so bili v podjetju, on pa je še na dopustu ... Drugi nisc delali, on pa bo torej za dan počitka prikrajšan... »Ja, sami vidite, o čem razmišljamo,« pripominja Maks Vihar, ko mu razložim .zgodovino' uvodnega vprašanja v najin pomenek. »Nekaterim bi dan dopusta pomenil toliko, kot drugim poštena kupčija Jaz imam sicer s tem največ opravka, ker pač nekako odgovarjam za zunanjo trgovino, ki pomeni začetek in osnovo vsega našega dela. Začeli smo namreč kot izrazito zunanjetrgovinsko podjetje, ki se šele v zadnjih letih vse močneje usmerja tudi na slovenski in jugoslovanski trg. Vem pa, da s tem odgovorom najbrž niste najbolj zadovoljni. Zato bi dodal še to, da v funkciji predsednika delavskega sveta človeku še na misel ne prihaja, da bi gledal zgolj sebe in svoje delovne mesto, oziroma svoje ožje delovno področje. Takrat — zame je to zdaj — si vprežen v kolesje nenehnih razmišljanj, kaj naj še storimo, da bi se podjetje še bolj utrdilo, še bolj uveljavilo na trgu. Ob tem postajajo skoraj nepomembni dosedanji uspehi, čeprav si v srcu nanje ponosen. Ni več važno, da sme lani imeli za več kot 18 milijard S-dinar jev prometa ali da smo izvozili za 2,7 milijona dolarjev vina in drugih alkoholnih pijač, da smo skupaj s kooperanti napolnili in prodali kar 120 milijonov steklenic s cockto ali tridesetkrat več kot pred 15 leti, ko sme jo začeli proizvajati. Misliti moramo naprej: na primer: doklej bo novo zgrajena vinska klet za 400 vagonov vina v Ljubljani dovoli velika, kdaj jo bomo lahko še povečali, kdaj dogradili še vse ostalo, večjo polnilnico na primer in še razširili trgovsko mrežd...« »Med našimi ljudmi je včasih slišati mnenja, da se je podjetje povzpelo na takšnega konja, na katerem bi vsaj nekaj časa lahko počivali ali pa, še bolj določno, užival na lovorikah?« »Čeprav ni vljudno, bom odgovoril z vprašanjem: povejte mi za kolektiv, kjer so se vsi enako pripravljeni vpreči v voz ne glede na višino osebnega dohodka? No, pri nais je dohodek kar spodbuden: letos 102.000 S-dinarjev!« Jasno je, da ne znam in ne morem odgovoriti. Raje vprašujem naprej in ni mi preveč nerodno zavoljo stereotipnih besed: »Podjetje torej nameravate tehnološko in organizacijske zaokrožiti tako, da bi se v polni meri bolj uveljavljali tudi na domačem trgu?« »Tako je! Po tehnološki strani smo bolj ali manj organizirani in so v bistvu potrebne le dopolnitve tega, kar že imamo. Organizacijskih in še zlasti komercialnih nalog pa ne manjka. Z vrsto integracij v prejšnjih letih, še posebej pa z vključitvijo Vinarske vizbe iz Ohrida in Vina Krajina iz Negotina, smo se tako razširili, da so potrebne bistvene spremembe v organizaciji dela podjetja m samoupravnih organov. Tako po Sloveniji kot po Vojvodini in še ponekod na primer razširjamo mrežo naših proda jaln, ker želimo potrošnikom nuditi več kvalitetnih in cenenih vin, kot jih lahko dobi- jo zdaj. čem več tega želimo prodati v originalnih steklenicah ... Da bi še izognili nepotrebnim stroškom, smo na Paliču že postavili novo avtomatsko polnilnico, podobno pa bomo zgradili tudi v Beogradu. Je pač ceneje, če buteljke in druge steklenice polnimo čim bliže kraja potrošnje, kot da bi jih napolnjene vozili iz Ljubljane... Kar pa zadeva samoupravljanje, ga tudi prilagajamo potrebam. Obrati, ki imajo tudi svoje poslovne enote, zdaj dobivajo večje pristojnosti. Vsaka izmed njih: Slovenija-vino kot matična enota, Kra-jina-vino in Vinarska vizba posluje z lastnim poslovnim skladom, skladom skupne porabe, pripadajočo amortizacijo ter obveznim in neobveznim rezervnim skladom, da osebnih dohodkov ne omenjam še ■ posebej. Ob tem centralni delavski svet samostojno odloča le še o porabi 30 *Yo skupnega rezervnega sklada podjetja, 30 ®/o skupnih investicijskih sredstev in o enaki višini razpoložljivih deviznih sredstev. Brez pristanka delavskih svetov enot preostalih 70 °'o sredstev teh kategorij ni mogoče uporabljati. Kolektiv je s takšno rešitvijo in razmejitvijo pristojnosti .zadovoljen .. .« Sicer pa moram povedati, da mi je tovariš Vihar že na začetku najinega pomenka postregel z naj novejši m njihovim izdelkom: SLOVIN VI- NJAKOM, ki si po mojih skromnih ocenah ni priboril samo zlate medalje na letošnjem vinskem sejmu, ampak si jo bo prav kmalu tudi med potrošniki. Na COCA-COLO ki jo bodo začeli proizvajati po tuji licenci, pa bo treba še malo počakati: menda ne dlje kot do pomladi. -mG PRAKSA ZA PRAKSO (Nadaljevanje s 1. strani) *a redne študente in za svoje nadarjene delavce, ki študirajo *Zredno. Navzlic velikim splošnim težavam za štipendije v Tomosu niso mogli podeliti vSeh štipendij. Dijaki in študentje vedo za stroga merila v Tomosu in zato mnogi za štipendijo niti ne zaprosijo. Zveze Preko stricev v Tomosu namreč ne veljajo. V dokaz za to trditev kažejo bogato dokumenta-eijo in korespondenco s štipendisti, ki jim je komisija odklonila podelitev štipendije. V pis-*nih, kjer obveščajo štipendista, da so mu odklonili štipendijo, neremo med drugim: »O pravični izbiri štipendistov se lahko prepričate. Na vo-‘1° vam je vsa dokumentacija, osnovi katere je komisija sklepala o podelitvi štipendij.« Kdaj pa kdaj se resnično zgodi, da se prizadeti starši oglasijo v oddelku za izobraževanje in terjajo pojasnila. V Tomosu pravijo, da jim je bilo že velikokrat težko, ko so morali odreči štipendiranje, niso pa še bili v zadregi, kadar so morali prizadetim dokazati pošteno odbito. V POVPREČJU JE NEKAJ VEČ Veliko, delovnih organizacij se danes raje odloča za posojila kot za štipendije. V Tomosu so proti posojilom. »Ne zdi se nam pošteno« pravi tovariš Petrač, »da bi študenta dvakrat prizadeli. Za štipendijo prosijo mladi ljudje in njihovi starši, ker sami ne zmorejo stroškov šolanja. Ko stopi pozneje mlad človek v delovno razmerje, ima sto drobnih in ZA VAS TRANSISTOR, ZA VASO ELEGANTNO BA-TERijsro SVETILKO SA-610 1.5 V BATERIJE velikih potreb in zelo težko vrača denar za šolanje. Končno pa je tudi naš interes, da dobimo šolanega človeka.« Študent ne bi bil študent, če se ne bi namuznil, ko ga vprašate za višino štipendije. Tako je odgovoril na vprašanje, kolikšna je štipendija, tudi naš praktikant Uroš Jaklič. »Povprečna,« je potlej izbral zlato sredino. V tem povprečju pa je nekaj več. Spominja me na izjavo Uroša Jakliča, ko je dejal, da se študent na praksi privaja na odnose v delovnem kolektivu. Podlaga za take odnose pa je nedvomno pošteno nagrajevanje. V Tomosu so zaradi tega presadili stimulativno nagrajevanje tudi na štipendije in na nagrade za počitniško prakso. Franc Petrač potegne iz predala pravilnik za odmero štipendij. V uvodu k tabelarnemu delu so v Tomosu zapisali: »Višina štipendije je sestavljena iz osnovnega in gibljivega dela. Osnovni del določa letnik šolanja, oddaljenost stalnega bivališča od šole, če stanuje študent med šolskim letom izven domačega kraja, socialni položaj staršev štipendista. Gibljivi del štipendije dobi štipendist enkrat letno, ob zaključku šolskega leta oziroma, ko izpolni pogoje za vpis v višji letnik. Ta del štipendije daje delovna organizacija z namenom, da bi spodbudila štipendista za intenziven študij in boljši učni uspeh.« ■ Vsa merila za štipendije so izražena v točkah. Za letos je določil delavski svet vrednost točke 130 starih dinarjev. Končni izračuni pa povedo, da se gibljejo Tomosove štipendije za dijake in študente od približno 29.000 do 45.000 starih dinarjev. ■ Tomosov sistem štipendiranja pa pozna tudi negativne štipendije. Za vsak neupravičen izostanek v šoli je štipendist oškodovan za 1 % štipendije. Štipendija pa se lahko zmanjša do 80 %. Tako visok odstotek je dodatna kazen za ukor po celotnem predavateljskem zboru. Podobno kot sistem štipendiranja imajo v Tomosu urejeno nagrajevanje za počitniško prakso. Točkovni razponi so določeni za osnovni del, glede na vrsto in letnik šole in gibljivi del za discipliniranost in za nesljivost, za učenje, za pozna vanje stroke, odnos do dela. vodenje dnevnika, odnos do sodelavcev in uspeh pri delu. Tomos vlaga precejšnja sredstva za vzgojo strokovnega kadra, kajti poleg štipendiranja poznajo še vrsto drugih izobraževalnih oblik. Za te namene pa dajejo približno 104 mili- Glasllo Republiškega »veta ZSJ ta Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani l.lst je bil ustanovljen zo. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni irednlk MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Dalmatinova ul. t ooStni predal 313'Vt telefon uredništva 316-872. 316-695. 112-402 in 310-033. uprave 310-033 Račun ort Narodni bank) t Ljubljani. St NB 501-1-991. de-/tznl račun pri Kreditni bank: m hranilnici Ljubljana; St 101-620-7-32000-10-3204-466 - Po- samezna st.evUka stane 30 N-pat - 50 S-dln. - Naročnina Je 'etrtletna 6.50 N-din - 650 S-dJn - polletna 13 N-dln - 1300 S-dln n letna 26 N-dln - 2600 S-dln - Rokopisov ne vračamo. -PoSt.nlna plačana v gotovini - Tisk In kl1Se11 CZP .Ljudska o ra vira« T.lithUanfl jone starih dinarjev, vendar v znesku niso zajeta razna nadomestila, kadar so delavci namesto na delovnem mestu na tečaju ali seminarju. Uroš Jaklič, ki je ves čas sodeloval v pogovoru in je povrhu še ekonomist, občuduje visok znesek in računa: »Saj to je pa toliko, kot so dobili letos vsi ljubljanski študentski domovi družbene dotacije.« I. VRHOVCAK PORTRETI IN SREČANJA fT once je radovedno kukalo skozi raztrgane oblake in se A smejalo: Gora ni nora, ti si nor, ki greš gor! ^ Požrl sem slino in sedel. Vsako koščico posebej sem čutil. Jel sem brskati po nahrbtniku: jetrna pašteta, srček v omaki, pa še ena konzerva, kozarec marmelade in velik kos čokolade z rižem. Desna roka se je vztrajno prebijala med puloverjem in pelerino, obšla copate in nato sem otipal tako zaželeno limono. Prerezal sem jo in srknil kisli sok. »Je kaj narobe?« Obrnil sem se in zagledal moža, ki se mi je dobrodušno smejal izpod košatih brk. »Nič, kaj bi pa naj bilo. Malo počivam.« »Saj dovolite, da prisedem.« Z očmi je iskal primeren prostor. »Kam pa jo mahate?« Nedoločno sem zamahnil z roko: »Tja gor. Se tri ure.« »Ste srečali koga med potjo?« Šele takrat sem zagledal na prsih moža, ki se je tako dobrodušno smejal, značko gorskega reševalca. »Ne, nikogar. Zakaj?« »Iščemo 12 let starega fantiča. S prijatelji je bil včeraj tu gori. Velika skupina jih je bila. Trideset, ali nekaj čez. Pa so ga pogrešili šele v Ljubljani.« »Pa se mu ja ni zgodilo kaj hudega?« »Ne verjamem, da bi se mu kaj zgodilo. Če se je le držal poti, ga bomo našli. Taki fantiči se večkrat izgube. Preveč korajžni so. Pa jih ujame noč in prespe v kakšni planšarski bajtici.« Vstala sva, oprtal sem si nahrbtnik, in skupaj sva krenila na pot. »Sele ponoči so nas obvestili. Ravno tarok sem igral. Reševalci smo se takoj naložili v naš stari jeep in krenili na pot. Ponoči smo iskali fantiča skupaj, podnevi pa vsak zase Pretaknili bomo vso okolico, in ni, da bi ga ne našli. Starši pa so le v skrbeh.« »Večkrat rešujete ponoči?« sem bil radoveden. »Večkrat. Običajno nas ob-veste o nesreči šele zvečer ko planinca pogreše. Potem roma sporočilo v dolino, skličejo nas reševalce, to traja ponavadi pol ure, in mi takoj krenemo. Drevi ni bilo pretežko. Noč je bila jasna. Huje je, kadar dežuje in se pode megle. Nesreče pa so v takšnem vremenu tudi najpogo stejše.« »Dobri alpinisti pa morate biti, da si upate ponoči in v megli v steno.« »Moramo biti! Deset let sem že gorski reševalec, pa še ni bilo tako slabega vremena, da bi reševalci odrekli pomoč. Poznamo poti, dobro smo opremljeni, med nami pa je tudi nekaj izvrstnih plezalcev. Tone Škarja, Pavle Šimenc, Jernej Koritnik, sama imena, ki v slovenskem alpinizmu nekaj pomenijo. Ti fantje preplezajo vsako steno v naših gorah« Pokazal je z roko proti Kokrškemu sedlu: »Tu sem pustil del sebe. Dobra prijatelja sva bila s Sašem. Pa ga je zasul plaz. Sedemkrat smo šli v akcijo, da smo ga našli. Sam sem ga odkopal izpod snega, štiri metre debela odeja ga je pokrivala. V žepu je imel dnevnik. Prelistaval sem ga, tudi mene je omenjal v njem. Navajen sem gorskih nesreč, pa me vendar vsaka posebej pretrese. Planinci si želimo umreti v gorah. Sašo pa je bil tako mlad. Komaj, da je stopil v življenje« Malo je postal in gledal gore. Sovražiti bi jih moral, pa jih ljubi. Pod Kokrškim sedlom »Včasih je tudi smešno« je skušal pregnati težke spomine. »Spominjam se, kako smo pred leti iskali fanta in neko dekle. Starši so ju pogrešali že tri dni. Mislili so že na najhujše, pa smo ju našli v bajti nekje tu blizu. Kar verjela nista, da so minili že trije dnevi in noči. .Rešitve' seveda nista bila preveč vesela, si lahko mislite. Tako očarajo hribi človeka,« se je zasmejal in hudomušno pogledal. »Koliko pa ste plačani za to težko in nevarno delo?« »Plačani?« se je zgrozil. »Nič nismo plačani. Svoje poslanstvo opravljamo brezplačno. Največ j a nagrada za nas je, ko nam ponesrečenec reče hvala. In nič več. Rešili smo življenje, žaljivo bi bilo za nas, če bi kdo hotel to življenje plačati. Vsi gorski reševalci smo po raznih službah, plačano dobimo le hranarino in nadomestilo za izgubljeni čas. Več nočemo; To je naša dolžnost.« Zapisal sem si še ime tega vrlega planinca: IVO MOTNI-KAR, doma iz Kamnika. Drugi dan sem zvedel, da so izgubljenega fantiča našli. Starši so bili srečni, fantič pa se je na moč ustil, kako pogumen da je bil. Tokrat gore niso zahtevale mladega življenja. MATJAŽ VIZJAK se ga je sekcije barmanov Ob za>’ ačku ljubljanskega vinskega sejma je bilo na vrsti še tekmovanje barmanov, ki udelo ,, i3 mešalcev pijač iz vse Jugoslavije. Tekmovanje so pripravili člani sekcije Kamionu v Jug avije, nastopili pa so tekmovalci iz ljubljanskih hotelov Slon, Lev in Turist ter mešalci opojni' nlapov’ z Bleda, Opatije in iz hotela Zlatne siljene pri Pulju. Trije tekmovalci, ki so zbrali r .jveč točk se bodo pomerili v mešanju pijač z barmani iz vse Evrope na tekmovanju, ki bo letos ’ v Španiji. — Foto služba DE > Kako gospodarimo 3er nimajo razvitega, z ekonomskimi spodbudami iz-■4 delanega sistema delitve osebnih dohodkov, tam na-Jj^stajajo številni problemi. V sistemih nagrajevanja po točkah se mimo volje političnih organizacij, samoupravnih organov in pričakovanj razvijajo mezdna gibanja. Mezdnih gibanj in miselnosti nismo v celoti odpravili s tem, da smo decentralizirali samoupravljanje in uvedli EE. Ce je namreč oblikovanje osebnega dohodka podobno mezdi, je razumljivo, da bo tak sistem spodbujal mezdno miselnost in gibanje. V sistemih nagrajevanja po točkah, ki so pri nas najbolj razširjeni, je glavni interes v tem: kolikšna bo startna osnova? Delavci žele tako zagotoviti glavni del dohodka kot stalno postavko, zaupajo najbolj startni osnovi, medtem ko je vse ostalo zanje le manj zanesljiv nameček. In res, kakorkoli obračamo in poimenujemo osebni dohodek in vsakogar popravljamo, če reče, da bi imel rad večjo plačo, da ne gre za plačo, nismo samo z besedami, z drugačnim poimenovanjem ničesar spremenili. Spremeniti je potrebno samo vsebino, z drugačno delitvijo in oblikovanjem osebnega dohodka spreminjati interes delavca, pokazati, kako samo trošenje fizičnih in umskih energij ni edina postavka dohodka. On sam je del združenih proizvajalcev. Njegov Osebni dohodek se veča predvsem z najbolj optimalnim sorazmerjem med živim in opredmetenim delom. Preraščanje proizvajalca v upravljavca je izredno pomemben proces, ki pa ga ni mogoče pospeševati z besedami, temveč s tako obliko gospodarjenja, prikazovanja ekonomskih dejavnikov, da bo sam proizvajalec začutil, ne da lahko postane upravljavec, temveč da je v njegovem življenjskem' interesu, da to čimprej postane. V čem vidim probleme in težave preraščanja? Ce imamo v podjetju uveden sistem nagrajevanja po točkah, tudi če še dodamo, da je to sistem na osnovi analitske ocene delovnih mest (o njej več v enem naslednjih sestavkov), je kljub našim družbenim odnosom pri njem zaslediti občutek MEZDNI OSTANKI mezdne miselnosti. Zakaj? Ce smo proizvajalčevo delovno mesto ali kvalifikacijo ovrednotili s 300 točkami in je kalku-lativna vrednost točke na dan 10 dinarjev, bi to lahko prikazali tudi enostavneje in bi zapisali, da je njegov delovni prispevek na dan ovrednoten s^SČOO dinarji. Tega se pogosto bojimo zapisati, ker bi to preočitno dišalo po mezdah, zato dinarje naivno prikrivamo o točke, da bi jih ob koncu meseca spet prikazali — kot je edino možno — v dinarjih. Drugačni interesi in tudi miselnost se lahko razvija po mojem mnenju le tako, da proizvajalcu prikažemo: jasno, nedvoumno, številčno — kateri dejavniki mimo njegovega dela še pomembno vplivajo na dohodek, In prav te dejavnike skrivamo, jih ne zasledujemo, potem pa se čudimo, kako samoupravljanje ne napreduje, kot bi želeli. Ta problem bom še namenoma zaostril, da bi prikazal nevzdržnost takšne prakse. Tudi če ne bi imeli samoupravljanja, ekonomskih enot, bi v večjih podjetjih nujno morali spremljati stroškovna mesta, stroške, kajti le ob njihovem spremljanju, analiziranju je mogoče ugotoviti, na kateri fazi je proizvodnja zelo draga, kje je najprej potrebno odpraviti slabosti, da bi stroške zmanjšali. Toda to, kar bi kot dobri gospodarji morali, tega kot samoupravljavci ne delamo. Proizvajalci se prehitro zadovoljijo z odgovorom iz uprave, da je to praktično nemogoče, nesmotrno, predrago, namesto da bi pri tem vztrajali. Proti takim ugovorom je treba povesti odločno bitko. Tolči se je treba ob konkretnih problemih, ne pa zgolj očitati upravi, kako je birokratska in ne razume samoupravljanja. Ce torej• v samem mehanizmu upravljanja, oblikovanja in delitve dohodkov prevladujejo mezdne osnove, potem je potrebno te osnove spremeniti. Kajti mezdne osnove bodo, pa če bi mi to hoteli ali ne, vlekle za sabo tudi mezdno miselnost, jo ohranjale. Zato bi po mojem mnenju kazalo temeljito razmisliti o tem, ali bi moral biti osebni dohodek proizvajalca v podjetju sestavljen iz dveh delov? Iz osnove, iz dogovorjene postavke za njegovo delovno mesto, prekoračenega normativa in iz prigospodarjenega dobička. Ta prigospodarjeni del, prihranek, dobiček pa bi moral biti vsaj razviden, tudi razčlenjen, da bi bilo slednjemu delavcu jasno, zaradi česa tak ali drugačen gibljivi del, ali tudi izguba. S tem bi delavci hitro začutili, da ni vse odvisno zgolj od njihovega delovnega mesta, niti ne od same začetne osnove, normativov, temveč tudi od tovarišev, od dobrih rešitev, prihrankov, izboljšav, skratka, tudi od dejavnikov, ki so izven delovnega mesta. Tako bi se njegov ekonomski interes nujno širil z delovnega mesta na delovno okolje, ekonomsko enoto in podjetje. S tem seveda ne mislim, da so vsi problemi samoupravljanja rešeni, toda dana je večja možnost, spodbuda, naraščal bo interes za boljše gospodarjenje in samoupravljanje. Strokovnost, dobro vodenje, pravilno ukrepanje bo prihajalo bolj do izraza. VINKO TRINKAUS ■llllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllim proizvaja in nudi: • KVALITETNA VEZANA OKNA IN BALKONSKA VRATA e ROLETE, IZDELANE IZ LESENIH PROFILOV, PREOBLEČENIH S PLASTIKO • STRUŽENE FOTELJE IZ MASIVNE BUKOVINE 1 Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno g zalogo tipskih oken in balkonskih vrat. 1 Zahtevajte ponudbe! OIIIII!!lll!illllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!!N KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC z H > H O S M < m H O r v H O X O g H Z H > H 0 M «-i H < 01 H O r •o H O Z 0 g 01 z hi > H O M <3 01 H O P D H O X O g H Z H > H 0 » 5 H < 01 H O r D H O X 0 g 1 2 H > H O 0) < 01 H O r u H n X o 2 H > H 0 01 ►3 O r •u H O X O g 0) 2 h > H O 3 H < Cfl H O S M O X 0 g 01 2 H > 0 to L < 01 H O r I® 1 milili S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTROSN Zdravilna hermelika Ne verjamete v zdravilni učinek hermelike? Nič zato, nova pijača destilacije Dana iz Mirne na Dolenjskem HERMELIKA vam bo vseeno prijala. Zeliščna grenčica Hermelika je pristni izvleček grenke rastline Sedum Te-lephium Maximum. Izdelana je s posebno skrbjo tako, da so v njej ohranjene vse dragocene naravne sestavine, zaradi katerih jo uporablja z velikim uspehom nešteto ljudi, ki poznajo njen učinek, krepilno moč in poživilne lastnosti. V prid še ugodnejšega delovanja in prijetnejšega okusa vsebuje pijača tudi izvlečke priznanih domačih zelišč angelike, kalmusa, rmana in encijana. Hermelika je bila na nedavnem vinskem sejmu v Ljubljani prava atrakcija. Pokusilo jo je nekaj tisoč obiskovalcev, prodali pa so je tudi več kot 50 tisoč steklenic. Hermeliko bodo prodajali v steklenicah, ki vsebujejo 0,75 1 te poživljajoče tekočine, naprodaj pa bo že v nekaj dneh. In kolikšna bo cena? Steklenica Hermelike bo v maloprodaji veljala okoli 2.000 starih dinarjev, prodajali pa jo bodo v vseh samopostrežnih in klasičnih trgovinah z živili. | S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTRO S 4. REDNEGA ZASEDANJA SKUPŠČINE GOSPODARSKE ZBORNICE ZDRAVILA ZOPER GOSPODARSKI GLAVOBOL V krvi nam je, da iščemo vzroke neuspehov raje izven sebe kakor pri sebi. Ta moč navade je ravno tako zakoreninjena v gospodarstvu, ki tudi v obdobju gospodarske reforme pripisuje neuspehe predvsem neustreznemu gospodarskemu instrumentariju, medtem ko lastnih slabosti ne vidi ali pa jih noče videti. Da slabosti ne manjka, se med drugim vidi iz velikih razlik v gospodarskih uspehih med posameznimi panogami, še bolj pa med podjetji v isti gospodarski panogi. Polna skladišča izdelkov ne kažejo samo, da smo potrošniki začeli bolj spoštovati dinar ali da raje kupujemo uvožen0 blago (na kar se industrija često neupravičeno izgovarja)' ampak opozarjajo tudi na neprilagodljivost industrije spre' menjenim tržnim razmeram in potrebam ter zahtevan* domačega in tujih tržišč. Skupščina Gospodarske zbornic* je zato ponovno opozorila, naj gospodarske organizacij* temeljito prerešetajo strokovno usposobljenost upravneg* vrha in drugih vodilnih ljudi, ki so zadolženi za rast i*1 razvoj gospodarstva in od katerih je v dobršni meri od' visno tudi zaposlovanje. Primerjava slovenskega povečanja industrijske proizvodnje z jugoslovanskim v letošnjem prvem polletju nas ne bi smela uspavati. Da je industrijska proizvodnja porasla pri nas za 3,6%, v jugoslovanskem merilu pa za 0,2 odstotka, je zasluga nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa podjetij, ki so si s smotrno modernizacijo v preteklih letih, z razumno kadrovsko politiko in s povečanim posluhom za domače in tuje kupce zagotovila tržišče. Zasluga teh podjetij je, da smo v prvem polletju izvozili za 13,6 odstotka več industrijskega blaga kot lani, kar je v primerjavi z 0,2-odstotnim zmanjšanjem tovrstnega izvoza v jugoslovanskem merilu zelo velik uspeh. Da kaže kvalifikacijski strukturi upravnih in tehnično-ko-mercialnih vodstev posvetiti večjo pozornost, je razvidno . iz številnih zbranih podatkov. Ne manjka primerov o znatnem neupravičenem povečanju osebnih dohodkov na račun skladov; boljši zaslužki ne temeljijo na porastu produktivnosti in poslovnosti. Siromašenje skladov pa ob kreditnih restrikcijah, ki se najbrž ne bodo zmanjšale, pomeni oženje razvojnih perspektiv, zmanjšane možnosti za modernizacijo proizvodnje in za konkurenčnost in s tem eksistenčno negotovost zaposlenih in mladine, ki zahteva in bo zahtevala delo in kruh. Povečane krize slovenskega gospodarstva seveda ni mogoče pripisovati zgolj subjektivnim slabostim. Skupščina Gospodarske zbornice je na svojem zadnjem zasedanju zelo obširno ob ravnavhla tudi objektivne vzroke gospodarskih težav: pomanjkljivosti v gospodarskem instrumentariju. Kakor smo že uvodoma omenili. so zaloge v gospodarstvu znatno porasle. Denar vežejo predvsem industrijski izdelki za široko potrošnjo in investicijsko blago. Skupščina gospodarske zbor-niče je v zvezi s tem predlagala povečanje potrošniških kreditov ob sedanjem kreditnem potencialu bank. Namesto za povečane zaloge naj bi, trgovska podjetja dobivala kredite za prodajo na obroke, s čimer bi ubila dve muhi hkrati: povečal bi se trgovinski promet in dohodek in industrija bi laže plasirala svoje izdelke na domačem tržišču. Po mnenju skupščine bi sc morale gospodarske organizacije tudi bolj posluževati zakonite možnosti za pokrivanje razprodaje po znižanih cenah z dohodkom iz prihodnjih treh let, kajti zaloge zastarevajo in izgubljajo vrednost. Težave v prodaji domačega blaga pa so povečali še razni izvozni spodrsljaji, neurejeni odnosi med trgovino in proizvajalci in režim cen, ki še vedno ni zadovoljiv. Liberalizirani uvoz terja liberalizacijo cen za vse podobne domače izdelke. Kot rečeno, se je izvoz v Sloveniji precej povečal v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Na klirinška področja nekoliko bolj kot na konvertibilna. Nasprotno pa je bil uvoz s klirinških področij za 6,4% manjši, s konvertibilnih področij pa za 84,5 odstotka večji. Predstavniki gospodarstva pripisujejo neuspešno zunanjetrgovinsko in devizno bilanco med drugim premajhni stimulaciji za izvoz na konvertibilna področja ter slabostim zunanjetrgovinskega in deviznega režima. Gospodarska zbornica je sicer dala že več izboljševalnih predlogov, ki pa doslej niso bili upoštevani. Ravno zato je skupščina na zadnjem zasedanju ponovno obravnavala ta vprašanja in zavzela naslednje stališče: ® V načelu je liberalizacija uvoza umestna in koristna. Ne sme pa niti v blagovnem niti v neblagovnem režimu rušiti finančnih razmerij in zmanjševati skromnih deviznih rezerv. S Problema ni mogoče rešiti s kvantitativnimi restriktivnimi ukrepi, ampak je nujne urediti celoten kompleks carin in druge zaščite domače proizvodnje in trga, menjavo z različnimi valutnimi področji in seveda, stimulacijo za izvoz na področju čvrste valute. Razprave o spremembah deviznega režima so že v teku. Skupščina Gospodarske zbornice se zavzema in se bo zavzemala predvsem za uveljavitev ekonomskih ukrepov ter za zmanjšanje administrativnih posegov v zunanjetrgovinske mčnjavo, ki tudi niso v skladu z osnovnimi načeli zakona o deviznem poslovanju in kreditnih poslih s tujino. Izdajanje sogla sij Zveznega sekretariata za zu nanjo trgovino za izvoz v klirinške države in stimulacija z? uvoz iz teh držav niso dali pri čakovanih rezultatov. To velja tako za režim pogojno prostega uvoza kakor za pospeševanje tega uvoza z dinarskim in deviznim kreditiranjem. Preprosteje rečeno: gospo- darstvo zahteva čimbolj sproščene roke pri mednarodni menjavi in takšen gospodarski instrumenta rij, ki bo ščitil njihove in skupne družbene interese. Naraščajoče medsebojne terjatve in obveznosti, ki so začele ogrožati že tudi likvidnost dobrih gospodarskih organizacij — plačilni rok se je v industriji podaljšal na 61 dni, kar ob kreditnih restrikcijah in drobljenju kreditnih sredstev med vse prosilce, ne glede na ekonomsko učinkovitost teh naložb bolj prizadeva gospodarske dinamične proizvodne kolektive kot slabe — že precej časa ter- jajo možnosti za medsebojn0 poravnavo. Skupščina Gosp0, darske zbornice se je strinjal® s predlogom, naj njeni pri stoj?1 strokovni organi predlagal0 ustrezne, četudi zgolj začasi* rešitve, med katerimi bi pri^ v poštev uvedba menice, ki*’ ring, kompenzacija ipd. Soglašala je tudi s predi*’ gom, naj bi Narodna bank® kritično ocenila, kako kai® spremeniti kreditno politiko ’ prid normalnega poteka gosP^ darskih procesov oziroma, kau in zakaj privilegira in diskni0®! nira posamezne gospodar**' panoge in še posebej regije. Zaradi dodatnih kreditov odkup kmetijskih prideU®6? namreč Narodna banka zmatU' šuje kredite drugim bankam '* s tem prizadeva industrijo. Sl° vensko gospodarstvo je za tak® ne ukrepe verjetno še bolj °° čuti j iv o kot gospodarstveniki drugih republikah. Ne brez ra* loga: kratkoročni krediti gosp0 darskih organizacij so bili nri 20. avgusta t. 1. v državi cfk za 127 milijard starih dinar!0; večji kot ob koncu prejšnje®! leta. v Sloveniji pa za okoli milijard manjši (če ne upošt°' varno kreditov zveznih bank' Dejanske razlik^ v likvidno*; gospodarstva med republika! vendarle niso tako velike, k® se pač del odobrenih kredi*0: prelije z blagovnim promet*"” na račune naših podjetij in tak posredno povečuje kreditni P0-tencial naših bank. Vendar — število blokira111 žiro računov hitro raste. A Ob koncu lanskega “ cemhra jih je bilo 58; v # ob koncu letošnjega ^ 148; , <0 na žiro računih pa ja * j radi tega, ker podjetja nočeš morajo izkoristiti vsa r",. položljiva sredstva za ■oroiri'% njo in poslovanje, dobrih 40 manj sredstev kot pred St‘u strovim. r MARIOLA KOBA& NAJMODERNEJŠE ROČNO ORODJE ZA VSAKEGA VOZNIKA Vsestransko uporabno tudi v gospodinjstvu in pri drugih hišnih opravilih Kako gospodarimo agrokombinat Emona iz Ljubljane na tujem trgu Inženiring Ljubljanski Agrokombi-Hat-Emona je kot nosilec inženiringa te dni podpisal Pogodbo z ministrstvom za »abavo in preskrbo kmetijah pridelkov Nemške de-niokratične republike za izgradnjo prašičerejskega kombinata v vrednosti 19,531.216 dolarjev. V inženiringu sodelujejo razen Agrokombinata-Emona še gradbeni podjetji Tehnika *n Obnova, Industrijsko jnontažno podjetje iz Ljubljane ter firma BIG Dutch-n>an iz Amerike, ki ima •vojo tovarno v Holandiji. S to pogodbo je ljubljan-*ki Agrokombinat-Emona Prevzel obveznost, da bo v °bliki inženiringa postavil ^ Vzhodni Nemčiji največji tovrstni objekt v Evropi. V °kviru inženiringa so zajeta naslednja dela: projektiranje kombinata svinj z letno rtnogljivostjo 100.000 pitan-®ev v prvem oddelku in 190.000 prašičev-tekačev v nrugem oddelku; kompletna Izgradnja prvega oddelka: strokovno izpopolnjevanje nemških strokovnjakov v ljubljanskem agrokombinatu ter uvajanje in vodenje Poskusne proizvodnje. Naj povemo še to, da je n°slej ljubljanski Agrokom-binat-Emona zgradil v Vzhodni Nemčiji že nekaj Perutninarskih farm in govedorejski kombinat. Razen tega bo Agrokombinat te Hhi v Berlinu ustanovil svoje podjetje s skupino stro-h°_vn.takov za izvajanje inženiringa po pogodbi, ki "° končan predvidoma do SO. Smili PO STOPINJAH ZDRUŽITEV JE KORISTNA ZA »KRAŠ« IN ZA »PLANIKO« IZ KOBARIDA PRED EKSPANZIJO Septembra 1969. leta. Minulo jesen smo v našem listu že pisali o predvideni integraciji med »Planiko« Kobarid in zagrebško tovarno čokolade, bonbonov in peciva »Josip Kraš«, ki naj bi zadovoljila kar najbolj dolgoročne interese obeh kolektivov. »Planika« si je namreč želela stalnega kupca za mleko v prahu, maslo in druge proizvode, »Josip Kraš« pa tudi stalnega in solidnega dobavitelja teh, zanj osnovnih surovin. Samo po sebi je bilo razumljivo še to, da sta obe prizadeti delovni organizaciji ob mislih na združitev pričakovali, da jima bo poslej olajšana ekspanzija tako na domači kot na tuji gospodarski prostor. jetja »Josip Kraš« že kaže. da se v obeh delovnih organizacijah niso ušteli v računicah in da se njihova pričakovanja »Josip Kraš« in »Planika« sta se z novim letom zares združila. Dosedanje poslovanje »Planike« pod skupno streho pod- kot so si le ZAPTSANO V LJUBLJANSKI MESTNI PLINARNT »ZLATI ČAS« je šele pred njimi Plini vseh vrst so tako uporabni in ekonomični, da tudi pri nas vse bolj izpodrivajo klasična goriva že zdaj, ko se našim mejam komaj šele približuje ceneni daljinski plin. Naraščajoča prodaja mestnega in tekočega pro-pan-butan plina (za 9 oziroma 34 °/o povečana zgolj v zadnjem letu dni) tudi kolektiv ljubljanske Mestne plinarne navdaja s prepričanjem, da je pravi razvoj njihove delovne organizacije, njihovo »zlato desetletje« šele pred njimi. To pa še toliko bolj zato, ker že zdaj komaj komaj zmagujejo naročila ... V navadnem jeziku bi lahko rekli, da so se v ljubljanski Mestni plinarni znašli v položaju, ko jim je sekira sama po sebi padla v med. Čeprav je tudi v tem nekaj resnice, ker se pač ukvarjajo z dejavnostjo, ki postaja konjunkturna, vseeno, velja povedati, da svojega »zlatega desetletja« ne čakajo križem rok. Se nikoli niso tako skrbeli za vzdrževanje, obnavljanje in razširjanje mestnega plinovodnega omrežja ter proizvodnih naprav, kot sedaj. Tako bo med drugim letos končno le dokončana razstrupljevalna naprava, ki bo vsebino ogljiko- iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin lllll!lllllll!lllllllllllllll!lllllillllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllillIlllllili!IIII!IIIIIIII!l!!f!!lll!IHIIIIIIIII lllillll* 'turistična 'transportni LJUBLJANA TITOVA C. 32, TELEFON 311851 IN 311852 El j-FO V letošnjem letu bomo priredili še naslednje izlete: 1. PARIZ—MtlNCHEN, od 25. 11.—1. 12. 1967, z vlakom. CENA 750,00 N-din. PRIJAVE' do 25. oktobra 1967. 2. RIM, od 26.—30. 11. 1967, z vlakom. CENA: 410,00 N-din. PRIJAVE- do 10 novembra 1967. 3. BUDIMPEŠTA, od 1,—3. 12. 1967, z avtobusom. CENA: 320.00 N-din. PRIJAVE: do 15. novembra 1967. Prijave sprejemajo poslovalnice TURISTIČNO TRANSPORTNEGA BIROJA, Ljubljana, Titova 32 Maribor, Partizanska 50 Celje, Titova 3 ••eiieiii iiiiiiiiiiiiii*iiiiiii nniinniniiiitiiiniiiiiniinmnnnnniiimniiimmnmtnimnmmimmmimiiiiiiinmimnniin vega monoksida v mestnem plinu zmanjšala od 18 na približno 5 %, tako da se bodo možnosti za zastrupitev zmanjšale na minimum. Dodatna naprava za mešanje butana z zrakom pa bo prispevala k temu, da se bo kalorična vrednost mestnega plina povečala za polovico. Obojega bodo potrošniki seveda veseli, obenem pa bo to pomenilo tudi najboljšo propagando za še večjo porabo plina v gospodinjstvih in v proizvodnji. Ce na ta način ljubljanska Mestna plinarna v pričakovanju priključitve na mednarodno omrežje plinovodov, ki se počasi sklepajo okoli naše države, izboljšuje kvaliteto in delno tudi povečuje proizvodnjo plina, sedanje zmogljivosti vendarle ne dopuščajo bistvenejšega povečanja proizvodnje. Zato se že zdaj pripravljajo na gradnjo tretje proizvodne enote zmogljivosti 60.000 prostorninskih metrov plina dnevno. Obenem pa pri nas najbrž ni veliko njim podobnih komunalnih delovnih organizacij, ki bi s tolikšno pozornostjo spremljale načrte za stanovanjsko in poslovno gradnjo v svojem mestu. Zavedajo se namreč, da morajo pravočasno zgraditi tako razvejeno omrežje plinovodov, ki bo vsestransko uporabno in takoj ob vselitvi na voljo novim stanovalcem, oziroma novo vseljenim industrijskim ter drugim delovnim organizacijam. -mG uresničujejo tako, želeti mogli. Kobariška »Planika« je namreč v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani z istim številom zaposlenih povečala proizvodnjo kar za 14 %, dohodek pa za deset odstotkov. K takšnemu povečanju sta poleg prizadevnosti vsega kolektiva doprinesli tako povečana usmeritev na potrebe matičnega podjetja kot spremembe proizvodnega programa. Sira je letos »Planika« na primer izdelala za tretjino manj kot lani, zato pa je iz njenih strojev prišlo za 80 % več kondenziranega mleka, za 24 e/o več mleka v prahu itd. Tolikanj povečana proizvodnja je seveda vplivala na to, da se je stopnja rentabilnosti, s katero posluje »Planika«, povečala za 1,2 °/o, čeprav cene reprodukcijskega materiala in sploh materialni stroški še vedno naraščajo. Temu, povečanemu viru sredstev za sklade je svoje dodala še za 14 %> povečana produktivnost. Prvič po dolgih letih je tako »Planika« lahko za sklade namenila kar 24 "/o ustvarjenega dohodka. Za morebitne slabe čase pa so zadržali v blagajni še eno celo »plačo«, ki bi si jo kolektiv sicer lahko razdelil glede na rezultate svojega dela. Ob vsem tem pa »Planika« komaj komaj izpolnjuje naročila matičnega podjetja, ki mu odstopa dve tretjini vsega mleka v prahu in kondenziranega mleka. Ta dva njihova proizvoda sta namreč tudi na trgu močno iskana, ker sta izdelana iz mleka tako imenovanega alpskega tipa. Prav zaradi tega »Planika« in »Josip Kraš« resno razmišljata o možnostih za čimprejšnje povečanje proizvodnje tako mleka v prahu kot kondenziranega mleka, da bi z njima še bolj osvojila trg, preden- bi se pojavili konkurenti. Taka investicija je zdaj v obojestranskem' interesu obeh delov združenega kolektiva »Josip Kraš«. In kar je pri stvari najbolj važno: vsak zase je ne bi mogel izpeljati, ker »Planika« nima, oziroma ne bi imela dovolj lastnih sredstev. »Josip Kraš« pa ne bi imel osnovne surovine — tolminskega mleka... Ne dvomimo, da kolektiva »Planike« in »Josipa Kraša« ne bi izpeljala skupnih načrtov. Vzrok za takšno prepričanje pa je samo eden: uresničevala jih bosta kolektiva, ki jima ni bilo važno, kakšen napis bo izobešen na tovarniških vratih, ampak jima je šlo samo za to, po kakšni poti bi si lahko čimprej utrla še bolj široko pot na trg. Za »Planiko« ta pot zdaj že prerašča iz gazi v avtostrado ... M. G. | | | S kladivom. V slaščičarni D. Ismeta na piranski Punti, to je na obali, ki hkrati služi kot sprehajališče in kopališče, imajo posebno politiko cen. V začetki) • septembra stane, na primer, - dopoldne kremova rezina po ceniku 50 din, popoldne 60 din, če jo naročiš, pa plačaš zanjo 70 din. Brezpogojno, kljub temu, da se jajca niti občinske dajatve niso v nekaj urah novečale oziroma podražile in da konec turistične sezone ni najpri-kladnejši za višanje cen v krajih, ki bi radi letoviščarje zadržali vsaj do pozne jeseni, če ne čez zimo. Prodajalcu slaščic se ne splača ugovarjati zaradi neumestnih popravkov na izobešenem ceniku in pri odštevanju denarja, da ne doživite kai podobnega, kakor sem jaz, Zaradi tistih kremovih rezin mi je zabrusil: »Ko, brate, še gleda na cenik razen vas? Sploh pa, ali jaz določam cene?« Ogorčenost nad mojim »bo- gokletnim« vprašanjem je izrazil tudi z dejanjem. Odvihral je k velikemu stenskemu ceniku in snel cenik za kre-move in spenjene rezine, ki so se tako od dopoldneva do poldneva podražile za deset dinarjev. »Tako,« je rekel, »najmanj sitnosti bo, če samo jaz vem, koliko stanejo.« Kako preprosto, kajne? Skoraj tako, kakor je preprost tisti, ki je okrnil stenski dvojezični cenik. Ko sem ga vprašala, če zna kak tuj jezik, da se sporazume s tujci, se je odrezal: »Kaj bi to, Strance i onako odrapim pri kremšniti za sto dinara« Ali vam ne bi vzelo sape ob takšnem dokazu kadrovskih sposobnosti v slaščičarni, ki tako rekoč živi od turizma? Če s turizmom manj bogati, mo, kakor smo pričakovali in planirali, seveda s kadrovsko sposobnostjo nima nobene zveze ... ma- po prstih iillll Veletrgovina nC{ Ljubljana, Bežigrad 6 vas vabi, da izberete iz sortiranih zalog: Usnje, tesnila, potrebščine za sedlarje, čevljarje, tapetnike, gumijeve cevi, gumo v ploščah In palicah, gumijeve profile, klinasta in pogonska Jermena, transportne trakove, pnevmatiko in ostale gumijeve izdelke, tehnični tekstil, klobučevino, luto, vfvarske izdelke, polirne liske, dekorativne tkanine in vrvice, zaščitne obleke, predpasnike, pokrivala, čelade, ma* ike, očala, rokavice, obuvala, Ščitnike, plastične mase za predelavo, j uvid ur, vinil, vinaz, altrapas, stragulo, plastične nase. gumo in usnje, barve in lake, usnjeno, tekstilno, plastično in kovinsko galanterijo, pisalne, računske, frankirne, knjigovodske, razmnoževalne in vtisne stroje ter teleprinterje, >premo za gostinstvo, pekar-niško opremo in opremo za mlinsko industrijo. "■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ml■ ■■■■! | ■ Rudniki svinca ; in topilnica Mežica 5 Naše akumulatorje znamke ; MUNJA Zagreb in VESNA ■ Maribor, prav tako akumu- ■ latorje tujih firm lahko od- ■ slej kupite po nižjih ce-5 nah v naših lastnih proda-j jalnah v j ■ Ljubljani, Ilirska 7 ■ ■ Zagrebu, Trg žrtava fa- ■ šizma i ■ kmalu tudi v Mariboru na Tržaški cesti ;V, *‘N-V^\\XX\XX\\XWXXXXXV>XXX\XXXXXXXV^\X\NXXX>XXXX'XWV\XN\NX MNENJA IN STALIŠČA l\\\\\\\\V\\\\\\\\\V Še enkrat o odgovornosti e V predzadnji številki Delavske enotnosti tov. Trinkaus v pri-Petiku »Odgovornost« sodi, da samoupravni organi ne morejo tr^Vzeti ‘materialne odgovornosti za svoje odločanje, saj so le po-dili projekt, ki ga sami niso izdelali in niso nikakršni strokovni u.eti- Podobno stališče zastopa tudi tov. Urevc v Teoriji in praksi i c- 6-7 1967), ki trdi, da je odgovornost samoupravnih organov ko le družb eno-politična in je edina močna sankcija odpoklic. >, V svojem sestavku »Razmišljanje o treh vprašanjih samouprav-®ttja« sem poudaril, da družbeno politične odgovornosti samo-rT^vnih organov sploh ne morem smatrati za odgovornost. Po 0, lem mnenju nikakor ne smemo primerjati družbeno politične tir0?Vornosti skupščine oz. poslanca z družbeno politično odgovor-delavskega sveta oz. člana delavskega sveta. Med tema tar171,1 Zgovornostma obstaja namreč velika vsebinska in kvali-Za1Vria razlika. Pri družbeno politični odgovornosti skupščine gre ti,pleaHzacijo načela ljudske suverenosti oz. za princip politične krači j e, da izvoljen predstavnik ljudstva odloča o javnih za-k0,ak- Jasno je, da tudi v takšnem primeru skupščina kot nestro-t,„ 710 telo odloča često o strokovnih zadevah, vendar se je temu T^pgoče izogniti, ker bi bilo s tem kršeno načelo ljudske suvere-*nt P°^e9 tega je družbeno politična odgovornost poslanca ob-beJ!° večja kot člana delavskega sveta, saj odgovarja širši druž-1 skupnosti, ki ga odpoklic tudi moralno bolj zadene. lavSe analiziramo sedaj družbeno politično odgovornost člana de-(eJkega sveta, ki je bil odpoklican, vidimo> da ni praktično v ni-dohl Prtzadet. Enostavno se ne bo več udeleževal sej, njegovi (ez°aki ostanejo isti, eventualni moralni fiasko pa tako ne gre ne ?r,ata kolektiva. Pri organu upravljanja gre po mojem mnenju Spo-j k° za realizacijo principa politične demokracije, kot za go-0atnrstverti princip, tj. za dobro ekonomsko odločanje, ki naj za-Ptosperiteto celotnemu podjetju. Od takšnega odločanja ima nreč celotni kolektiv največ koristi in za to odločanje bi morali člani delavskega sveta tudi materialno odgovarjati. Zdi se mi, da je to vrsto odgovornosti imela pred očmi tudi naša ustava, saj si drugače ne morem razlagati tretjega odstavka 15. člena, po katerem je gospodarska organizacija dolžna ohraniti nezmanjšano vrednost družbenih sredstev, ki jih upravlja, kakor določilo 2. odstavka 7. člena TZP, da organi upravljanja odgovarjajo delovni skupnosti in 2. odstavka 19. člena istega zakona, da mora podjetje gospodarsko smotrno uporabljati družbena sredstva, da dosega kar največji učinek zase in za družbeno skupnost. Mislim da bi bilo dobro, da bi materialno odgovornost delavskega sveta, ki je bila predvidena v osnutku zvezne ustave, ustava tudi določila, zakon o podjetjih pa konkretno obdelal. Ne zdi se mi, da bi bilo to vprašanje v praksi tako težko izvedljivo. Člani delavskega sveta bi bili lahko tudi materialno stimulirani za svoje delo v primeru pozitivnega finančnega rezultata podjetja, v primeru slabega finančnega rezultata\ bi se jim pa osebni dohodki zmanjšali. Na takšen način bi bili člani delavskega sveta tudi bolj zainteresirani za svoje odločanje in se ne bi dogajalo, kot je to pri nas pogosta praksa, da bi samo po trdili ideje ozkega kroga vodilnih delavcev, katere često niti niso podprte z nobenimi ekonomskimi analizami. Ne morem se strinjati z mnenjem tov. Trinkausa, da je funkcija članov upravljanja samo družbena, občasna, ne predstavlja nobene materialne koristi in zato tudi ne morejo biti zanjo materialno kaznovani. Določeno korist imajo člani delavskega sveta od svoje funkcije že po sedanjih pozitivnih predpisih: po drugem odstavku 107. člena TZDR delavcu, ki sodeluje v organih upravljanja, za časa njegove funkcije ne more prenehati delovno razmerje zaradi ukinitve delovnega mesta oz. trajnejšega zmanjšanja obsega poslovanja. Sodim, da je to v današnjih razmerah, ko je problem zaposlovanja čedalje večji, že kar upoštevanja vredna prednost. Predvsem pa član delavskega sveta ne bi smel svoje funkcije smatrati samo kot družbeno in občasno, ampak bi se moral zavedati velike ekonomske odgovornosti, ki leži na njegovih ramenih, saj je končno tudi on sam član delovnega kolektiva, o čigar usodi odloča. Nemogoče je odločati o npr. milijonskih investicijah, svojo funkcijo pa smatrati samo kot neke vrste priložnostno sodelovanje, podobno kot članstvo v kakšnem športnem društvu. Na takšen način seveda individualna odgovornost članov delavskega sveta zbledi, obenem pa se razvrednoti sam pomen njihovega odločanja. Delavski svet ima namreč všo pravico, ne samo da projekt sprejme, ampak ga lahko tudi zavrne. Če pa komu dodelimo pravico odločanja, ne zahtevamo pa za njegove odločitve nobene odgovornosti, razvrednotimo pomen samega odločanja. Odgovornost za odločitve namreč nujno vpliva na kvaliteto samega odločanja in če bi bila v našem samoupravnem sistemu vzpostavljena, se ne bi dogajalo tako kot sedaj, da bi mnogi vodilni delavci presojali delavski svet samo kot nekakšen »naiven politični filter«, skozi katerega pač zaradi zakonskih predpisov morajo preiti njihove ideje. Na tak način bi tudi lahko čvrsteje obdelali odgovornost strokovnjakov za svoje načrte, ki sedaj ni postavljena. V našem družbenem in javnem življenju obstaja še precej veliko nasprotje med teorijo in prakso. Pojmi, ki jih teoretično postavljamo precej visoko, v praksi često zblede. Govorimo npr. o ustavni pravici do dela, dopuščamo pa alternativne razpisne pogoje, ki predstavljajo njeno najbolj grobo kršitev, kakor tudi to, da delovne organizacije sploh ne prijavljajo zavodu za zaposlovanje prostih delovnih mest. Letošnje analize so namreč pokazale, da so delovne organizacije javile zavodu za zaposlovanje samo 63 % vseh prostih delovnih mest in da so od vseh novo-zaposlenih sprejeli le 35,5 % delavcev iz vrst registriranih brezposelnih oseb , v vseh ostalih primerih pa je šlo za zaposlovanje po osebnih zvezah. Prav tako je tudi z odgovornostjo, o kateri se neprestano razpravlja in poudarja, da jo je treba izboljšati, praktično pa to vprašanje puščamo na isti stopnji. Odgovornost je atribut pravice odločanja, njen sestavni del in pogoj za nadaljnji razvoj družbene skupnosti. S precizno ureditvijo tega vprašanja bo tudi samoupravljanje dobilo svoj polni ustvarjalni značaj. ANTON PODGORŠEK Radovljiška Almira v koraku z modo in v boju s hudo konkurenco Iz proizvodnje so »pometali« še zadnje ročne stroje in jih zamenjali s sodobnimi avtomatskimi pletilnimi stroji — Širok program modernizacije, kajti le v tem vidijo svoj napredek in obstanek V Almiri, alpski modni industriji v Radovljici, modernizirajo proizvodnjo. Ročne pletilne stroje zamenjujejo z modernimi avtomatskimi stroji. Dva od teh so že montirali in ju prikazuje tudi naš posnetek ne pletenine. Sicer pa je naš program modernizacije proizvodnje še veliko širši,« pojasnjuje direktor Kavčič. »Kmalu bomo namreč montirali še tri nove avtomate, tako imenovane žakardne okrogle pletilne stroje, katerih vsak bo zamenjal po trideset delavk, proizvodna zmogljivost pa se bo z njimi povečala kar za dvajsetkrat...« Res, skoraj neverjetne številke. Almiro pa bo omenjena modernizacija proizvodnje veljala nad 100 milijonov starih dinarjev. In približno 30 milijonov starih dinarjev so vanjo že vložili lastnih sredstev. Tudi na kadre niso pozabili ob modernizaciji proizvodnje. »Z neko avstrijsko tovarno pletenin smo zmenjeni, da imamo pri njih stalno na praksi tri naše delavce, bodisi organizatorje proizvodnje ali neposredne proizvajalce, ki se vsake toliko časa izmenjajo. Stalno hočemo biti namreč na tekočem, kaj se dogaja v evropski trikotažni industriji,« je še pripomnil direktor Almire. Ondan je bil Miro Kavčič, direktor radovljiške Almire, zelo zgovoren. Pravzaprav, jezil se je: »Poglejte, trikotažerji si moramo sami preskrbeti vsak dolar, če si hočemo kupiti ta ali oni stroj za modernizacijo naše proizvodnje. Z retencijsko kvoto, ki jo dobimo na račun našega izvoza, si namreč lahko kupimo le kak rezervni del za naše stroje... Sicer pa dolar zelo drago plačujemo, kar dvajset odstotkov več, kolikor je njegova normalna vrednost ...« Jeza tovariša Kavčiča ob tem, da so pri devizah za marsikaj prikrajšani, pa čeprav zelo veliko tudi sami izvažajo, to se pravi, da ustvarjajo devize, je bila upravičena. »Toda kaj si moremo pomagati, če so pa predpisi taki, da nas večkrat postavljajo pred zid. Mi si pa potem pomagamo, kakor vemo in znamo,« je še zamahnil z roko in se nervozno presedel. da ts.o Delavska enotnost letos slavila 25-letnico ; ... da Delavska^e-notnost objavlja reportaže, članke, komentarje ln glose z vseh področij našega družbenega in gospodarskega življenja ; ... da Delavska_£-notnost objavlja po najugodnejših. Cenah komercialne Oglase, razpise in natečaje... Toda v Almiri niso vrgli puške v koruzo. Pa je tudi ne bodo. Zavihali so rokave in pognali stroje, da ti zdaj tečejo v štirih izmenah noč in dan. »Bomo pa še več proizvajali,« so si zaobljubili vsi. »Se več bomo izvažali, ker imamo za to možnosti, pa bomo imeli tudi dolarje. Ni vrag, da nam jih ne bodo priznali,« vztrajajo najbolj trmasti. Mimogrede povedano, ondan ob našem obisku so pravkar zaključevali s kolekcijo izdelkov, namenjeno za Belgijo. Zavoljo tega marsikatera pletilja ni spala po več noči, kajti »stisniti« je bilo treba do zadnjega. »Roki so roki in držati se jih je treba,« je povedala tovarišica Medjeva, tekstilni tehnik v tovarni, sicer pa vodja enega izmed Almirinih obratov. »Kupci naših izdelkov se namreč nič ne vprašajo, kakšne težave imamo in v kakšnih razmerah proizvajamo. Oni hočejo samo dobro blago...« »POTEM LAHKO TOVARNO ZAPREMO...« Kot že rečeno, v radovljiški Almiri res ne držijo križem rok. Ne pustijo se uspavati. Vedno stremijo za tem, da so v koraku s tujimi tovrstnimi proizvajalci, da so v koraku z vsak dan bolj zahtevno evropsko in svetovno modo. »Zavoljo tega vlagamo ves prigospodarjeni denar v modernizacijo proizvodnje, pa še kredite smo najeli v ta namen,« nadaljuje direktor Miro Kavčič. »Samo v modernizaciji proizvodnje vidimo ključ do uspeha in dobrega gospodarjenja. Proizvajati moramo na takih strojih, na kakršnih proizvajajo denimo Italijani, Zahodni Nemci ali Avstrijci. In ne smemo dopustiti, da bi nam prav oni »pobegnili« naprej. Kajti, če se to zgodi, potem lahko tovarno zapremo...« Prav ta"kšno prepričanje, ne samo Almirinega direktorja, ki nam je to prepričanje samoupravnih organov tovarne in verjetno slehernega v podjetju le posredoval, je že obrodilo prve sadove. »Kupili smo že tri nove moderne stroje, ki je vsak veljal blizu sedem milijonov starih dinarjev. Drugega od teh strojev smo pravkar montirali. Z njimi bomo v celoti nadomestili še tiste preostale ročne pletilne stroje, s katerimi smo doslej proizvajali industrijsko obdela- VEC KOT 100 ZUNANJIH SODELAVCEV »Odsluženih« ročnih pletilnih strojev, ki jih zamenjujejo z avtomati, pa niso vrgli v staro železo, marveč so jih dali raznim pletiljam na domove, kjer še zmeraj dobro služijo »svojemu namenu«. Po Almirinem proizvodnem programu v marsikaterem domu v Žirovnici, na Jesenicah, po krajih v Poljanski dolini pa tudi v Novi Gorici omenjeni stroji še zmeraj obratujejo. Prenekatera ženska je dobila delo. Več kot 100 je takih. V Almiri jih imenujejo zunanji sodelavci. Korist od tega ima tudi sama tovarna, ker lahko ugodi še tako zahtevnemu kupcu, kajti popolnoma drži, da se vsak izdelek, zlasti zahtevnejši, ne da narediti na avtomatskih strojih, še zmeraj je potrebno ročno delo. In tega šo si znali v radovljiški Almiri, kljub visoki modernizaciji proizvodnje, tudi organizirati. NE DAJO SE KAR TAKO! Tudi zaostrene gospodarske razmere Alpske modne industrije niso spravile s tira. »Ne damo se kar tako, pa čeprav smo v hudih škripcih glede obratnih sredstev« pravijo. »Se zmeraj imamo preveč denarja .zakopanega' v nedokončanih izdelkih in v surovinah ...« Gotove izdelke, ki so jih imeli tudi precej na zalogi, pa so že vse razprodali. Tako so laže zadihali. Prav so storili, ko so jih razprodali, saj so si sprostili precej obratnih sredstev. Seveda so te izdelke prodajali po zelo nizkih cenah, tudi s 50-odstotnim popustom, saj jim polna skladišča izdelkov niso prav nič pomagala, ko pa niso imeli denarja. Tudi zdaj ga še nimajo dovolj. Zavoljo tega se trudijo, da bi čimprej »podelali« tudi nedokončane proizvode in jih čimprej »vrgli« na trg. Pravzaprav to že delajo ... M. ŽIVKOVIC Kozerija Najbrž že veste, da v tujini ■preizkušajo ljudi, koliko časa lahko ostanejo povsem sami. Brali smo o človeku, ki je več kot tri mesece zdržal čiste sam v eni izmed kraških jam na Francoskem, pa o nekem astronavtskem kandidatu, ki so ga zaprli v nekakšno izolirano sobo in je v njej živel toliko dni, leot bi trajal polet na Mars, in še o pogumnem fantu, ki so ga izkrcali na samotnem otoku in mu tfovolili, da nekaj mesecev živi sam po svojem preudarku. Gre namreč za znanstvene, raziskave problema osamljenosti. Ker pa smo Jugoslovani tolikanj navdušeni nad vsem, kar se dogodi ali naredi v tujini, smo sklenili, da tudi na tem področju ne bomo zaostajali za tujino in smo se vključili še v to mednarodno delitev dela. Ko rečem: »smo sklenili«, mislim na tovariše iz podjetja, ki izdelujejo pralne praške »Prapraš« in na nas, ki izdajamo časopis »Večerne novice«. Mi smo namreč integrirali svoje napore v skupni akciji, ki naj bi dokazala, da lahko tudi Jugoslovan stori prav toliko in še več, kot zmorejo pogumni ljudje v tujini. Najprej smo razpisali natečaj: »Iščemo osamljenega človeka, ki je pripravljen prekositi najbolj osamljenega inozemca, izpostavljenega na samotnem otoku. Tisti Jugoslovan naj bi osta.l na takšnem otoku vsaj en dan več kot najbolj pogumni tujec, torej štiri mesece PIŠE JANEZ VOLJČ mi ne bi bilo treba veliko delati; v četrtem skušani z branjem referatov ohraniti svojo družbeno zavest na vsaj tolikšni ravni, kot sem jo imel doma. — Sporočam vam tudi, da so izdelki ,Prapraš' čudoviti!« Spet dva dni kasneje sc »Večerne novice« sprejele naslednje obvestilo: »Jože Kopriva, samotni otok: Že štiri dni sem tu in storil sem vse, kar je bilo v moji moči, da bi živel tako. kot doma. Med drugim sem si naredil statut in sam zase sprejel pravila, po katerih bom živel, in sprejel sem tudi nekaj zakonov ter jih vsakih nekaj ur popravljam in dopolnjujem ter hkrati izpopolnjujem vse štiri predvčerajšnjim omenjene petmesečne plane. — Je pa res, da mi edi- Pepreeni Jugoslovan in tri dni. Sleherni, ki želi, da bi to storil, naj sporoči svojo odločitev našemu uredništvu pod šifro: PRALNI PRASKI »PRAPRAŠ« IN JAZ IN NIHČE VEČ« Prijavilo se je nekaj tisoč kandidatov, in komisija, v kateri so bili enakopravno udeleženi tovariši iz podjetja, ki izdeluje pralne praške »Prapraš«, in mi iz redakcije Večernih novic, je imela obilo dela, dokler ni s pomočjo te stiranja in detektorja za ugotavljanje laži ugotovila, kdc med kandidati bi kot povpreč ni Jugoslovan zmogel postaviti nov svetovni rekord v osamljenosti. Odločila se je za Jožeta Ko privo, ki je kot eden naših samoupravljavcev že dokazal, da je sposoben prenesti marsikaj. In so tovariša Koprivo poslali na samotni otok in mu razen ribjih konzerv podjetja Delamaris in kurje juhe, ki jc dela Podravka, in mesnega zajtrka podjetja Sljeme in še mnogo drugih izdelkov naših renomiranih prehrambenih podjetij dali s seboj še 11Z kilogramov pralnih praškov »Prapraš« in radijski oddaj nik, s pomočjo katerega naj bi našemu uredniškemu kolegiju vsak drugi dan pošiljal poročila o svojem, počutju. Čez dva dni smo v »Večer nih novicah« brali: •■'■Jože Kopriva. samotni otok; prvo sporočilo: Včeraj sem si, glede na izkušnje, ki jih imam z našo prakso, nare dil štiri petmesečne načrte, kajti tu nameravam ostati najmanj pet mesecev. V pr vem planu govorim o tem kako in na kakšen način naj pojem zalogo hrane, ki so mi jo dali s seboj; v drugem ugo tavljam, kako naj bi kar najbolj preudarno uporabljal od pirače konzerv, da ne bi otopeli; v treiiem sem. zapisal kaj naj vsak dan storim, da 8 peli I ka^ no izdelki ,Prapraš‘ preganjajo domotožje.« Potem je Jože Kopriva šest dni molčal in sedmi dan je sporočil: »Zaradi subjektivnih in objektivnih težav, ki sem si jih sam ustvaril, se vam oglašam šele sedaj, kajti radio sem pokvaril in ga pred nekaj trenutki spet popravil. Skušam živeti po planih in zakonih, ki pa jih od časa do časa kršim. Če to storim, se kaznujem; tisti dan preberem kar dva referata, pa še nekaj resolucij, tez za razmišljanje iv drugih tovrstnih publikacij. — Kar pa zadeva izdelke ,Prapraš', moram povedati, da brez njih sploh ne bi mogel živeti.« Po tem sporočilu sta minila dva tedna in radio Jožeta Koprive na samotnem otoku je molčal. V redakciji »Večernih novic« smo ga že objokovali, ko se je nenadoma pojavil v pisarni glavnega urednika, ves zbegan in reven, in dejal: »Veste, mimo je šla neka ladja...« Glavni urednik pa hud. »Zakaj nisi ostal?« »Nisem mogel,« je povedal tovariš Kopriva, »n razvoju svojega osamelega življenja sem prišel do tiste stopnje. ko bi moral narediti reformo-Čeprav sem se trudil, da bi reformiral vse, kar sem doslej storil na tistem otoku, ni šlo-Manjkali so ljudje, ki bi m-i kot družbeno ekonomski čini' telji delali težave. Dva tedna sem. razmišljal, kako bi si sam ustvaril toliko težav, kot "i" imamo doma. pa nisem uspel In me je prijelo tolikšno domotožje. da sem pomahal PTV'‘ ladji, ki je plula mimo, in $e vrnil domov« Glavni urednik je Jožeta Koprivo poprečnega Jud0' Slovana, razumel in je dejal. »Ce je tako, pa pojdi na: v svojo tovarno.« J PRIPRAVITE SE NA SODELOVANJE ® SODELUJTE % PRIPRAVITE SE NA SODELOVANJE # SODELUJTE # PRIPRAVITE SE NA SODELOVANJE tt SOD Obiščite SEJEMSKE PRIREDITVE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI V LETU 1968 ® 13. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov »MODA 1968« od 13. do 21. januarja 1968 ® 3. bienale industrijskega oblikovanja — »3 BIO LJUBLJANA 1968« — jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo — od 19. do 26. aprila 1968 © 7. mednarodni sejem »ALPE — ADRIA« — od 11. do 19. maja 1968 • 8. mednarodni LESNI SEJEM — od 8. do 16. junija 1968 14. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme 3. specializirani sejem gostinske in turistične opreme — od 31. avgusta do 8. septembra 1968 15. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA« — od 8. do 13. oktobra 1968 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA