omožEjfas.
©CsBJe). 365U&£*6B°l? Jf&i>5Jr&
L»30^> LsS Jž) JfiJa).
hEZOJm
Š STE« 30.
>
x,fl 3
2-2 2 P
O £» 3 ES ?“*■§
(KJ OJ C/)g
S <-£3 o S. n N
3 "i >
?C (/)< Z 3 I> 5T O a
«3 SO £
03
02
l?5
o£sr
»So
89g
o **
>3.C0”
2 *"£ ir
<T> C 3 OJ
3 „ ?ra
V?I
-os S a
C n r+2
3 ° § cr
s?ls
£a“"
05 ST ® M
ŠŠ22
- _ 05'’
V&S
< nz»
«> z? n či: 2.S*< ®
►-•fp i -
os ?r J r * i ~	3
ta /-v-
® 5n 8*8 K" §*
7 >
s S
rr* m N ^
I s
5 S
<» Ul " 2
Šg
gp
(/)
>
£2 5 g S
'O n<e* iz,
S
® £ 3.*S’
o-2
2 o
C o W
f*c
L.J
>
O
a*
>
z
Ul
7S
>
(P
>
50
Ci *
S 30
w n
o ^
CAH;.
g
13 O
o 2 o t/>5 g -s
•n m
 i&t
N?^'» ®
B H) g
0q 3,	0
5 5?
cr
(P
m
O
G)
70
>
O
©
©
®
©
®
Zahtevajte povsod čevlje z znamko
tovaren
PETER KOZINA & KO., TRŽIČ.
Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter
Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu.
Spored
Drama:
Maj	9.	sreda	—	Shakespearjeva komedija „Kar
hočete".............................. Izven
„	10.	četrtek	—	Ugrabljene Sabinke. .	.	.	Red D
„	11.	petek	—	Idiot............................... Red	E
„	12.	sobota	—	Zaprto.
„	13.	nedelja	—	Shakespearjeva komedija „Kar
hočete".............................. Izven
„	14.	poned.	—	Češnjev vrt......................... Red	B
Opera:
Maj	8.	torek	—	Evgenij Onjegin..................... Red	C
„	9.	sreda	—	Čarostrelec. — Prva operna
delavska predstava po znižanih
cenah........................  .	Izven
„	10.	četrtek	—	Rigoletto.......................... Izven
„	11.	petek	—	Janko in Metka...................... Red
„	12.	sobota	—	Gorenjski slavček. — Na čast
srbskim gostom, slavni „Pjevački družini Stankovič" iz Beograda.
(Ob štirih popoldne.) ....	Izven
„	13.	nedelja	—	Evgenij Onjegin.................... Izven
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i. t. d. edina jugoslovenska
»Svetlobna industrija VESTA".
Naročila samo na atelje „VESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1.
Začetek ob 8.
Konec pred pol 11.
Kar hočete.
Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič.
Režiser: O. ŠEST.
Orsino, vojvoda ilirski		g-	Drenovec.
Sebastijan, mlad plemič, Violin brat		g-	Kralj.
Antonijo, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj.	g-	Terčič.
Pomorski kapitan, Violin prijatelj		g-	Medven.
Valentin 1 .. . , . , ... f . . . Curio J P‘emlca v v°jvodovi službi j	g- g-	Cesar. Markič.
Vitez Tobija Rig, Olivijin stric		g-	Peček.
Vitez Andrej Bledica			Sest.
Malvolio, Olivijin dvornik		g-	Rogoz.
Fabijan j službi pri Oliviji j Norec ( r 1 \		g- g-	Gregorin. Skrbinšek.
Menih		g-	Lipah.
Olivija, grofica		ga	Wintrova.
Viola, Sebastijanova sestra		ga	Saričeva.
Marija, Olivijina hišna		ga	Juvanova.
Birič		g-	Sancin.
Sluga pri Oliviji		g-	Kumar.
Dvorjani, biriči, sluge.
Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali.
Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka.
GDIČAD A MFlAf zaloga oblek za dame,
1	GOSPODE	IN	OTROKE
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 3.
Vogal Knaflove ulice.
Začetek ob 8.	Konec	ob	pol	11.
Ugrabljene Sabinke.
Veseloigra v štirih dejanjih.
Spisala brata Schonthan. Prevel E. Gangl.
Režiser: O. Šest.
Martin Golvič, profesor..............g. Rogoz.
Friderika, njegova žena...........gna Rakarjeva.
Pavla, njuna hči.................gna M. Danilova.
Dr. Novak............................g. Peček.
Marijana, njegova soproga	....	ga Wintrova.
Brumen, trgovec z vinom	....	g. Plut.
Mile Brumen, imenovan Zvezdan,
njegov sin.......................g. Medven.
Emanuel Striže, ravnatelj gledališča	.	g. Danilo.
Roza, hišna pri Golviču............ga Rogozova.
Augusta, hišna pri Novaku ... gna Gabrijelčičeva. Mažgon, šolski sluga................g. Smerkol.
Kraj: majhno mesto. Čas: sedanjost.
Po prvem in drugem dejanju daljša pavza.
ZDENKA RODIČ damski modni salon
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
- - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - -
— 3 -
Začetek ob pol 8
Konec okrog 11.
IDIOT.
Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
Za oder priredil Boris Putjata.
Prevel Vladimir Levstik.
Režiser: BORIS PUTJATA.
Čitalec...................................................... Lipah.
I.	slika. V kupeju III. razreda.
Parfen Rogožin.............................................g.	Putjata.
Knez Miškin................................................g.	Rogoz.
Lebedev................................................... 9-	Medven.
II.	In III. slika. Knez Miškin se seznani z Jepančinovimi.
Ivan Fjodorovič, general Jepančin..........................g.	Terčič.
Jelizaveta Prokofjevna, njegova žena.......................ga	Rogozova.
Aleksandra >	(gna	Mira Danilova.
fldelaida	hčerke	Jepančinove....................<	gna	Zbofilova.
flglaja )	^ ga Šaričeva.
Knez Miškin .	 g-	Rogoz.
Gavrilo flrdaljonovič, imenovan „Ganja‘'...................g.	Gregorin.
IV. slika. Družina Ivolginova.
flrdaljon flleksandrovič	Ivolgin	...	 g.	Peček.
Nina flleksandrovna, njegova	žena.......................gna	Rakarjeva.
Ganja a	( 9- Gregorin.
Varja j Ivolginovi otroci ..............................•!	gna	Gabrijelčičeva.
Kolja )	^gna	Gorjupova.
Ferdiščenko, njih stanovalec...............................g.	Cesar.
Nastasja Filipovna.........................................ga	Nablockaja	k.	g.
Rogožin...................................................-9-	Putjata.
Knez Miškin................................................g.	Rogoz.
Lebedev....................................................g.	Medven.
Pticin...................................................  9-	Smerkolj.
V. slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni.
Nastasja'Filipovna	 . . Darja flleksejevna	 fltanazij Ivanovič Tockij	 General Jepančin	 Ganja 	 Pticin	 Mladi človek 		 Stari človek	 Katja, služkinja	 Knez Miškin	 	 Rogožin	 Lebedev 	 Ferdiščenko		 Poročnik Keller		ga Nablockaja k. g. ga Juvanova. g. Terčič. g. Sancin. gna Polajeva. g. Rogoz.
VI. slika. Pobratimstvo.	
Rogožin	 Knez Miškin		g. Rogoz.
Vil. slika. „Vitez klaverne postave",	
Jelizaveta Prokofjevna	 Aleksandra \ / fldelaida / hčerke Jepančinove .... . . < flglaja ’ Kolja Ivolgin	 General Ivolgin	 Knez Miškin	 Lebedev 		ga Rogozova. gna Mira Danilova, gna ZboFilova. k ga Saričeva. gna Gorjupova. g. Rogoz, g. Medven.
VIII. slika. Na zeleni klopi.	>
Jelizaveta Prokofjevna	 flglaja Ivanovna 	 Knez Miškin		ga Rogozova. ga Saričeva.
IX. slika. Sestanek.	
Nastasja Filipovna . 	 flglaja Ivanovna ... 	 Rogožin	 Knez Miškin		ga Nablockaja k. g. ga Saričeva.
X. slika. Brezumca.	
Rogožin . . Knez Miškin
g. Putjata. g. Rogoz.
Začetek ob 8.
Konec pred 11.
ČEŠNJEV VRT.
Komedija v štirih dejanjih. Spisal A. P. Čehov. Poslovenil J. Vidmar.
Režiser: BORIS PUTJATA.
Ranjevska, Ljubov Andrejevna, graščakinja . ga Nablocka.
Anja, njena hči...............................gna Gorjupova.
Varja, njena rejenka..........................ga Šaričeva.
Gajev, Leonid Anderjevič, brat Ranjevske . g. Putjata. Lopahin, Jermolaj Aleksejevič, trgovec .	.	g. Cesar.
Trofimov, Pjotr Konstantinovič, študent .	.	g. Rogoz.
Simeonov Piščik, Boris Borisovič, graščak . g. Peček.
Charlotta Ivanovna, guvernanta................gna Rakarjeva.
Jepihodov, Semjon Pantalejevič, pisar ... g. Plut.
Dunjaša, hišna  ..............................gna V. Danilova.
Firs, stari lakaj.............................g. Lipah.
Jaša, mladi lakaj.............................g. Medven.
Popotnik......................................g. Terčič.
Gostje, služinčad.
Dejanje se vrši na posestvu L. A. Ranjevske.
Darila so najlepše -„slike“. Oglejte si jih Aleksandrova c. S.
V.BE5TER aas HFllnv
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11
Evgenij Onjegin.
Lirična opera v sedmih slikah po besedilu Puškina, uglasbil
P. Čajkovski.
Dirigent: F. RUKAVINA.
njeni hčerki
Larina, posestnica Tatjana |
Olga J Filipjewna Evgenij Onjegin Lenski ...
Knez Gremin Stotnik	.	.	.
Saretzki . . .
Triquet, Francoz Gillot, dvorjanik
Kmetje, plesni gostje,
Režiser: V. SEWAST1AN0W.
ga Smolenskaja. gna Zikova. gna Sfiligojeva. ga Rewiczeva. g. Balaban. g. Burja.
g. Betetto — Zathey. g. Zorman, g. Pugelj, g. Bratuž, g. Drenovec.
posetniki, oficirji.
Dejanje se deloma godi na posestvu na deželi in Petrogradu v drugem desetletju tega stoletja.
Vsebina. 1. dej. Onjegin, ki gospodari na velikem podedovanem posestvu, in mladi pesnik Lenski, sta prijatelja. Lenski občuje pri posestnici Larini, ki ima dve hčerki. V eno, v Olgo, je zaljubljen sam, druga, Tatjana, se zaljubi v Onjegina in mu to v pismu prizna. Tudi Onjegin jo ljubi, toda zdi se mu, da mu manjkajo lastnosti, primerne za zakon. Tatjana je nesrečna, Onjegina pa vseeno ljubi.
2. dej. Tatjana obhaja svoj god. Onjegin se jezi nad Lenskim, ki ga je spravil na godovanje. Maščuje se nad njim tako, da koketira z Olgo, njegovo nevesto. Lenski ga pozove na dvoboj. Na tem dvoboju ustreli Onjegin po nesreči Lenskega.
3. dej- Onjegin potuje brez miru po svetu. Po dolgih letih se vrne v Peterburg. Udeleži se domače veselice pri knezu Greminu. Zena tega kneza je — Tatjana. Onjegin vzplamti, jo vzljubi, hoče jo za vsako ceno. Tudi Tatjana ga še ljubi. Toda’svojemu možu ostane zvesta. Onjegin odide uničen v svet.
Začetek ob pol 8.
Konec ob pol 11.
Delavska predstava po znižanih cenah.
ČAROSTRELEC.
Romantična opera v treh dejanjih (petih slikah).
Spisal F. Kind. Poslovenil fl. Funtek.
Godbo zložil K. M. Weber.
Dirigent: MATAČIC.	Režiser: O. ŠEST.
Otokar, vladajoči knez...................-g-	Cvejič.
Kuno, knežji dedni logar	....	g.	Pugelj.
Agata, njegova hči........................ga	Lewandowska.
Anka, mlada sorodnica ....................ga	Lovšetova.
Gašper, prvi lovec........................g.	Zathey.
Maks, drugi lovec.........................g.	Šimenc.
Samiel, črni lovec .......................g.	Drenovec.
Puščavnik  ...............................g.	Betetto.
Kilian, bogat kmet........................g.	Debevec.
Lovci. Družice. Kmetje.
Kraj: v nemškem gorovju. Čas: kmalu po tridesetletni vojni.
Vsebina: 1. dej.: Slavnostni prostor na velikem strelišču, kjer se je kmet Kilian odlikoval kot mojstrski strelec. Veliko veselje med lovci. Le Maksa, ki je bil dotlej najboljši strelec, to pot pa ni nič zadel, vse zasmehuje. Višji logar napoveduje običajno poizkusno streljanje, ki se vrši jutri. Če bo pri tem streljanju Maksu sreča mila, dobi za ženo lepo Agato. Toda zle slutnje ga vznemirjajo. Kar se pojavi Gašper in ga povabi, da gre z njim vlivat čarobne kroglje.
2.	dej.: V logarjevi hiši sedi Agata in prede. Anica zabija v steno žebelj, na katerem naj visi slika pradeda. Vesela je in bi tudi svojo žalostno prijateljico Agato rada razveselila. Ko odide iz sobe, je Agata zopet sama zatopljena v svoje lepe ljubezenske sanje, zakaj njeno srce pričakuje že dolgo ljubega. In res pride Maks, toda le na kratek čas in že odhaja. Izgovarja se, da irpra jelena, ki ga je pravkar ustrelil v zloglasnem volčjem brezdnu, spraviti domov. Agata sluti nekaj hudega, ga zadržuje, toda vse zaman.
Izprememba: Volčje brezdno. Gašper pričakuje Maksa, ki končno pride. Navzlic svarilu ranjke matere in Agate pomaga Maks pri čaranju.
3.	dej.: Agata, že v poročni obleki, je navidezno vsa srečna nevesta, toda zle slutnje je niso zapustile. Zopet jo tolaži Anica, a ne dolgo, zakaj tudi njo obhaja strah in bojazen.
Izprememba: Slavnostno streljanje. Grof Otokar odredi, da bodi cilj bel golob. Maks strelja. V tem trenutku pride Agata in se zgrudi na tla. Ljudstvo misli, da je ustreljena, toda v resnici je strel zadel Gašperja. Maks javno prizna svoj zločin in čaranje.
Grof Otokar ga hoče zato za vedno izgnati iz države; kar pa se pojavi puščavnik, ki prosi Otokarja milcjSe kazni. Grof se da preprositi ter odredi, da naj Maks ostane v deželi eno leto na preizkušnji. Če bo v tem času dokazal, da je pošten in zvest, dobi ob letu lepo Agato za ženo. Narod poje v mogočnem koru in prekipeva veselja in hvaležnosti.
Draso
Schwab
Ljubljana.
n
— 9
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
RIGOLETTO.
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil fl. Funtek. Uglasbil Giuseppe Verdi.
Dirigent: fl. MEFFflT.	Režiser:	fl.	SEWASTIflNOW.
Vojvoda mantovanski		. . g. Kovač.
Rigoletto, njegov dvorni šaljivec . .	. . g. Balaban.
Gilda, hči Rigolettova		, . ga Lovšetova.
Giovanna, njena družabnica . . .	ga Smolenskaja.
Sparafucile, bandit		. . g. Betetto — Zupa
Maddalena, njegova sestra ....	. . gna Sfiligojeva.
Monterone		. . g. Pugelj.
Borsa \ (		
Marullo ! dvorniki j	 Ceprano J l		. . g. Zorman.
	. . g. Perko.
Grofica Ceprano		
Paž		
Stražnik		. . g. Pip.
Dvorne dame in kavalirji.
Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev I. 1851 v Benetkah.
TRGOVSKA BANKA i. (L- LJUBLJANA m—n
preje SLD0ENSK9 ESHOMPTNA BANKA
::::	izvršuje	vse	bančne	transakcije	najkulantneje. ::::
Začetek ob 8.
Konec okrog pol 11.
Blanko in Metka.
Bajka v treh slikah. Spisala R. Wette. Poslovenil M. Markič. Uglasbil Engelbert Humperdinck.
Dirigent: K. JERAJ.	Režiser: V. SEWflSTIflNOW.
Oče Peter, metlar.............................g. Cvejič.
Jera, njegova žena............................ga Smolenskaja.
Janko \ ...	. ,	.....................I ga Rewiczeva.
Metka / njlju °troka .........................\ gna Thalerjeva.
Vešča hrustalka...............................gna Kattnerjeva.
Peščeniček....................................gna Saksova.
Rosniček......................................gna Korenjakova.
Štirinajst angelov............................ * * *
Otroci................................................. ***
Prva slika: doma, druga: v gozdu in tretja: medeni hramek.
I. Janko in Metka, otroka revnih staršev, sta sama doma. Morala bi delati, pa sta zelo lačna. Da bi laglje prenesla glad, pričneta plesati. Mati pride domov in se razjezi, ker plešeta, mesto da bi delala. Za kazen ju pošlje v gozd brat jagode. Janko in Metka ubogata. Nato se vrne oče. Njegov posel je izdelovanje metel. Nekaj jih je ravnokar v mestu prodal. Za izkupiček je kupil živeža. Ko izve, da sta šla otroka v hosto, se zelo prestraši. V hosti živi namreč čarovnica Hrustalka, ki majhne otroke lovi, peče in jč. Oče in mati se odpravita takoj v hosto, da poiščeta, svoja dva otroka.
II. Janko in Metka sta nabrala v gozdu poln košek jagod. Ko jih pojesta in hočeta nabirati še druge gozdne sadove, se zmrači. Rada bi se vrnila domov, pa ne najdeta prave poti. Sedeta na mah, molita in zaspita.
III. Zbudita se pred kočo Hrustalke, ki ju začara tako, da se ji pokorita. Janka zapre v hlev, Metki pa ukaže opravljati hišna dela. Metka uboga in pazno posluša Hrustalko, kako čara. Res kmalu jo hoče čarovnica pregovoriti, da bi zlezla v peč. Rada bi jo spekla in snedla. Metka pa začne čarati, kakor je slišala Hrustalko. Čar ima tako moč, da zleze Hrustalka sama v peč. Medtem prideta oče in mati, najdeta svoja otroka in ju vesela objameta.
- 11 -
Začetek ob 4.
Konec ob pol 6.
Na čast srbskim gostom „Pjevačke družine Stankovič".
GORENJSKI SLAVČEK.
Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Ziingl. Uglasbil Anton Foerster.
Dirigent: J. JERAJ.	Režiser: O. ŠEST.
Majda, vdova...................................gna Sfiligojeva.
Minka, njena hči...............................ga Lovšetova k. g.
Franjo, študent................................g.	Šimenc.
Chansonette, učitelj petja.....................g.	Levar.
Ninon, njegova soproga, plesalka .	.	. ga Matačičeva.
Štrukelj, oskrbnik.............................g.	Zupan.
Rajdelj, njegov pisar..........................g.	Bratuž.
Lovro, prijatelj Franja .......................g.	Debevec.
Krčmar.........................................g	Zorman.
Kurir..........................................g.	Drenovec.
Pismonoša......................................g.	Bekš.
Prva učenka Chansonetta........................ga Ribičeva.
Druga učenka Chansonetta.......................gna Korenjakova.
Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta.
Dejanje se vrši na Gorenjskem.
Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry.
Prva vprizoritev I. 1872.
Najfineji pisemski papir LjUBLjANA __	_	ŠELENBURGOVA	ULICA.
:	HI.	TIČAR
Dr. Fr. M.
Dom in rod.
(Dalje.)
Vesel je bil skladatelj, — da se je njegova misel na novo opero, njegova želja za opernim besedjem — uresničila brez vseh ovir. —
Vesel je bil pisec, da je nudeča se prilika oživila Dr. Oostla k novemu delu in da se je posrečilo skladatelja varovati že prvih začetnih razočaranj, in da je njegova gorečnost dobivala novega netila in spodbude. To je bila torej rešitev za prvi čas. Toda kakor skoraj nobeno delo ne steče brez ovir in zaprek, — tudi predmetno snovanje nove opere ni bilo brez njih.
Pošta iz Ljubljane v Novo mesto leži na glavni progi, — zveza je vsak dan večkratna, urejena in točna. In vendar se je na poštnem potu iz Ljubljane v Novo mesto zgubilo — drugo dejanje (drugi čin). — Skladatelj je že pridno skladal na tretjem činu in dalje — ko se je slučajno ugotovilo, da drugi čin besedja ni dospel na svoje mesto! (Skladatelj je domneval, da se mu pošlje 2. čin pozneje.) Taki poštni zvezi poslej ni bilo več brezuvetno prepuščati opernega besedja. Treba je bilo iskati neposredne osebne zveze in sicer še iz drugih prav tehtnih razlogov.
Na dobro srečo junaško se je dobil, ljubeznivi: postillon d’amour, — ki je zanaprej prevzel dopošiljanje med pisateljem in skladateljem, in obču-val novo opero nove potovalne izgube in marsikakih drugih neprilik. Seveda tudi postilion d’ amour, ni vedel, da posreduje pri velikem glasbenem delu; — o važnosti svojega posredovanja je zvedel še le na koncu, spre-jemši zahvalne vrstice:
Zahvalo poje trubadur vso tebi postillon d’ amour!
Skoz tvoje roke je nežne broj pisanj v prave šel roke; končano delo z vso skrbjo, naj blagoslovi te nebo, in naj proslavljen bo povsod, na vekov veke: Dom In rod!
In zdaj je treba še povedati, da je skladatelj nove opere: Dom in rod, dični očak naših glasbenikov — Anton Foerster, kateremu je K. Hof-meister že leta 1896. nalagal na vest, da naj Gorenjski slavček ne ostane njegova edina opera. (Gledališki list št. 23., stran 4 za leto 1923.)
Pisateljstvo je pustilo skladatelju povsem proste roke in ustrezalo željam njegovim, prepustivši' mu v mnogih vprašanjih prosto1 odločbo.
Pri tako obsežnem delu kakor je petčinovna opera, se marsikaj pripeti — veselega in žalostnega, prijetnega in neprijetnega, toda delo gre svojo junaško pot per aspera ad astra — in finis — coronat opus. Tudi: Dom in rod, — ko je bil že pod streho — z glasovnim in glasovirnim izdelkom je doživel kaj tragične prilike. (Kakor vsako dobro delo in dobro-delje), toda vse to ne pride več v poštev.
— 13 -
I
Dejanje operno vsebuje — delo in borbo za obstanek malega seljaškega doma in njegovega rodu — jn tudi v širšem obsegu borbo in delo naroda za svoj: dom in rod, — zaključuje peti čin — po skladateljevi osnovi prirejeni — zbor:
Nikdar te, dom, ne zapustimo!
V tujini sreče ne iščimo!
Gorje ... tujine je daljav:
Naš dom in rod nam bodi zdrav!
Vse dobro ... doma je najbolje — je blagoslov in zadovolje:
Nikjer; ni sreče ko- doma in ne ljubezni in srca.
Sveto za dom in rod trpljenje zori za dom in rod spasenje:
Ne strašijo težave nas, glas roda naš je časti glas.
Zvestoba... naša je prisega — za rod in dom življenje tvega:
Na delo bratje vsak svoj pot — za srečen dom in krepek rod! —
BORŠTNIK-VEROVŠKOV
Za dom in rod.
PRISPEVAJTE ZA
NAGROBNI SPOMENIK.
— 14 -
Shakespeare:
Kar hočete.
(K prvi uprizoritvi na slovenskem odru.)
V petek 4. t. m., gospoda moja, je bil pri nas praznik. Razobesili smo vse zastave, ker ta dan je bil za nas dogodek vsaj tako velik, kot so volitve, zmage in sprejemi odličnjakov. — Torej razobesili smo zastave — en teden prej že ni bilo nobene vstopnice več in d.o-tičniki, ki so hoteli na vsak način v gledališče, so morali plačevati ogromne vsote. Ta dan, dne četrtega maja, anno domini 1923, se je uprizorila prvič Shakespearjeva komedija »Kar hočete«. Prvič — sploh. Torej praznik. V časopisju je 14 dni prej kar mrgolelo notic o premieri. Na večer — trume ljudi so morale domov, ker gledališče je bilo, kot sem že dejal »bitkom nabito«. Aplavzi, veselje, smeh Potem šopki in venci. Ga Viola, ki je srečna posestnica voza, je morala tisti večer peš domov, ker voz je bil prenapolnjen s cvetjem in Malvolio se je bridko pritoževal, da so ga stali postrežčki lepe dinarčke. Z eno besedo, kaj bi našteval — imenitno je bilo in nikomur ni bilo žal ne truda ne žrtev ...
Pa ne o tem, to je že za nami. »Kar hočete« pa je poglavje o veselju — je smeh Bogov. Širok, zvonek, hudomušen, sanjav — pred vsem pa brezskrben... In zato nam za prvi hip tuj — ker nam je brezskrbnost tuja. Ko pa sedimo dalj časa v svojem sedežu, tedaj se prične tajati, tedaj vstaja v nas polagoma ono, kar smo i mi nekoč imeli: naivno veselje nad pestrostjo, nad lahkokrilo igro otroka ... Brezskrbnost... brezskrbnost... solnce ... pota z belim, drobnim peskom posuta ...
*
Saj vsa zadeva je tako prisrčno enostavna. Oče Sebastijan ima dvojčka, sina Sebastijana in hčerko Violo. Ta dva doleti brodolom in rešita se oba — a drug ne ve za drugega. In sedaj prično zaplet-ljaji... Začno na zemlji Iliriji. Tu je zaljubljen vojvoda, uporna grofica čudovite lepote... in tu Šekspirjev kvartet v smehu: Stric Tobija, dobričina in vitez in prijatelj dobre kapljice — domišljavi zajec Andrej — kampelc Marija in modrijan Malvolio. Potem je pa še vsota vseh štirih — norec...
Kaj je potem. O marsikaj... Vse je lepo in v redu... Ob večerih sede na belih klopicah pod girlandami Orsino' in Viola in pa
- 15 —
■L:
•' ' • .
Sebastijan in Olivia... da, tudi stric Tobia uživa z Marijo medene tedne ob asilstenci Andreja...
In tako noč je Tisba plaho stopala po rosi...
In tako noč ...
In tako noč so se smehljali Bogovi nad novo srečo...
Torej praznik je bil... V ušesu mi še zvene mehke melodije, ki mi jih je napravil kolega Balatka... ti epilog norčev —
A kaj nam to! Komad je končan — mi bi radi ugajali sleherni dan.
Da, da! Sleherni dan. Polne hiše in blagajne upravi — smeha glasnega, širokega publiki in nove smelosti igralcem želi
Osip Šest.
iv
Slike gledaliških umetnikov se dobe v trgovini s slikami »Special« A. Babka na Aleksandrovi cesti.
Današnja številka prinaša kot umetniško prilogo sliko gosp. Marija . Šimenca, opernega tenorista.	(Atelje	»Helios«, Bešter.)
— 16 —
• ••••••••©•©••©©®©Q®©®®®©®©®®S>
Mnogo denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
•ee®9®o
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.