Tečaj III. Y Ljubljani, za februar 1875.
List 2.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: Dostavak k članku: Bakterije. — O koristi čebelarstva sploh in posebno s premakljivim delovanjem. — Novejše čebelarsko orodje. — Bazna družbena naznanila. — Vabilo k občnemu zboru.
Dostavek k članku: Bakterije.
Odlomek iz profes. dr. Ackerman-ove razprave: ..Vzroki kužnjih bolezin, Berlin 1873".
Naj pred moramo bralce naše prositi, naj nikar ne zamerijo, da o gnjili zalegi tolikokrat govorimo. Ali gnjila zalega je gotovo naj veča nadloga za čebelarja, neznani pa so vzroki te kužne bolezui — vse le bolj ugibljemo, kakor vemo. Kadar pa bodo vzroki jasni iu gotovi, tudi ne bodo dalječ pomočki tej kužljivi bolezni v okom priti. Poglejmo toraj kaj piše prof. Ackerman o bakterijah *). Govore od raznih drugih ostrupenj nadaljuje.
I. Manj jasne pa so ostrupenja z živimi živalcami, ktere so naj manjše živečih stvari, ter stojijo tako rekoč na meji živih in neživih stvari. Zaznamnujejo se sploh z imenom šicomiceti ali plesnivne snovi, posebno pa se razločujejo in z o v e j o v e b r i o n i, b a k t e r ij e, s p i r i 1 i, bacili i. t. d. Naše vede in znanja o včinu teh telesec na človeško tflo so se v novejših časih zelö pomnožile. Zadnja vojska nam je žali Bog preskerbela obilno dotične tvarine. Vsak vč, kak<5 bogato žetev je imela smrt v vojaških bolnišnicah. Pa ne le za legarjem in drugimi nasledki velikih ranjen so inožč mrli, kteri so vkljub vsi grozoviti na bojišču smerti odšli; ampak mnogokrot je bila rana majhna ter se je tudi srečno zacelila, ko je nanadoma vročica moža spet položila ter ga v kratkih dneh v grob spravila.
Čudno sicer, pa resnično, da v zadnji vojski je blizo tri četert umerlih po vojaških bolnišnicah na ta način umerlo. To sicer ni nič neznanega in taki primerljeji so se že mnogokrat opazovali. Tudi zdaj, kakor navadno, se je to pripisovalo gno-
*) Profesor Ackerman se ne peča s čebelarstvom, tudi ni za čebelarstvo pisal; ker pa dokazuje škodljivost bakterij in se to nekako z našim člankom (glej 1. 1875 št. 1) vjema. smo posneli nekoliko iz njegove učne razprave v pojasnenje. Dotične stavke, kteri dopuščajo sklep iz enakih vzrokov na enake učine (ali nasledke), smo dali z večerni črkami staviti, da vsak ložej najde enakost ter primerjaje poskuša in opazuje.
jenji krvi; ali gnojenje se mnogokrat ni dalo dokazati. Ravno tak<5 gotovo vemo, da gnojenje naj tudi res do krvi pride, nima vselej tako strupenih nasledkov. Opazovalno preiskave g. Hueter-ja, zlasti pa g. Klebs-a v novejših časih so popolno dokazale, da so take male živalice v resnici bile v krvi in mesu bolnega ranjenca. Iz ran se razširjajo naj berž z gnojem vred po krvi in mesu, dd — kri s svojim tokom jih sama razpošilja po celem životu. G. Klebs ima te živalce za prave plesnivne snovi, ter jih imenuje „mikrosporon septicum". Po mnogem opazovanju in preiskovanju se je prepričal, da take plesnivne snovi telesne tkanine pokončajo, ter gnojenje napravljajo. Iz rane v kri priti, jim ni težavno; se po krvi do jeter, pluč, obisti iu vranice pririniti, jim je ravno tako lahk(5 in tu napravljajo vnetje, od tod vročica iu mnogokrat nepričakovana smert. Vse to se opira na mnoga, pravilna opazovanja, da o resnici skoraj ni dvoma. Opazovalec namreč ni bil s tem zadovoljen, da bi bil nazočnost bakterij v ranah iu krvi le dokazal, ampak je dokazal tudi strupen včin teh živalic. V ta namen je precedil tekočino s plesnivnimi snovi. Precejeuo brez plesnivnih snov napeljano pod kožo domačim zajčekom je napravljalo hudo vročico, ki je pa v 1—3 dui pojenjala. To večkrat ponovljeno je vedno enak izid ali nasledek imelo, gnojenje se ni nikoli opazovalo. Tekočina s plesnivnimi snovi pa napeljana pod kožo je živali vsmr-tila v malo dneh. Nasledek napeljane tekočine je bil vedno enak, namreč vedna vročica iu prav zelo razsirano gnojenje, dokler žival ni poginila.
Verjetno smemo terditi, da se bakterije razširjajo ter pridejo v rano po zraku;*) zato so na Angleškem že poskušali, kakd bi ranjene zavarovali, ter plesnivni zračni snovi vhod zabranili. Vemo namreč že dolgo časa, da se gnjilobno vrenje tudi v taki tekočini, ktera je za to prav pripravna, nikoli ne začne, če se steklenica z vato dobro zamaši. Rahla vata je kakor nalašč zato pripravna, da se v zraku plavajoče bakterije na njo obesijo ter ne morejo v tekočino; zato ostane tudi neskalena, dokler gnjilobne snovi do nje ne morejo. Opiraje se na to skušnjo, je začel sloveč, angleški ranocelnik Lister rane z vato obvezovati. Da bi ne bilo treba obveze nikoli spremeniti; ali kaj takrat?
Da bi se pri prevezovanji rana po zračnih plesivnih snovili — bakterijah — ne ostrupila, si prizadevajo zrak očistiti ali bakterij oprostiti. Zgodi se to, če z brizgalnico (drozofor ali refrešeser, glej 7. list 1. 1874) in raz toplino kar-bolne kisline okoli bolnika meglico napravijo, ktera bakterije pokonci Tako karbolno-kislinino meglico napravljajo ranočelniki tudi takrat, kadar rane prvič vravnavajo, snetjave ude odrezujejo ali odžagujejo. Nasledke novega ravnanja zdravnik Lister silno hvali in zatrduje, da v dveh letih, kar se take po-skušnje godijo, so se zacelile tudi velike rane naglo in brez vsega gnojenja in da
*) Ferdinand Colin dokazuje, da se bakterije res po zraku razširjajo. Nebrojno št Brilo bakterij v podobi malih kroglic pravi, se vzdiguje v zrak, če voda, v kteri živijo, izhlapi. Lahko se to dokaže, pravi dalje, če pol kozarca vode, v kteri bakterije živijo, pokrijemo s stekleno plo-šico. Kmalo se na spodnji strani plošice iz hlapeče vode napravi rosa in potem tudi kaplje. V takih kapljah vse gomazi bakterij, in ker voda zunaj povsod bolj ali manj izhlapuje, se tudi vedno neizmerno bakterijnih jajčic v zrak vzdiguje; zračne spadline iu sapa jih zanesejo na vse trupla, ker postanejo začetniki gnijeuja, če najdejo le sicer tudi druge potrebne pogoje za prhnenje iu gnjilobo,
ta čas v Edinburžki bolnišnici ni bilo nobenega primerljeja, da bi po ranjenju nastopilo ostrupenje in smrt.
Enako kakor Klebs pri ranjenih, so našli drugi opazovalci bakterije že pred v razuih boleznih n. pr. zdravnik pl. Rekliugbausen pri vratnih bolečinah, v zdajnem času mnogi imenovani bolezni „difteritis" — snetji grla; zdravnik Valdajer pri neki navadni, zeld pogubljivi bolezni otročnic. Sicer pravi, da bakterij nima za vzrok bolezni, pač pa da nevarnost pospešujejo in ozdravljenje opovirajo. Virhow je že 1. 1848 zdravnike opozoroval na bakterije, ktere je pogosto najdeval pri bolnikih in mrličih za kolero. Enake primerljeje so razglasovali drugi učeni opazovalci in začelo se je misliti in trditi, da so bakterije bistvo kolere. To mnenje se pa do zdaj še ni potrdilo, vsaj dokazano ni bilo. Virhow je pred dvema letoma najdel bakterije v mrličih dveh mož, ki sta si sama z mišnico zaudala, kjer tedaj niso bile bakterije, ne kake druge plesnivne snovi, ampak bila je mišnica, tedaj strup vzrok Binrti. Vse to pa kaže, kako težavno je določno odgovoriti, ali so bakterije in kakor koli imenovane naj manjše živeče živalice stvar-jenja v raznih boleznih pravi vzrok in začetek bolezen, ali so le bolj ali manj bistoven, naključljiv primerljej, ki bolezen bolj ali manj pospešuje, nasproti pa ozdravljenje bolj ali manj ovira in zadržuje.
O koristi čebelarstva sploh in posebno s premakljivim
delovanjem.
(Rih. Mayr, ud štajarskega društva.)
(Dalje.)
2. Razun medü in voska nam daje čebelarstvo dobiček z obilnim pomnože-vanjem čebel, ali panjev. Kako naglo se pomnožujejo v ugodneh časih ne le čebele, ampak tudi panji, v6 vsak čebelar iz lastne skušnje. Za začetnike in take, ki niso čebelarji, naj tü priobčim mali račun. Recimo, da dva močna panja veljata spomlad 10 gld. in da dasta vsaki roj. V prav srednji letini dobijo vsi stirji panjevi toliko, da čez zimo lahko preživijo; tedaj imamo drugo spomlad štiri panje, vredne 20 gld.; toraj od svojega kapitala v enem letu stoterne obresti, ali dvojni kapital. Drugo leto recimo, da rojijo le trije panji, imamo tedaj v dveh letih iz dveh panjev sedem panjev in če je kolikanj letine, še lahko vsakemu izrojencu po 10 funtov medü vzamemo, tedaj 40 funtov po 30 kr. vrže 12 gld.; toraj nam da prvotni kapital 10 gld. v dveh letih 47 gld. Da pa prenapeto ne račuuimo in ker je rado več srednjih in slabih, kakor dobrih ali celd prav dobrih letin, recimo da ima čebelar konec druzega leta le polovico tega, tedaj 23 gld. 50 kr. Gotovo nam tu ne bo nobeden čebelar prenapetosti očital, in vendar da kapital 10 gld. v dveh letih nainest 1 gld. obresti 13 gld. 50 kr. Vzemimo zraven še mali trud in malo delo, ki ga zraven imamo, prašamo kje se tako lahko in s tako malim trudom tolike obresti dobivajo?*)
*) V navedenem računu res ni prenapetosti. Navadno se rojev računi po 150 %, to je tri polovice plemenih panjev. N. pr. Od šestih plemenih panjev smemo pričakovati devet rojev. Se ve da je to le v srednje dobrih letinah. Razloček pa je po ugodnih in neugodnih letinah neznano velik. Včasih čebelar dobi poprek komaj od treh, petih celo desetih panjev roj, tako na pr. je bilo marsikje preteklo leto; včasih pa hoče vse znoreti, ter rojijo vsi po dvakrat, mnogo
Nimamo pa le dobička od tega, da se nam čebele hitro množijo, da nam medu in voska nanašajo, ampak tudi še na druge strani, česar nekdaj niso nič vedeli in zdaj ve še le malokteri. Ta dobiček — veči ko prvi — je oplodonja sadnega drevja in sploh sadonosnih rastlin. Z nabiranjem cvetnega praha in medu in ker se čebele v ta namen iz ene cvetlice iu rastline na drugo vsedajo, prenašajo tudi cvetni prah od enega cvetu na druzega ter tako oplodeuje pospešujeje. Na ta dobiček pri kmetijstvu znabiti malokdo misli, je pa eden naj večih, ki ga od čebelarstva imamo.
4. V nravnem pomenu nam je čebelarstvo v naj veči dobiček. Iii kako bi tudi ne? Čebelar opazuje dan na dan neutrudljivo marljivost in delavnost; ogleduje če-bolno snažnost in naj lepši red. Občuduje toliko reči pri panju: ljubezen čebele do matice, skrb za-njo, skrb za mladino in toliko druzega. Vse to ne ostane brez vtisa. Vse nekako bolj draga mu je vsaka cvetlica, vsako sadnje drevo; vsaka le po prahu lazijoča žival ga zanimiva vse drugače, kakor navadnega človeka. Pravi čebelar ne bo iskal kratkočasa po krčmah ali pri igri, zadostujejo mu ljube čebelice, pri kterih ima vedno kaj poskrbeti, vedno kaj popravljati.
Ta nraven vtis se kaže in razodeva pri vsem kmetijstvu, in to smemo višje ceniti kakor denarni dobiček. Zatorej vsakemu ki le ima prazen kotiček, bodi si že kmetovalec ali obrtnik, učenik ali uradnik, svetujemu: Začnite čebela riti, pa čebelarite umno. Dvigajte zaklad, ki je v tišučernih časicah cvetlic skrit in odkrit. Skrit je človeku; vsim njegovim bistroumnim znajdbam se do zdaj ni posrečilo ga dvigniti, javalne se tudi ne bo; odkrit pa je pridnim čebelicam, ktere druzega ne potrebujejo od nas, kakor male postrežbe, ki nam je zraven Še v nraven dobiček in kratek čas *).	(Dalje prih.)
Novejše čebelarsko orodje.
(Baron Rožičev Ceb. spod.)
Stiskavnica za med in vosek je že dolgo znana. Dosedanja navadna stiskav-nica (gl. pod. 1) je bila nekoliko okorna, ter je potrebovala troje ljudi pri delu; zato je predsednik društva po navodu g. Neidthardt-a novo sostavil (gl. pod. 2.), s ktero se veliko ložej dela in je tudi za 10 # cenejša. Lahko se porabi tudi za druge potrebe, n. pr. za iztiskovanje sadja ali grojzdja.
trikrat, nekteri celo po štirikrat in prvi roji spet po enkrat celo tudi po dvakrat. Umno čebelarstvo zlasti spremakljivim delovanjem donaša ves drugačen dobiček, kakor navadno čebelarstvo z nepremakljivim satovjem. Čebelar ima v pervem smislu čebele v rokali, ter jnareja umetne roje (prisilence, izkajence) po svoji volji prav z malim trudom, tudi čebele malo nadležuje; ravno tako lahko roje zabranuje, če mu ne kaže. V drugom smislu imajo pa čebelo čebelarja v rokah. Pač tudi ta zna roje narejati, ali s kakim trudom? s kolikim nadleževanjem čebel ? in mnogokrat je oboje — zastonj! Se težej mu je roje zabraniti in mora biti že izversten čebelar, da se tega dela sem ter tje le loti. Zato ponavljamo spet izrek Kato-nov: Ego autem censeo. Jaz pa mislim, da bi imeli vsi čebelarji čebelariti s premakljivim satovjem.	Vredn.
*) Lepo! Je pa li vse tudi res? Mar ni prazna sanjarija? Ali kakor navadna prislovica pravi: Vsak berač svojo mavlio hvali. No, ljubi bralec! nočemo trditi, da med vsemi čebelarji ni nobenega divjaka. Prašamo rajši nasproti, kje ga pa ni ? Povsod se kteri najde, da prav pov-
Preden se iztiskovanje začne, je dobro notranjo posodo s kropom omiti, in sicer ne le zavolj snažnosti, ampak tudi zato, da se les malo ogreje, kar je pri vosku in medu potrebno. Za mošt se vč da treba ni druzega, kakor snage. Da se mora spod posoda postaviti, v ktero se voda in pozneje vosek ali med oceja, se utnč samo po sebi.
Preden se stiskovalna vreča vloži, se odvinta odvoj toliko visoko, kolikor se da in stiskalo ven vzame. Potem se vlijejo vrele voščine v vrečo (ždkelj), ktera se dobro strese, da se voščine bolj vležejo ter se dene v stiskalnico in tiskalo na verh. Kolikor mogoče se potem hitro stiska, da se vosek ne pohladi ter v voščinah ne ostane,
Stiskalnica ali preša je dva čevlja široka in tri in pol visoka ter vsa iz hrastovega lesd. Privijavnik (ovnič, šrauf)je močen ter meri po čez 2%", visok je 18". Da ne razpoka, ima glavo z dvema železnima obročema kovano in namest lesenega železin klin, s kterim se privija.
Predal, v kterega se vreča z voščinami vložuje, je zelö štiri vogelni, ter meri vsaka stran po 12". V vsih štirih stranicah je po pet žlebicev, po kterih vosek na dno odteka. Dno je proti sredi nagnjeno ter na sredi prevertano. Čez dno se po-
sod ! Oporekal nam menda pa tudi ne bo nobedin, če trdimo, da nektera dela in opravila človeka blažijo, druge pa ga v surovosti potrdujejo. V številu blaživnih opravil jo gotovo tudi čebelarstvo. Neka prijazna dobroserčnost, neko dvorljivši obnašanje do domačih in do druzih, neka domoljub-nost je lastnina pravih čebelarjev •— bodi si že prirojena ali pridobljena. Poznal sem človeka kmetovalca togotnega in razposajenega, da mu ga ni bilo kmalo para. Ko odraščen mladeneč in mladi mož ni mogel doma biti, ko bi luu starši ali žena hribe in doline obetali. Prigodi se neki poseben primerljej, ki ga ne morem dalje popisovati in — napravi si čebele. Spet ne bom dalje dopovedoval, žalostne in vesele •— vmes tudi smešne prigodbe začetnega njegovega čebelarstvai le izid povem: čebele so ga odvadile togote in opravila pri čebelnjaku — potepanja. Bil je preden je leto preteklo ves drugi človek. Kdaj pa je njegovo kmetijstvo bolj napredovalo, ne povem •— zna biti naši bralci sami uganejo! Le ponovimo, kar smo že v zadnjič rekli: kar se s čebelarstvom prihrani, je mnogo več vredno, kakor to, kar čebele nanesejo.	„Vredn.u
klada drugo čez sredo v dva dela prežagano dno, ktero je euako rešetu mnogokrat prevertano, tako da vosek na vseli straneh lahko odteka, poglavitni odtok se pa vendar ne zamaši. Brez tega druzega rešetastega dna bi se lahko srednja votlina zamašila in odtok voska bi bil zaderžvau in tedaj delo zastonj.
Stiskalnica se prav lahko v posamezne dele razloži, ter razpošilja, kamor je
treba.
Stiskovalna vreča.
Stiskovalna vreča, ktera podoba se tü vidi, je potrebna, zato da voščine vkup ostaueje in ne silijo v postranske žlebiče, kjer bi vosek v voščiuah ostal. Vreča mora biti nalašč zato tkaua in sicer bolj redko, kakor navadno platno, vendar pa iz prav močne ko-liopnine.
Priporočila vredne so vreče iz žime. Pač je žimnata sama po sebi dražja; pa ker je dolgoterpežna, je vendar cenejša, kakor konopnena.
Železna iztiskalnica za vosek
je iznajdba g. Braun-a. Je pa, kakor podoba kaže, iz dveh železnih plošč. Spodnja je trdno-nepremakljiva, zgornja pa premakljiva. Na spodnjo ploščo se položi iztiskalna vreča z voščinami, se toliko privinta, da zgornja premakljiva plošča vrečo dobro pritisne. Postavi se potem vsa iztiskaluica v posodo z vrelim kropom, ter se naglo kolikor moč iztiskuje. Kedar je že zelö stisnjeno in se premakljiva plošča ne da več naprej pognati, se malo odjenja pa kmalo spet privije. To delo: odjenjati in privijati se večkrat ponavlja, zato da vroča voda voščine spet ogreva in se vosek popolno iz tropin stlači.
Delavec ima pač malo težavno delo, nekaj se ne more prav po svoji volji k iztiskalnici vstopiti, nekaj pa zato, ker iztiskalnica trdno ne stoji, ampak se po posodi sem ter tje premika. Dela pa Braun-ova železna iztiskalnica prav dobro, in vosek iz tropin popolno iztisne.
Razna družbena naznanila. Našim udom
naznanjamo z žalostjo smert naslednih udov:
1.	Dr. E. H. Costa, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani.
2.	Janez Ferjan, župnik pri sv. Antonu na Primorskem, rojen v Bledu.
3.	Dr. Halbritter, zdravnik v Rosbahu na Češkem.
4.	Jožef Scliweigliardt, dekan pri sv. Andražu na Koroškem.
5.	Schmidt, nadžupnik in nekdaj predsednik čeb. društva na Bavarskem.
6.	A. S i m o nič, zdravnik na Štajarskem.
7.	Gr. Ark o, učitelj v Trebnem.
N a j v miru počivajo!
Darilni razpis.
Gosp. Karol Gatter, čeb. ud je prejel od nekega podpornika čebelarstva osem cekinov, da naj jih po previdnosti za darila obrne. G. Gatter razpisuje tedaj dvojno darilo:
1.	Darilo 5 cekinov za iznajdbo panja iz slame ali lesä, za premakljivo satovje. Panj mora biti priprostega dela, da si ga vsak kmetovalec lahko sam naredi in po nizki ceni.
2.	Darilo 3 cekinov za kako novo pa prav priročno čebelarsko orodjo. Darila bodeta pripoznana meseca septembra pri čeb. zboru v Strasburgu.
Lani osorej smo radostno naznanovali, da je c. kr. minister kmetijstva naši čebelarski družbi naklonil zdatno državno podporo; letos moramo z nasprotnim čutilom naznaniti, da je društvu vsa podpora odrečena. Zakaj je odrečeua vsa pomoč, nam ni prav jasno. V dotičneiu odpisu pravi lij. prevzvišenost, da nima kaj več podariti, ker ni denarja. No, to je jasno. Dalje pa pravi c. kr. minister kmetijstva, da iz priporočila ali menjonja c. kr. kmetijske družbe se ni mogel prepričati o vspešnem delovanju čebelarskega društva. To ne vemo, je li to beseda, kakor več enakih, ali je resnica. Nadejamo se saj, da je slavni odbor c. kr. kmetijske družbo domače društvo za pospeševanje čebelarstva prevzviš. ministru priporočal, ker 600 udov, malo manjka da ne, v enem letu pridobiti, že nekoliko od delovanja spričuje. Razun delovanja na znanstvenem polju po 600 iztisih društvenega lista *), so jo razdalo blizo 400 društvenih panjev, 15 pred popolno neznanih medinetalnic — druzega čeb. orodja ne omenimo — za kar je moglo društvo doplačati mnogo stotin, ker je vso to udom dajalo za polovično ceno. Rad bi bil odbor šo kaj več storil, zlasti za poduk, naj bi mu bilo mogoče. Tako n. pr. se je več učiteljev oglasilo, ki bi bili radi v šolskih počitnicah poduk v umnem čebelarstvu obiskovali, naj bi bili le kako podporo dobili; al odbor si vendar ni upal šole začeti in še podporo dajati. Saj ne mara, da v preveliki zaupnosti na vsestransko podporo si je žo tako preveč upal, ter bo zauiogel le sčasoma nasledke odstraniti Naši udje iz tega lahko raz-vidijo, kako potrebno je bilo, letno plačo saj toliko povikšati, da zainore društvo obstati. Obstalo bo in tudi za naprej po modi delalo, če nam le udje zvesti ostanejo — kolikor bolj se bodo udje množili, toliko vspesniši bo tudi delovanje.
*) Verh toga je Štajarsko čeb. društvo v Gradcu naš list po pogodbi prejemalo v 200 do 300 iztisih.
Če tudi ne radi, pa vondar moramo saj začasno vstaviti razdajo čeb. o r o d j a z a p o 1 o v i č n o c e n o , dokler namreč sedenarnerazmorenozboljšajo. Tisti udje, kteri so pri odboru kaj naročili, naj blagovolijo v kratkem naznaniti, ali želijo denar nazaj, ali hočejo polno ceno za orodjo plačati.
Udje, kteri so malo (medmetalnico) izmetalnico z lesenim gonivnim kolesom od čeb. društva kupili, pa želijo železnega (glej „Slov. čeb." 12, 1. 1874), ga dobijo za lastne napravne stroške po 4 gld. 25 kr. v Smereku P. Teisendorf.
B2ST" Naročniki dobijo že zdavnej obljubljeno knjigo ..Poduk v čebelarstvu" s podobami („Ulastrirter Bienenzuchtbetrieb") letos spomlad. Naj naročniki ne zamerijo, da so razne okoljščine in na zadnje bolehnost izdajo knjige tako dolgo zadrževale.
Vse nnie uile lepo prosimo, nnj blatrovolljo letno plačo pred ko mogoče poslati, ker nam odlašanje mnogo sitnosti in nereda dela. Udje, kteri ne mislijo več pri društvu ostati, naj nam precej list nazaj pošljejo. Zadostuje, da prejemnik le na zavitek zapiše: Se no sprejme, ali lo tudi edina besedica: Nazaj; opravništvo Smerek. P. Pösendorf. Tako gre list brez vsili stroškov na oddajalno pošto nazaj. Vsaj lahko!
Vsi m našim ud o in in drugim prijateljem čebelarstva naznanujemo radostno, da smo se sž c. kr. kmetijsko družbo v odborni seji 19. marca za izgledni in vzajemni panj zedinili.
Odločen je v to naš družbeni panj podaljšan na 27 palcev. Upamo, da bo vsim zahtevam zadostoval.
Naj bi bil to prvi korak k zedinenemu, vzajemnemu delu za povzdigo čebelarstva !	^
BILO
k
okilmmi vdeleževanj** tMi,
Kranjskega čebelarskega društva
v Ljubljani
7. aprila 1875 ob 10. uri zjutraj v dvorani gostil nice pri SLONU.
1.	Poročilo o dosedanjem delovanji društvenega odbora.
2.	Spremen §§. 5, 6, 7 in 10 društvenih pravil.
3.	Pregled in potrjeuje letnih računov za 1. 1873 in 1874.
4.	Govori.
5.	Nasveti in predlogi*).
V ljubi j a/ni IG. januarja 1875.
* Predloge za sklepanje prosimo 24 ur pred naznaniti kteremu koli odborniku.
Odgovorni vrednik J. Jerič.	Izdavatelj „čebelarsko društvo."
Tiskala Klein in Kovač (Egerjeva tiskarna) v Ljubljani.